Poštnina plačana v gotovini.
KRALJEVINA
JUGO S LAVI JA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
44.
kos.
V LJUBLJANI, dne 1. junija 1935.
Letnik
VI.
V S K B 1 N A :
3111. Uredba o osnavljanju in delovanju prazniš!:ih tečajev in izvrševanju ostalih določb zakona o obvezni telesni vzgoji. 311 Pravilnik o oeenjanju sposobnosti zavezancev obvezne telesne vzgoje.
312. Pravilnik o ustroju in poslovanju odseka za obvezno telesno vzgojo občine v ....
313. Navodilo za poslovanje odseka za obvezno telesno vzgojo občine mesta ...
314. Objave banske uprave o pobiranju občinskih davščin.
Uredbe osrednje vlade.
310.
Na osnovi § 8. zakona o obvezni telesni vzgoji predpisujem
uredbo
o osnavljanju in delovanju prazniških tečajev in izvrševanju ostalih določb zakona o obvezni telesni vzgoji.*
Clen 1.
Na osnovi § 1. zakona o obvezni telesni vzgoji so zavezani telesnemu, nravnemu in naeionalnemu pouku zunaj šole samo moški od dovršene osnovne (nadaljevalne) šole do dovršenega 20. leta starosti.
Clen 2.
Učno leto v prazniških tečajih se začne dne 1. aprila, konča pa dne 31. marca naslednjega leta.
Clen 3.
Pouk obvezne telesne vzgoje v prazniških tečajih se izvaja samo ob nedeljah, izvzemši državne in velike verske praznike vseh veroizpovedi, če pridejo ti na nedeljo.
Ce praznuje večina zavezancev enega kraja, tudi manjšina tega dne nima pouka.
Kjer dovoljujejo razmere in običaji, se smejo imeti ure obveznega pouka tudi ob ostalih manjših praznikih, če krajevno duhovništvo s tem soglaša. Sporazum po-krene krajevna občinska uprava.
Čas začetka pouka uredi krajevna občinska uprava sporazumno z učitelji in duhovni po krajevnih razmerah, v mestih pa tudi sporazumno z upravniki prazniških šol (trgovinskih, obrtnih in ostalih).
* ^'Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
1.	aprila 1935, št. 77/XX/195. — Zakon o obvezni telesni vzgoji gl. >Službeni list« št. 125/14 iz 1. 1934.
Pouk traja lVs—2 uri, pri izletih ali posebnem pouku tudi več — po učnem programu in krajevnih razmerah in možnostih.
Clen 4.
Obvezni pouk telesne, nravne in nacionalne vzgoje za zavezance zunaj šol se izvaja po priloženem programu:
a) v prazniških tečajih;
b) v sokolskih društvih in četah;
c) v vseh ostalih društvih in napravah, ki jim je namen telesna vzgoja in ki jim dovoli minister za telesno vzgojo naroda izvajanje tega pouka.
Člen 5.
Prazniški tečaji se osnujejo v vseh mestih, ki spadajo pod zakon o mestnih občinah,* takoj, v ostalih občinah pa, ko nastane možnost za uspešno delovanje prazniških tečajev, za kar skrbi in si prizadeva krajevna občinska uprava skladno s § 20. zakona o obvezni telesni vzgoji.
Clen 6.
Vsa sokolska društva so zavezana, izvajati pri svojih pripadnikih, ki so zavezani obvezni telesni vzgoji, pouk po priloženem programu.
Sokolske čete izvajajo isti pouk s svojimi pripadniki, ki so zavezani obveznemu telesnemu pouku, sam6, če imajo pogoje in možnosti, označene v členu 7. te uredbe.
Starešinstvo sokolskih čet, ki morejo izvajati priloženi program obveznega telesnega pouka, se sporazume s krajevno občinsko upravo, da dobivajo vsi zavezanci obvezne telesne vzgoje dotične občine obvezni pouk v sokolski četi in da se ne osnuje poseben prazniški tečaj.
V takem primeru mora dati krajevna občinska uprava po § 20. zakona o obvezni telesni vzgoji tej sokolski četi vso pomoč in podporo.
Kjer se sporazum ne more doseči, deluje sokolska četa samo s svojimi pripadniki.
