------    339   -----
Naši dopisi.
V Gorici 12. okt. — Jaz nočem biti prerok, ali drugi prerokujejo, da — kar se tiče volitve v slovenskih kmečkih občinah 15. t. m. — bodo se   glasovi brž ko ne tako raztresli, da ne bo imel nobeden „naših" 3 kandidatov večine,  ter  da  bo treba  v drugo voliti. — Pred meseci je bilo brati v „Novicah", da se je meseca maja v tukajšnjem  deželnem šolskem svetu obravnaval nek učben načrt za goriško vadnico,   vsled katerega   bi   se  imela  že  v nizih  razredih vpeljati nemščina.    Zarad tega črteža sta se sprla  quondam laška matadorja, dr. D. in dr. P.    Vsled ostrega Pajerjevega protesta v deželnem odboru je došlo od merodajne osebe pri ministerstvu uka našemu deželnemu glavarju pismo, katero pravi, da ministerstvu ni nikoli na misel prišlo, oni načrt  vpeljati.    Pretekli  teden   pa je   došel   načrt, kakor ga je bil izdelal g. vadnični ravnatelj,   potrjen nazaj in se  bo  začel  že letos izvrševati!!    Sicer pa ni samo Gorica na Primorskem tako  srečna,   da gospodje v Beču za-njo skrbč,   pritisnili   so   na  očetovske svoje prsi   tudi  Isterske   in  Tržaške šole.    Povsod  se   šopiri Wretschkovanje, kajti zdaj je gotovo, da se imamo glasovitemu Stajarskemu kandidatu  g. Wretschko-tu za žlahne  dari  zahvaliti.    No,  g.  Adolf Picker je  šel; kaj, ko bi poslali velemogočnega Wretschko ta na njegovo mesto?! —  Naši Lahi so se začeli vendar le tudi gibati za volitve.    Kandidatura  vrlega  grofa  P a c e -1 a stopa v velikem posestvu čedalje bolj na dan;   za-nj bi glasovali   tudi vsi Slovenci.    Tako  bodo  slovenski  trgi tudi za grofa Pr. Coronini-a   morali  glasovati,   ker svojega kandidata  postaviti  ne  morejo.    V Gradišči so imeli laški veliki posestniki te dni posvet;   nadejam se, da so se izrekli  za  Pace-ta.    Dr. Pajer je imel poslednje dni  še  prav   malo   privržencev.   — Naš mestni župan grof Karol Coronini se je določno še enkrat odpovedal županstvu in starašinstvu; 20. dne t. m. bode volitev novega župana.   —   Novega vina ne smejo točiti v mestu do 11. dne novembra (poprej je bilo to prepovedano   samo   do   15.   dne   tega meseca).   —   V Trstu   imamo   novega   deželnega^  šolskega   nadzornika za — ? gosp. A nt. Klodič-a. Čudna prikazen to!   Se nikoli nam ni vlada se svojim protipostavnim ravnanjem tako ustregla,  kakor z Winklerjem in Klodičem. Skoda, da ni tudi obema imenovanima tako ustreženo, kakor deželi     Hudobni jeziki čenčajo,   da  se je gosp, svetovalec Winkler le   zato   moral  iz politiškega sta-tus-a umakniti  v status   ministarstva   za   bogočastje   in uk7< da je pripravil prostor ne davno imenovanemu novemu namestništvenemu svetovalcu R.   — Kdo  ve,   ali ne delajo gospodje v Trstu računa brez krčmarja?!
Trst. {Oznanilo c. k. telegraf, vodstva.) Pri vseh brzojavnih postajah se dobivajo s 50 kraje, kolekovane tiskanice za dopisavo v domači državi, katerih raba ima to dobro, da ni potreba prilepljati mark na poslanice. Pristavlja se še, da se take tiskanice, če so se pokvarile, smejo zamenjavati z novimi, ako se marka ni onesnažila.
