Od obrtniške k industrijski graditvi
Stroje lahko izdelamo — Proizvodnja  montažnih  sestavnih  delov zaostaja —  Veliko  je  odvisno   od  načrtov
Polagoma se nresničujejo pogojl ra. prehod na Industrijsko graditev.
Staino m vežata obseg iki asortima gradbenih strojev in oprem«, kar bo omogočilo, da bo gradbeni-štvo boljše opremljeno z mehanizacijo, Zato bi že lah-ko prešH na množigno polmontažno grraditcv, Hkratl bi postopno že labio pripravljali industrijsko mon-tažno graditev. Mehanizacijo rasnih postopkov bi že daiies lahko dosegli v večjem obs«gu pri odkopu in prevozu zemije, odkopu sten, nabijanju nasipov, Jeaov, pri betonskih delih in izdelavi agregata za betonira-nje. Mehaniziramo lahko tndi transport. Prav tako lahko uvedemo veLjo varčnost pri zamenjavi Iesa z drugim gradivom. Ceste in žtleznice bi lahko gradili s modeniinvi stroji. Lahko bi mehanrziraJi tudi melio-racijska dela v kmetijstvu. Vse to že omogoča proiz-vodnja strojev v Jugoslaviji.
Blstven! pogoji za prehod it industrijski Sraditvi pa je raz-voj in modernizacija proiz-vod-nje udarnih delov za polmon-tažoo 1D mjt>ntažno gradnjo, zla. sil prt vlsokogradnjah. Prehod ns industrijsko graditev se b-o pckazal zlastt v ve*jem uporato. Ijanju rnontaže konstrukcijakih sestavnin defov — predvsetn iz a^-miiranega betona —, v uparabi montažnih sten lz lahkega beto_ na, razaih vrst nosilnih panojev, votlih idaTiih teles, montažnih mednastropmh konstrukeij iz iiivsda^ In prednapetega be-tcna.
Z Uiporabo vaakumlranega be-koa, ki ga prl nas že uporab-Ijamo, le bo pravtako poopešlla gradltev.
Razvot in mehanizacija proiz-vodnje o&regatov, sgraditev se-parscij im betonarn bodo omo-gučill incdernejSo in ekonwmW5-neijšo prolzvodnjo betona in be-tonskih e1«m«ntov.
Prolzvodnja   betooskUi   vota»h
teles, teles Iz lahfcih betonor, žlindre in gline bo pospeSila širšo t\porabljanje polmoataz-nega sisteuna gradnje.
Metode del v notranjl obdela-vi stavb se moaiajo pnrvtafco spremenUi. Moiranio čimbolj od-praviti vlažne procese, maltand*. Izttelaea plošče iz gipsa (njtb/>-vo proizvodnjo smo uvedH) lah-ko zamenjamo naalto za ob-laga-nje zidov In stropov. To bi ckrepilo montažao graditev ia omogofilo zimska dela. Pravtako so prl ii?s ie priieli uporablja-tj votla telesa Iz gipsa za pre-gradne itene. Moramo vedeti, d» je uporiba gipsa v tehnično na_ prednejsih državah mriogo ve&j i kakar pri nas, čeravno raapola-gamo s stiirovinsko bazo za mna. ž^fino proizvodnjo.
Eden izjtned bistvenih pogojer za preh^o na lndustrijsko gradrl-tev sta i razvoj iandustirije i šo-lanje giadbenih delavcev v tej smsri. V«š na^pori za industria-i zacijo, uporabo moderrtili de-lovnih ir.etod ln mejianizacijo gradbeaih del bodo ostali bre-EuspeSni, če ne bo pravilno w>-gajiizir.ina projektanUka siuž-ba in sisiem izdelovanja p-rogra-ir.ov in projektov. Projektant-sko d«lo bi se moralo povezaM z d«lam tistih inititutov, kl prt nas z veJiklm uspehom pospešo. jejo gradbeništvo. Razen tega bcdo !X-ojektl morali upoštevatl tudi dejansko stanje proizva-jalnih M- v gradbeništvu, kak<>p tudi obseg, kvaliteto ^a asortd-nta proizvodnie industrije ma— to.rialov za gradnjo in ppoizvo-dov za vgrajevainje.
Pospeševanje proizvajalnihsil, modemizacija ln lndustrializa-cija gradbenišbva bodo seved« narehovali tudi ustrezne investl, cUe,