Sokolska zveza kraljevine Jugoslavije obvesti ministrstvo za telesno vzgojo naroda vsako leto do dne 1. oktobra, v katerih sokolskih četah se izvaja program ob-
* ^Službeni list« št. 530/67 (600/77) iz 1. 1934.
veznega telesnega pouka, zlasti pa, v katerih sokolskih četah so vsi zavezanci obveznega telesnega pouka dotočne občine.
Clen 7.
Izvajanje programa obvezne telesne vzgoje v ostalih organizacijah, omenjenih v točki c) člena 4. te uredbe, se dovoli ob naslednjih pogojih:
a) če imajo strokovnjake za izvajanje priloženega programa (za posebni pouk najamejo lahko aktivne ali upokojene vojaške osebe, rezervne častnike ali podčastnike);
b) če imajo zagotovljen prostor za izvajanje pouka;
c) če so zmožne,, vršiti zdravstveni nadzor, izvrševati higienske odredbe in opravljati zdravniške preglede svojih zavezancev;
č) če ustroje nadzor nad točnim in rednim prihajanjem k pouku;
d) če izjavijo, da bodo redno vodile vse izpremembe v spiskih zavezancev obveznega telesnega pouka.
Društva in naprave, ki žele izvajati pri svojih pripadnikih pouk obvezne telesne vzgoje, se prijavijo po redni poti — po svojih višjih organizacijah — ministrstvu za telesno vzgojo naroda, pri čemer navedejo v prijavi gorenje podatke. Za strokovnjake, ki naj izvajajo pouk, je treba predložiti podatke o priimku in imenu, zvanju (če so državni, banovinski ali samoupravni uslužbenci, je označiti tudi urad), letih starosti in podatke o strokovnosti, pridobljeni s tem, da so se aktivno bavili s telesno vzgojo, ali o dovršenih šolah in tečajih in katerih.
Ta društva začno izvajati obvezno telesno vzgojo pri svojih pripadnikih, ki so temu pouku zavezani, ko dobe dovolitev od ministra za telesno vzgojo naroda.
Clen 8.
Pouk obvezne telesne vzgoje izvajajo v sokolskih društvih in četah tehnični organi sokolskih društev in čet brez posebne odobritve, v društvih in napravah, naštetih v točki c) člena 4. te uredbe, pa strokovnjaki dotočnih društev in naprav, ki jih minister za telesno vzgojo naroda odobri, ko dovoli društvu, izvajati pouk obvezne telesne vzgoje po členu 7. te uredbe.
V prazniških tečajih izvajajo pouk: učitelji telovadbe, tehnični organi sokolskih društev in čet, učitelji z dovršenimi tečaji v sokolstvu ali aktivni športniki ter ostali športni delavci, ki dokažejo sposobnost, izvajali priloženi program, skladno s členom 7. te uredbe.
Mestne (občinske) uprave morajo priskrbeti učitelje v prazniških tečajih, in to tako, da je za vsako skupino (kategorijo) vsaj en učitelj.
Ce učitelji niso tehnični organi sokolstva, predloži mestna »(občinska) uprava po redni poti ministrstvu za telesno vzgojo naroda osebe, sposobne za izvajanje po uka, radi odobritve.
Učiteljem v prazniških tečajih dajejo nagrade za delo krajevne mestne (občinske) uprave iz sklada prazniškega tečaja; nagrada ne sme biti večja od 40 niti manjša od 25 dinarjev za prazni.ško delo.
Ministrstvo za telesno vzgojo uaroda daje po svojih proračunskih sredstvih nagrade samo nadzornikom obvezne telesne vzgoje.
Člen 9.
Za izvajanje obvezne telesne vzgoje se smejo v točki c) člena 4. te uredbe našteta društva in naprave ene panoge viteštva in športa in euega kraja združiti iu tako
vso mladino svojih društev radi izvajanja obveznega telesnega pouka na enem kraju zbirati.
Ce taka združenost v ta namen že obstoji, je treba to navesti v prijavi, ki se poda po členu 7. te uredbe.
Clen 10.
Obvezna telesna vzgoja se izvaja za pripadnike sokolskih društev in čet, ki žele izvajati ta pouk, in društev, ki jim minister za telesno vzgojo naroda to dovoli, predvsem na odprtem prostoru ali v prostorih in s sredstvi teh društev.