Iz Ložke doline. — Dovolite, drage nam „Novice", da tudi iz naše doline priobčimo svetu našo letošnjo letino. Znano je, kakim nadlogam je podvržena sploh naša dolina zarad poljskih pridelkov. Velika povodenj po vsakem dolgem deževji potopi in vniči mnogokrat naše pridelke; letos pa je vrh tega prišla poleti še velika suša, ki je nam formentin (turšico) tako zadržala, da je celo majhne stoke (šterže) naredila, a še ti so večidel prazni ostali. Tako se je godilo tudi s fižolom. Edino proso in oves sta se dobro sponesla. Al tudi na ta pridelek prišla je huda nevihta. Neki nesramno predrzni Nimrod,  ki se dela za prijatelja kmetovalcev, je
skor dan na dan, brez ozira na lovske postave, zanemarjaj e svojo službo, v svojih brentastih škornjah s tremi psi vsa naša prosa in ovse prebredel, z namenom, kako prepelico, 5 do 10 soldov vredno, ubiti ter nam je sh svojo zabavo na mernike pridelkov pokvaril. Pri njegovi dobri službi, ki na naše žepe pritiska, mu je pač mogoče dobro pečenko si kupiti — brez poškodovanja naših poljskih pridelkov! — Druga leta smo pridelali tepek in češpelj na cente, letos jih ni prav nič! Mi smo prisiljeni iskati živeža po tujih deželah, — a lovec, ki nam naše poljske pridelke teptd, se nad pečenko masti!    Je to prav, ka-li?
Košana 5. okt. n - n. — »Pač prava reva je to" — reče slepi berač svojemu hromovemu tovaršu — ,,tu imam dve zdravi nogi in bi si lahko ljubega kruhka v obilosti sprosil, pa kaj mi pomagasti nogi, če ne vidim in tedaj tudi iti ne morem." „Pravo imaš" — odgovori mu hromovi tovarš — „pa tudi meni se boljša ne godi. Jaz imam sicer zdrave oči, pa kaj mi koristijo? Nogi sti za nič, tedaj si tudi težko kaj sprosim." „Kako pa bi bilo" — pravi slepec — „ako bi midva v špano-viji beračila? Kupiva si voziček in osla, potem pojde najino rokodelstvo izvrstno izpod rok. Jaz te bom vzdi-gaval na voz, ti boš vozaril in tako se popeljeva prav prilično od vasi do vasi" „Zvita buča si res!" —reče hromovi — „tvoj predlog mi je prav po všeči, precej drugi teden začneva na ta način beračiti." — In tako se je tudi zgodilo. Al slepec ni kaj preveč zadovoljen z voznikom, ki svoji novi umetnosti še ni dosti kos, zatoraj mu vedno očita, da prepočasi vozari in beračija škodo trpi. Slednjič prideta do strmega klanca; ubogi osel vleče na pretrganje, da bi do vrha pricizal svoja gospodarja. Slepec čuti, da voz le počasi se naprej pre-mikuje, zatoraj se čedalje bolj prepira s tovarišem. Ta obdelava z bičem ubozega sivca na vso moč, — dolgouh potegne s skrajnimi silami naprej, tako da se obe „štrangi" potrgasti, voz pa jo vlije kakor zdivjan nazaj
doli po klancu.
„Alo!  tako je prav!"  zakriči  slepec ves vesel, čuje,   kako voz strašansko ropoče,   in misleč,   zdaj jo
gre jaderno naprej.
Ta povest je živa podoba sedanjega „na-predka" (?), precartane liberalne dobe; pa ne da bi kdo mislil, da so naši liberalci dolgouh i pri tej beraški kripi, nič manj kot to! Tudi ne rečem, da je napredek" (?) sedanjega časa hromov; — da ga imam pa za slepega, mi nihče ne bo jemal za zlo, ker mislim, da je ta „napredek" že brez glave, tedaj tudi brez oči na svet prišel. Tu ti sedi, ljubi bralec, slepi liberalizem v kripci, hromov duh časa pa vozari. Kdo je osel pri tem beraškem vozičku, lahko sam uganeš; — zadosti, dolgouh vleče na vso moč naprej, vsi konopci popokajo, in ko voz v divjem teku nazaj doli drdra, misli slepi ^napredek", da gre naprej in ves navdušen kriči: „Alo, tako je prav!"
Žalibog! da grč z vsim našim stanjem že zdavnej tako na vzdol. Liberalna „Laibacherica" piše 2. dne t. m. prec na prvi strani takole: „Das Volk ist in religioser Beziehung unglaubiger, dagegen poli-tisch reifer geworden; das Volk verfolgt in der Neu-zeit mehr irdische, greifbare, als auf jenseits vertro-stende noch unbekannte Zwecke ...." Ona tedaj spoznava — in z veseljem — da je ljudstvo neverniše postalo. Da je pa — se ve da zarad tega — politično bolj zrelo, to je treba še le dokazati.    Ali je morda to
Eolitična zrelost, ako pusti ljudstvo se za nos voditi li-eralizmu, bodi si „Tagblattarski" ali „Narodo-tedenski" ali kak drugi? Ali je to politična zrelost, da so se ne-kteri od liberalcev naučili z blatom ometavati sv. vero, jojene naprave, poštene možake slovenskega naroda in
njemu zvesto duhovščino?? „Laibacherica" nam tu pokaže merilo politične zrelosti: čem nejeverniši je ljudstvo, tem bolj politično zrelo. Izvrstna logika! Najne-jeverniši ljudje so gotovo vsi potepuhi in take baze ljudje, zlasti po velikih mestih, ki nikdar od Boga še slišali niso in imajo manj vere od neumne živine , ti morajo tedaj najbolje politično zreli biti, marsikdo za — vislice! Vzemi ljudstvu vero, in kaj imaš potem? Ne več ljudstva, ampak besno drhal, ki divja zoper Boga in vlado, ki slednjič samo sebe razmesari in ugonobi.
Drago slovensko ljudstvo! Vidiš li zdaj dolgouhe,. ki na vozu peljajo laži-napredek? — ali čuješ, kako slepi liberalizem tuli: „Alo, zdaj je prav!?" — Ta so lučnjaki ti liberalci! toliko svitlobe okoli sebe sip-yej° 7 ^a solnčni svit še brljava „lešerba" proti njimi ni! — Kedar jim hoče kdo oči izbrisati, kričijo, kakor da bi jih kdo iz kože drl; — pri sedanjih volitvah zoper grofa Hohenwarta. Dunajski liberalci se Hohenwarta bolj bojijo od h....., s 1 o-
venskelučnjake pa kar neka mrščalica stresne po vseh udih, da le čujejo njegovo ime. Zatoraj ga vedno pitajo z ,?nernškim" grofom, čeravno ga nemški liberalni časniki zovejo: ,,den argsten Feind des Deutsch-thums" (najhujega sovražnika nemštva). Nesramni „Ted-nik" tudi laže, kakor da bi lešnjike grizel, da se Ko-šanski kmetje še dobro spominjajo robute in desetine, ki so mu jo morali dajati, in da ta spomin ni sladek. Nesramni lažnik in satanski obrekovalec! Ko je grof Hohenwart Rovanjsko grajščino v last dobil, bila je robuta in desetina že davno odpravljena; al plašarski „Tednik" si misli: „le predrzno ob reku j, nekaj bo že obviselo!" — Prepričan sem, da pošteni Notranjci ne bodo se dali zapeljati sleparskemu laži-liberalizmu, da jih kot osle vpreže v svoj beraški voz , na katerem se^ neprestano na vse grlo dere: „Alo! tako je prav!" Ce bi pa nekateri Notranjci vendar liberalcem šli na limanice, kakor nespametni gimpeljni, kakoršno plačilo bodo za to prejeli? — Sramoto in strašansko škodo na vse strani. Kakošna bo plača liberalnih zapeljivcev? — Prokletstvo celega slovenskega naroda. In kakošno slavo bodo želi? — Herostratovo ali pa, če jim je ljubša, — Vuk Brankovičevo!