Ce sprejmemo poedine sokolske čete v svoj sestav vse zavezance obvezne telesne vzgoje svoje občine (šolskega okoliša), izvajajo pouk, če nimajo lastnih prostorov, (na osnovi § 13. zakona o obvezni telesni vzgoji) v prostorih šol in njih dvoriščih ali v drugih primernih prostorih, ki jim jih da občinsko oblastvo na razpolago.
Pouk v prazniških tečajih se izvaja na odprtem prostoru ali v prostorih državnih, banovinskih, konfesionalnih in samoupravnih šol ali v drugih zgradbah, ki utegnejo rabiti pouku in ki jih dajo mestne (občinske) uprave prazniškim tečajem na razpolago.
Ker se vrši pouk v prazniških tečajih samo ob nedeljah in praznikih in v jutranjem času, se prazniški tečaji v ta namen lahko koristijo z letnimi vežbališči in telovadnicami sokolskih društev in čet, športnimi igrišči, kjer jih je kaj, ali tudi mestnimi (občinskimi) posestvi, urejenimi v najpotrebnejši meri za praktični pouk.
O uporabi vežbališč, domov in igrišč mestne (občinske) uprave je predhodno doseči sporazum z njih lastniki Ce se sporazum, ne da doseči, postopajo mestne (občinske) uprave po § 20. zakona o obvezni telesni vzgoji.
Clen 11.
Za izvrševanje načrta in programa obveznega telesnega pouka v sokolskih društvih in četah, v društvih in napravah, omenjenih v točkah a) in b) člena 4. te uredbe, skrbe in vodijo nadzor nad njim uprave dotičnih društev, v prazniških tečajih pa predvsem mestne (občinske) uprave.
Ce spozna za potrebno, odredi minister za telesno vzgojo naroda nadzornike obvezne telesne vzgoje ali pa predlaga za to poedince izmed banovinskih in samoupravnih uslužbencev.
Dolžnosti nadzornikov obvezne telesne vzgoje so
tele:
a) da obhodijo odrejene jim edinice osebno in da spremljajo delovanje v izvajanju programa obveznega telesnega pouka, tega podpirajo in usmerjajo v smislu zakona o obvezni telesni vzgoji in te uredbe;
b) da kontrolirajo zdravstveni nadzor in higienske odredbe, glede prazniških tečajev pa posredujejo pri samoupravnih oblastvih, da se povsem postopa po določbah zakona in te uredbe;
c) da preskušajo točnost spiskov in redno voditev izprememb kakor tudi redno prihajanje zavezancev k pouku in opravljanje ur po učiteljih;
č) da ukrepajo vse, kar je sicer še potrebno za uspešno delo v prazniških tečajih;
d) ;da obveščajo o najdenem stanju v prazniških tečajih in o odrejenih ukrepih tistega, ki jih je odredil na to dolžnost, in ministrstvo za telesno vzgojo naroda.
Ministrstvo za telesno vzgojo naroda priobčuje sokolskim društvom, ostalim društvom in napravam imešia njih nadzornikov.
Člen 12.
Za vsak okoliš narodne osnovne šole se ustanovi po številu zavezancev in razmerah naselja eden ali vet* prazniških tečajev.
Občinske uprave dveh ali več občin se lahko sporazumejo, da se ustanovi en prazniški tečaj za več šolskih okolišev, če razdalje niso velike in če število zavezancev obvezne telesne vzgoje to dopušča. To se zgodi lahko samo tam, kjer noben zavezanec obvezne telesne vzgoje peš nima več ko 40 minut od doma do kraja, na katerem se izvaja pouk v prazniškem tečaju.
Tudi v mestih se lahko spajajo okoliši osnovnih šol v en prazniški tečaj; o tem odločijo mestne uprave, ki odrede v takem primeru vsakemu prazniškemu tečaju okoliš nezavisno od okoliša osnovnih šol.
:	•;	'	i
Člen 13.
Radi strokovne priprave učiteljev osnuje ministrstvo za telesno vzgojo naroda potrebno število tečajev za vse osebe, ki žele izvajati program obveznega telesnega pouka bodisi v prazniških tečajih, bodisi v društvih ali napravah, ki jim dovoli minister za telesno vzgojo naroda izvajanje tega pouka.
V te tečaje se sprejemajo po številu prostih mest tudi sokoli, predvsem iz sokolskih čet.