Iz Pivke 9. okt. — ;,Slov. Narod" je z veliko trobento po svetu razglašal v telegramih zmago „Miado-slovencev" pri volitvah volilnih mož. Da bralci „Novic" nekoliko pozvejo, kako in kaj je v tej stvari resnice, kaj laži, naj jim danes nekoliko poročam. Kar se je pri nas na Pivki godilo, sem sam slišal in videl, v Bistrici nisem bil sicer pri volitvah, pa pravil mi je vse prijatelj , ki je bil sam volilec, zatoraj imam vse iz popolnoma zanesljivega vira. — V Slavinski in Košanski fari so volitve menda „Narodovcem" ugodne vsled neizmerne agitacije nekaterih železniških uradnikov in drugih Vošnjakovcev, ki so — da rabim „Na-rodov" izraz — uboge kmete, kakor kaline na limanice lovili. Vendar je pa med izvoljenimi nekaj takih, ki so popred gosp. Mlakarju roko dali, da bodo za grofa Hohenwarta glasovali. Ti bodo menda toliko možki, da dano besedo držijo. Zato mislimo, da je „Narod" tukaj prezgodaj triumfiral. — Na spodnji Pivki v Zagorju in v Knežaku je zmaga popolnoma na strani Hohenwartovi; od tukaj smo zastonj kakega telegrama v „Narodu" iskali, g. Zabred je — molčal! V Trnovem, v Bistrici in v Jablanici so zmagali Vošnjakovci, vendar tudi tukaj je o mož kmečkega stanu med 11 voljenimi, o katerih še ne verjamemo, da se bodo dali na limanice vjeti Trnovskemu gosp. J. I kdo pa je  vendar  ta gosp. J—,  ki ima  toliko vpliva
___340    ___
do Trnovskega ljudstva? Potrpi malo, dragi bralec, kmalu ti odgovorim na to vprašanje. Agitacija od strani „Narodovcev" je bila v Bistriški dolini neizrečena. Tukaj — si je mislil „Narod" — je za-me teren, tukaj imam največ brambovcev. Pisarilo, lagalo in obrekovalo 7,klerikalce" in „klečeplaze" se je iz Trnovega v „Na-rod" toliko, da se je vsakemu poštenemu človeku gnju-silo to sodrgo prebirati. Zraven so pa junaki pošteno ljudstvo ustmeno na vse kriplje obdelovali in nagovarjali, letali od vasi do vasi, od krčme do krčme. Posebno na dan volitve so čakali ljudi, od enega do druzega letali, jim lističe v roke potiskali, „Narod" prebirali, duhovne in druge možake, ki niso bili na njih strani, grdili , kmetom pri volilni mizi na uh6 volilce šepetali, razgrajali, zabavljali, z eno besedo: počeli in obnašali so se ti „Narodovi" junaki kakor obsedeni. Le „tem junakom" se ima „Narod" zahvaliti, daje nekoliko volilcev njemu vdanih voljenih bilo. Kedo pa so ti hrabri „ Narodovi" brambovci? Poslušaj bralec, in čudi se temu, da jim je šlo ono pošteno ljudstvo na lima-nice! Prvi je neki V—, ki je moral pred par tedni svoje posestvo na Premu prodati in se v Bistrico preseliti, zato, ker se ni upal po „Zdravi Mariji" sam in brez revolverja izpod strehe, zato, ker se je bal, da ne bi ga kedo napadel. Tako ga je ljudstvo Premsko ljubilo, — zakaj? to mora on sam vedeti. On zna umetnost, kako kmetu za malo goldinarjev posestvo prodati, kakor je nekemu dolžniku na Pivki storil, kateremu je bil par goldinarjev posodil. — Drugi „junak" Narodovski je neki S—, ki je pred par mesecev na kant prišel; — koliko so pri njem dobička imeli, znali bi Vam nekteri Ljubljančani in dr. Costa povedati. — Tretji brambovec je neki Šk. J., možak od pete do glave. Imel je on — tako se pri nas pripoveduje — dobro službo pri mater-nem bratu na Reki. Zakaj je bil ujec tako trdosrčen, da ga je iz službe odpravil in v Reškem časniku okli-cati dal, je gosp. Škendru znano; bralci „Novic" pa naj ne bodo preradovedni. Prišel je Skender domu, skrival se je dolgo Človeškim očesom, in ko se mu je tudi materna prodajalnica zaprla, se je zvezal s tistimi, katere je pred po „Narodu" obiral z gosp. Fadigucem in drugimi; začel je v „Narod" pisariti in za mladoslo-vence zoper Hohenwarta agitirati. Do sedaj je saj s temi agitacijami kaj opraviti imel; kaj bo sedaj počel, ko bodo volitve pri kraji, nam ni znano. Bo pa zopet ,,Luftkommissar", kakor sem ga slišal v Trnovem od nekega nemČurja imenovati. Kako da se je dalo ubogo ljudstvo tako premotiti, da ga je^volilnega moža izbralo, tega ne moremo razumeti! — Četrti in najhuji junak je devetnajstletni bledolični pobalin, ki še — če se ne motimo na Dunaji — šolske klopi zaseda. To je on, ki podpisan SI. J. (Slovenski JaniČar) v „Narodu" naše najboljše može zasramuje. Siromašni deček bi bolje storil, da bi bral, in se pisave učil, kakor da se kratkočasi z dopisi v „Narod". Kako je sicer pošteni Li-čan v tako družbo prišel ter iz „klečeplaza" postal zagrizeni liberalni „Narodovec", ne moremo razumeti. On je našemu Cesniku iz Drskoveč izročil dr. Razlago v plakat do volilcev z besedami: „Hohenwarta ne smemo voliti". Milujemo ga, da je po svaka Zabredu prego-vorjen med „Narodovce" zabredel!