Za vsak tečaj izbere ministrstvo za telesno vzgojo naroda slušatelje tečaja po razpisanem natečaju ali pa pooblasti za to tisto starešinstvo sokolskih žup, ki jim to ministrstvo naloži, naj te tečaje ustroje in vodijo.
Člen 14.
Priprave za delo po tej uredbi je treba začeti takoj, tako da se začne pouk po priloženem programu v vseh organizacijah, označenih v členu 4, pod a), b) in e), in v smislu členov 6. in 7. te uredbe, z dnem 2. junija t. 1.
Člen 15.
Zavezance obvezne telesne vzgoje v prazniških tečajih, ki dokažejo pismeno, da so se vpisali za člane telovadce (podmladek) sokolskih društev in čet v svojem stanovališču ali tistih društev in naprav, ki jim je dovolil minister za telesno vzgojo naroda izvajanje ob-Vezne telesne vzgoje, črtajo učitelji iz prazniških tečajev in pošljejo podatke društvu ter obveste mestno (občinsko) upravo radi kontrole, ali prihajajo dotični zavezanci v društvu, kjer so se vpisali, k pouku.
Člen 16.
Kjer nalete učitelji, nadzorniki, društvene uprave in občinska oblastva na to, da se kdo telesnemu pouku izogiba tako, da se pogosto vpisuje in izstopa iz prazniških tečajev v društva in obratno, store zoper krivce korake, označene v § 22. zakona o obvezni telesni vzgoji. V vsakem primeru ukrene, če se izogiba obvezni telesni pouk s pogostim vpisovanjem in izstopanjem, zakonske odredbe mestna (občinska) uprava na prijavo šeia odseka za obvezno telesno vzgojo, odnosno učitelja, ali pa društvena uprava.
Člen 17.
V 15 dneh pred pričetkom pouka v prazniških tečajih se opravi zdravniško-komisijski pregled vseh zavezancev prazniških tečajev.
Ta pregled ima namen:
1.	ugotoviti umsko in telesno sposobnost ali neapo-6obnost vseh zavezancev in oprostiti stalno nesposobne
prihajanja k pouku obvezne telesne vzgoje, začasno nesposobnim pa določiti čas nesposobnosti in vnovičnega pregleda, odnosno prihajanja k uram;
2. izvršiti antropometrične meritve sposobnih zavezancev in jih vpisati v poseben spisek;
3. priobčiti vsakemu zavezancu tečaj, v katerega spada, kraj za vežbanje, čas začetka pouka in skupino (kategorijo), v katero za vežbe spada.
V sokolskih društvih in četah ter ostalih društvih in napravah, ki jim dovoli minister za telesno vzgojo naroda izvajanje pouka, se opravi zdravniško-komisijski pregled v zgoraj označeni namen ob času, ki ga odrede društvene uprave same.
Ta pregled v prazniških tečajih vrši komisija, ki jo sestavljajo:
1 do 2 zdravnika, 1 do 2 občinska svetnika in 1 učitelj. Komisijo in ostalo, kar je potrebno za ta pregled, odredi krajevna mestna (občinska) uprava.
Zdravniško-komisijski pregled in ocena sposobnosti zavezancev se izvršita po priloženem pravilniku o oee-njanju sposobnosti zavezancev prazniških tečajev. Spisek antropometričnih meritev je pri vseh organizacijah, omenjenih v členu 4. te uredbe, enak. Obrazec tega spiska je v pravilniku o ocenjanju sposobnosti zavezancev prazniških tečajev.
Člen 18.
Razen zdravniško-komisijskega pregleda, omenjenega v členu 17. te uredbe, se vrše zdravniško-komisijski pregledi vseh zavezancev obvezne telesne vzgoje proti koncu vsakega učnega leta.
Pri teh pregledih se opravijo občni pregled zavezancev in antropometrične meritve, da se ugotovi napredek in učinek telesne vzgoje na vsakega poedinega zavezanca.
Letne preglede opravljajo brezplačno po § 12. zakona o obvezni telesni vzgoji v prazniških tečajih, sokolskih društvih in četah šolske poliklinike, sreski sanitetni referenti (banovinski zdravniki in zdravniki zdravstvenih občin) in občinski zdravniki. Člane ostalih društev in naprav, ki izvajajo pouk obvezne telesne vzgoje, pregledujejo zdravniki teh društev in naprav.
Člen 19.