To Vam so, častiti bralci „Novic", naši junaci „Narodovci". Njim naj dr. Razlag roke poljubi, če bode izvoljen. — H koncu spisa moramo vendar še odkritosrčno povedati to, da je tudi častito duhovstvo samo nekoliko krivo, da nam volitve niso popolnoma po želji izšle. Gospodje duhovni imajo, hvala Bogu, se vedno mnogo vpliva do slovenskega ljudstva, pa premalo so — z malimi izjemami — ta svoj vpliv zdaj porabili,   premalo delali.    Je tu in tam gospod,   ki je
mnogo obetal, pa malo storil, in drugi, ki je popolnoma križema roki držal. Posebno v Bistrici smo se nadjali, da bode znani rodoljub in pisatelj gosp. B. kaj več opravil. Gospodje, ne spite, ko Vam sovražnik ljuliko med pšenico seje!                                            Pivčan.
Iz Notranjskega. (O volitvah volilnih mož) nam ni mogoče, vseh dopisov na drobno natisniti; naj tedaj iz vsacega posnamemo jedro. Daje dr. Razlag kandidat yladni, se je pokazalo prav očitno pri volitvi v Planini; ondi je vsih 10 ces. kralj, uradnikov (okraj, glavarstva, sodnije in davkarije) volilo take volilne može, ki ne bodo volili Hohenwarta, ampak Razlaga; 10 uradnikov pa je 1/6 prvotnih volilcev. — V Vipavi seje na čelo vstopil dr. Spazzapan, to je, oni spašni mož, ki slovi zdaj za velicega nemšku-tarja, kakor je nekdaj slovel za narodnjaka; ker pa je dr. Spazzapan zvita glava in mu je znano, da ,,v sili hudič tudi muhe zoblje", se je proti Hohenwartu združil z „mladoslovenci," da bi vničil „farški" vpliv. — Da v Senožečah glasoviti veliki nemškutar učitelj Demšar dela za Razlaga, to samo žeje dokaza dovolj, daje dr. Razlag tudi kandidat nemškutarjev, daje Demšarju kaplan Žago rjajn z „desetino in tlako" pritrkoval, no, to kaže, da ima Razlag tudi ,,strahove pred letom 48." za-se. V Trnovski županiji je zmagala šestorica mladoslovenska pro ti Hohenwartu, čeravno v celi županiji ni 5 mladoslovencev 7 pa kako? — v družbi nemčurski! Tu je na pritrganje delal, letal, lagal neki možicelj in vjel je lahkoverne ljudi na lima-nice, in na dan volitve se je s svojim komparom vstopil na desno in levo vsacemu volilcu, da sta mu narekovala imena ,7svojih". Tako je v krajih Notranjskih, ki peljejo na trg v Trst. Vsa druga je v zdravih naših hribih; tako so vsi volilci v županiji spodnje Idrije, vŽirovem, vVojskem itd. vse enoglasno za Ho-henwarta. Volilni boj bo po takem hud, ker so se vladni možje, mladoslovenci in nemškutarji proti Hohenwartu združili za Razlaga.