Razen teh rednih pregledov opravljajo društveni zdravniki, v vseh prazniških tečajih pa mestni (občinski) zdravniki tudi občasne preglede, zlasti radi higienskih odredb v domovih, vežbališčih in ostalih prostorih, v katerih se izvaja praktični in teoretični pouk. Društvene uprave in mestne (občinske) uprave odrejajo zclravnike in čas občasnih pregledov.
Člen 20.
Priporoča se mestnim upravam, naj ustanove za >se posle po zakonu o obvezni telesni vzgoji in tej uredbi v svojem sestavu posebni >odsek za obvezno telesno vzgojo*.
Tej uredbi se prilagata pravilnik in navodilo za poslovanje odseka za obvezno telesno vzgojo.
Če ustanove mestne uprave posebni odsek, jim služita priloženi pravilnik in navodilo za osnovo pravilnika in navodila, ki ju izdelajo po svojih krajevnih razmerah, če ne usvoje priloženih dveh popolnoma.
Tudi ostale občinske uprave ustanove lahko posebni OCLsek^ v selskih občinah pa zadošča zbog malega sto-
vila zavezancev obvezne telesne vzgoje, da odrede 1 do 2 osebi izmed lastnih uslužbencev, da opravljata poleg svoje redne dolžnosti tudi posle po zakonu o obvezni telesni vzgoji in po tej uredbi.
Tudi tem osebam moreta s pridom služiti priloženi pravilnik in navodilo za poslovanje odseka.
Občinske uprave se glede teh poslov lahko opirajo na pomoč in sodelovanje starešinstva krajevnih sokolskih edinic.
Člen 21.
Vse organizacije, omenjene v členu 4. te uredbe, vodijo o zavezancih obveznega telesnega pouka naslednje spiske:
a) občni spisek zavezancev obveznega telesnega pouka po obrazcu 1, priloženem tej uredbi;
b) prezivni spisek zavezancev obveznega telesnega pouka po obrazcu 2, priloženem tej uredbi;
c) spisek antropometričnih meritev po obrazcu, določenem v pravilniku o ocenjanju sposobnosti zavezancev obvezne telesne vzgoje.
Občni spiski so sestavljeni po rojstnih letih zavezancev in so stalna listina, iz katere se dobivajo podatki za olajšave, označene v §§ 25. in 26. zakona o obvezni telesni vzgoji. Zato je posebej treba skrbeti za njih točnost in redno voditev izprememb. Iz njih se črtajo umrli, stalno oproščeni in odselniki; tistim pa, ki so opravili pouk obvezne telesne vzgoje, t. j. dovršili 20 let starosti, se to vpiše v razpredelek: »Prekinil tečaj in zakajc.
Vsi spiski se hranijo pod ključem; izpremembe pa vpisuje v občni spisek samo ena, za to odrejena oseba.
Spiski tistih letnikov, ki so dovršili 20 let starosti, se hranijo še 10 let, nato pa uničijo.
Iz občnih spiskov se sestavljajo prezivni spiski.
Prezivni spiski se sestavljajo pri društvih po kategorijah, skupinah zavezancev po letih starosti, pri praz-niških tečajih pa, če jih je v enem kraju več, najprej po prazniških tečajih, nato pa za vsak tečaj po skupinah (kategorijah) za vežbe.
V razpredelke mesecev se vpisujejo dnevi izostanka od pouka tistih zavezancev, ki izostanejo; ostalim se nič ne vpisuje.
Prezivni spiski so pri učiteljih, ki v vsaki začetni In vsaki poslednji učni uri zavezance prezivajo.
Spiski antropometričnih meritev se tudi vodijo po rojstnih letih; vanje se vpisujejo meritve po pravilniku o ocenjanju sposobnosti zavezancev obvezne telesne vzgoje. Izpremembe in ostalo v teh spiskih vpisuje samo ena, za to odrejena oseba, po možnosti zdravnik.
Člen 22.
Če se poedini zavezanec obvezne telesne vzgoje preseli v drug kraj, pošlje mestna (občinska) uprava mestni (občinski) upravi v kraju, kamor se je odselil, za vsakega odselivšega se zavezanca izpisek vseh podatkov iz občnega spiska in spiska antropometričnih meritev z navedbo izostankov od pouka in občne ocene o njegovih sposobnostih in marljivosti.
Ko dobi mestna (občinska) uprava te podatke, se uveri, ali je zavezanec prispel, ga vpiše v svoje spiske in mu sporoči po § 5. zakona o obvezni telesni vzgoji dan, kraj in čas, ko in kamor naj prihaja k pouku.
Člen 23.
Vse mestne (občinske) uprave morajo strogo paziti llasti na priseiivše se za vejajte e obvezne telesne
jih izprašati in njih navedbe pregledati, ali in kje (kraj in društvo ali prazniški tečaj) so dobivali pouk telesne vzgoje. Izkaze je treba preskusiti po izjavi; če se pa naleti na namerno izogibanje telesnega pouka, je postopati po § 22. zakona o obvezni telesni vzgoji.
Roditelji, varuhi (skrbniki) in poslodavci zavezancev obvezne telesne vzgoje morajo obveščati mestne (občinske) uprave tako o kraju, kamor se zavezanec odseli, kakor tudi o njegovi priselitvi in o vseh izpremembah, ki vplivajo na redno prihajanje k pouku.
Člen 24.
Ob izogibanju ur, nerednem ali netočnem prihajanju k uram obveznega telesnega pouka se postopa po § 22. zakona o obvezni telesni vzgoji.
Izostanek od pouka zaradi bolezni se opraviči z zdravniškim potrdilom.
Po poslednjem odstavku § 22. zakona o obvezni telesni vzgoji obveščajo učitelji krajevno občinsko upravo po šefu odseka za obvezni telesni pouk, katere ukrepe odrede po uradni dolžnosti, da se kaznivo dejanje ovč in postavi krivec pred pristojno sodišče.
Isti postopek velja tudi pri ostalih kaznivih dejanjih zavezancev prazniških tečajev, njih roditeljev, varuhov (skrbnikov) in poslodavcev ali tretjih oseb, ki se pregreše zoper določbe § 22. zakona o obvezni telesni vzgoji.
Člen 25.
Sklad prazniških tečajev je eden za vse prazniške tečaje, ki jih ustroji ena mestna (občinska) uprava.
Kjer ustanovita dve ali več občinskih uprav po členu 11. te uredbe en prazniški tečaj, se ustanovi za vse te občine en sklad prazniškega tečaja.
Sklad prazniškega tečaja je samostalen in nima zveze z mestnimi (občinskimi) financami. Po §§ 20. in 21. zakona o obvezni telesni vzgoji rabi izključno v vzdrževanje tečajev in se mora uporabljati denar sklada:
a) da se nabavijo sredstva za izvajanje obveznega telesnega pouka;
b) da se urede zemljišča in telovadnice, kjer se izvaja pouk v prazniških tečajih;
c) da se vzdržujejo higienske odredbe na vežbališčih in v telovadnicah ter v vseh prostorih, ki k tem spadajo;
č) da se nabavlja pisarniški material in ostali pribor ter potrebščine za poslovanje prazniških tečajev, odnosno odseka, če se ustanovi;
d) za nagrade učiteljem po členu 8. te uredbe ter nagrade (plače) osebju, ki posluje v odseku za obvezno telesno vzgojo;
e) za ostale potrebščine ob vzdrževanju predvsem prazniških tečajev, šele nato pa, kolikor je to najbolj potrebno, tudi za vzdrževanje odseka za telesno vzgojo.
Člen 26.
Sklad oskrbuje in upravlja mestna (občinska) uprava po posebnem odboru, ki je sestavljen iz dveh svetnikov in ravnatelja občnega oddelka mestnega poglavarstva (v občinah brez ravnatelja občnega oddelka odredi občinska uprava koga drugega).
Sef odseka za obvezno telesno vzgojo, če ta obstoji, je posvetovalni član odbora. Ce odseka ni, opravlja oseba, ki je odrejena po občinski upravi, dolžnosti, določene šefu odseka.
Sklicuje po potrebi seje upravnega odbora prazni-škega tečaja; pripravlja, kar je potrebno za poslovanje odbora, in skrbi, da se odborovi sklepi izvrše.
Blagajnik sklada prazniških tečajev vodi vse denarne knjige in listine v smislu zakona o državnem računovodstvu. Blagajnika postavlja mestna (občinska) uprava izmed svojih uslužbencev.
Sklad nima blagajne in se izroča prejeti denar v hrambo in piodonosno naložbo na vložno knjižico Poštni (občinski, če taka obstoji) hranilnici ali Državni hipotekarni banki.