Iz Ljubljane. — Jutri začn6 kmečke naše občine volitev državnih poslancev. Najhuji volilni boj bode na Notranjskem, kjer so se zoper grofa Hohen-warta, kterega se centralisti in ustavoverci na Dunaji najbolj boje, mladoslovenci združili z nemškutarji in uradniki, Hohenwart je za srečo različnih narodov in dežel Avstrijskih tako važen mož, da cel6 „Po-litika" v Pragi in „Obzor" v Zagrebu svarita mlado-slovence in jim kličeta: ali ste ob pamet, da po Razlagu zapreke stavite izvolitvi Ho h en w ar t o vi?! Im6 Hohenwartovo — piše „Obzor" — že samo pomeni najmogočnejši program." „Ime Razlagovo z vsemi svojstvi nališpano , tudi ne od daleč v važnosti ne doseže imena Hohenwartovega." To in še veliko vec pišeta vnanja časnika na slavo Hohenwarta s tako gorko besedo, da, če bi mogoče bilo, moral bi pri nas vsak volilen okraj voliti grofa Karola Hohenwarta, ki je po rodu naš rojak.
— (Iz seje deželnega odbora 3. in 10. okt.) Na poročilo šolskega vodstva je deželni odbor 2 dijakoma zarad njune telesne nezmožnosti vžitek deželnih štipendij za sadje- in vinorejsko šolo na S1 a p u odtegnil in ti štipendiji Antonu Volku iz Slapa in Štefanu Hočevarju iz Stranske vasi na Dolenjskem podelil. — Službo porodničarce (babice) v deželni porodnišnici in šoli za babice je deželni odbor podelil z diplomo izu-čeni babici Pavlini Ulagi iz Ljutomera. — Za prihodnji dveletni šolski tečaj deželne gozdarske šole v Sneperku, ki se začne 15. t. m. — so z vžitkom deželnih štipendij sprejeti v imenovano šolo sledeči mla-denči, namreč: Janez pl. Kapus iz Kamne gorice, Lo-renc Pleš ko iz Kozarij,  France Zajec iz Ljubljane,
------    341    ------
Marcel Vogl iz Savevpri Jesenicah, Josip Novak iz Ljubljane, Ludovik Santl iz Ljubljane, Šeringer Anton iz Črnomlja in Janez Kolbezen iz Črnomlja. — Za pogorelce v Biški vasi se je dovolilo 400 gld. podpore iz deželnega zaklada. —^Dajanje hrane za po-silno delalnico se razpiše. — Županstvom Metliškega okraja se naznani, da je ministerstvo pravosodja uči-uilo, da bode c. kr. notar iz Kočevja vsaki mesec od 8. do 14. dneva uradoval v Metliki, ker v Metliki in v Crnomlji ni še nobenega notarja. — Določbam deželnega odbora v Galiciji, kjer ste tudi deželni naj-denišnici v Lvovu in Krakovem odpravljeni, je deželni odbor Kranjski zarad postopanja z nosečimi ženskami v vsem pritrdil. — Poročilo županstva Cerkniškega o izvolitvi 5 zaupnih mož za posredovalce pri prepirih med strankami se je vzelo na znanje. To je prva občina, ki se je poprijala te nove postave, o kateri ravno zdaj „Novice" pišejo.
Izvoljeni posredovalci za Cirkniško občino so sledeči : Andrej Milavec, posestnik v Cirknici, Anton Kra-šovec, posestnik v Dolenji vasi, Janez Milavec, posestnik v Cirknici, Jožef Premrov, posestnik v Martinjaku, Jernej Debevec, posestnik v Begunjah.
—   (PreskuŠnje učencev ŽivinozdravniŠke in kovaške šole) so prihodnji pondeljek, torek in sredo. — Novo šolsko leto v tej šoli se začne 15. dne prihodnjega meseca novembra. Prihodnji „Oglasnik" pove več o tem.
—  (PreČastiti nas gosp. Pire), mnogozasluženi misijonar v Ameriki, 881etni starček, se je nedavno povrnil v svojo domovino nazaj, kjer hoče ostati, dokler živi. Kakor slišimo, bode prebival v Kamniku. Dobro došel prvi učitelj umne sadjereje Kranjske!
—  (Prvi list političnega časnika ^,,Slovenec" za po-skušnjo) je prišel včeraj na svitlo. Že ima blizo 1000 naročnikov.    To kaže, kako potreben nam je čeden,
{>olitičen list, ki bode zdaj trikrat na teden, ob novem etu pa izhajal vsak dan.
—  Dr. Bučar je iz Novega mesta prestavljen v Kočevje, na njegovo mesto pa pride dr. B 6 h m iz Kočevja.   Ali je to iz ,,Dienstesnicksichtena ali — druzih?
—  (Družba za podporo rnalopremožnih preparandov) se je osnovala v Ljubljani. Namen je izrečen v tem naslovu; potrebnim in marljivim preparandom lepe ob-naše se iz družbinega zaloga daje šolsko orodje in v posebnih potrebah tudi denarna pripomoč. Kdor hoče ud biti tej družbi, plača 10 gold. enkrat za vselej, ali pa vsako leto najmanj 1 gold. Posebna pravila razkladajo bolj na drobno razmere te hvale vredne družbe, kateri prvomestnik je ravnatelj preparandije gosp. Blaž H r o v a t.
—  (Ponarejevalci bankovcev.) V pondeljek 6. oktobra se je začela pri deželni sodniji Ljubljanski ko-nečna obravnava zoper sledeče osebe, ki so zatožene, da so krivi hudodelstva ponarej enja banko v-cev: 1. JožeVeber, posestnik iz Boltije pri Litiji, oženjen, oče 3 majhnih otrok; 2. Anton Rus, železniški čuvaj pri Litiji, in 3. njegova žena Mi ca Rus s 7 otroci; 4. Lorenc Zupančič, oženjen iz Trate pri Litiji, oče nepreskrbljenih otrok, in 5) Mi ca Juvan, 26 let stara, žena poštarja v Litiji. Mica Cirar, tudi zatožena enakega hudodelstva, je v preiskavi na Žab-jeku umrla. — Zatožba dolži Veberja, da je on tiskal na ploši bankovce po 10 gold. in da je naredil železno „mašino", — da je on dajal ponarejene bankovce drugim, — da je on sploh vodja bil vsega tega podvzetja; Veber sam taji vse od konca do kraja, rekoč, da je nesrečen človek, katerega ljudjč po krivem obrekujejo, in da vse priče lažejo,  on ne poznd mašine,  katero je
------   342   ------
videl prvikrat pri sodniji itd., dasiravno priče vse drugače govore\ Veber je jako neprijetne postave; med ljudmi je bil „črni" njegov priimek.              (Kon. pr.)
—  Včeraj sta A. Grazel in njegova sopruga , pa vsem mestu znana žena, slovesno obhajala v Frančiškanski cerkvi šestdesetletnico svoje zaročitve. Mož je star 88, žena pa 82 let. Poročena sta bila 13. oktobra 1813. leta.    Oba sta zdrava in trdna.
—  {Brezplačno podučevanje v glasbi.) Gospod Jurij Schantel, gledališki kapelnik dramatičnega društva in čitalnični pevovodja, bo 20. dan t. m. začel brezplačno podučevati v petji, ob enem pa tudi v igranji na različnih instrumentih, in s tem vabi k obilnemu vde-leževanju. Kdor želi učiti se bodisi petja, bodi-si igranja na kakem instrumentu, naj se vsaj do prihodnje sobote med 7. in 8. uro zvečer oglasi v čitalnični pevski sobi (L nadstropje). Naj se te lepe prilike poslužijo gospodje in gospodičine.
—   {Tretja slovenska predstava) dramatičnega društva bode v pondeljek 20. dne t. m. Predstavljala se bode prvikrat nova veseloigra v 3 dejanjih „Gospa ki je bila v Parizu".
—   {Nemška zastavica.) Neki nemšk plakat brez podpisov se pošilja po Ljubljani, imenuje se glasilo „mehrerer Laibacher JBtirger" in dr. Razlaga „als Mann des Friedens" priporoča „den nicht extremen Parteien" kot poslanca v državni zbor. Vse v tem plakatu nam je zastavica: ali so ti „Laibacher Biirger" Nemci ali Slovenci? — kako pride dr. Razlag do naslova „der Mann des Friedens", ki se dd na Notranjskem nasproti Hohenwartu voliti in zato vzrokuje ondi tak volilen nemir, ki ga pri nas nikdar ni bilo?
 Prijatelje naše prosimo brž nam naznaniti izid volitev 16. dne t. m.