Blagajnik dviga denar na vložno knjižico proti predložitvi pooblastila.
Poraba denarja se izpričuje s sklepom upravnega odbora sklada in z rednimi listinami, podpisanimi po šefu odseka (odrejeni osebi) in blagajniku.
Za vsako sejo upravnega odbora sklada izdela blagajnik izpisek iz stanja sklada in potroška v tem koledarskem letu.
Redne mesečne preglede blagajne sklada vrši šef odseka (kjer odseka ni, vrši pregled uprava sklada).
O stanju sklada predloži vsakih šest mesecev enkrat mestna (občinska) uprava poročilo svojemu nadzorstvenemu oblastvu, od katerega dobiva tudi odobritev za po-trošek vsot, višjih od 15.000 dinarjev v enem mesecu.
Clen 27.
Dokler ne more sklad prazniških tečajev z lastnimi sredstvi vzdrževati prazuiške tečaje, dopolnjujejo mestne (občinske) uprave sklad iz svojih sredstev, kolikor je to najnujneje potrebno, po svojih finančnih možnostih in po krajevnih razmerah, odnosno vzdržujejo prazniške tečaje po točki 4. § 20. zakona o obvezni telesni vzgoji.
Clen 28.
Prazniški tečaji kot taki ne smejo stopati pred jav-uost s svojimi javnimi urami, akademijami in tekmami, preden ne dovrše dveh let dela.
Clen 29.
Ta uredba stopi v veljavo z dnem objave v »Službenih novinah«.	/
V Beogradu, dne 26. marca 1935; O. br. 1847.
Minister za telesno vzgojo naroda dr. Auer Ljudevit s. r.
311.
Na osnovi § 28. zakona o obvezni telesni vzgoji predpisujem
pravilnik
o ocenjanju sposobnosti zavezancev obvezne telesne vzgoje.*
Clen 1.
Po § 3. zakona o obvezni telesni vzgoji se smejo zavezanci obveznega telesnega pouka začasno ali stalno oprostiti.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
1.	aprila 1935, št. 77/XX/196. — Zakon o obvezni telesni vzgoji gl. »Službeni list« št. 125/14 iz 1. 1934. — Uredbo o osnavljanju in delovanju prazniških tečajev in izvrševanju ostalih določb zakona o obvezni telesni vzgoji gl. »Službeni list« št. 310/44 iz 1. 1935.
Clen 2.
1. Začasno se opraščajo zavezanci, ki imajo kako nalezljivo (infekcijsko) bolezen, katere prijava je obvezna (po pravilniku o prijavljanju nalezljivih bolezni S. br. 4948 z dne 28. marca 1930),* za ves čas bolezni in okrevanja;
2. vsi zavezanci, ki imajo kako notranjo ali vnanjo akutno — subakutno — bolezen, za ves čas, dokler bolezen traja, in za čas okrevanja;
3. vsi zavezanci, ki imajo kako akutno poškodbo (mehanične, kemične, psihične okvare), za ves čas bolezni in okrevanja.
Clen 3.
Stalno se opraščajo zavezanci:
1. ki imajo raka, sarkom, limfogranulomatozo, tuberkulozno obolenje limfnih žlez v hujši meri, kostno tuberkulozo, pijavko (fistula), aktivno pljučno tuberkulozo z jasno izraženimi anatomskimi izpremembami ali tuberkulozo ostalih notranjih organov težje oblike, trakom, terciarno obliko sifilide z močnimi izpremembami in okvarami na kosteh, koži (gumma);
2. vidno izraženo pohabljenost zbog slabega ustroja vsega telesa, slepoto, gluhonemost, jasno izraženo srčno hibo. kilo težje oblike;
3. vse bolezni gibal, zbog katerih je gibanje nemogoče ali v hujši meri oteženo tako, da bi ne bilo mogoče izvajati telesne vaje;
4. epilepsijo (padavica), vidovico težje stopnje, vse vrste duševnih bolezni težje oblike, duševne omejenosti, slaboumnosti, bebavosti.
Clen 4.
Nesposobnost, tako začasna kakor tudi stalna se ugotavlja z zdravniško-komisijskim pregledom zavezancev prvič po določbah člena 17. uredbe o osnavljanju in delovanju prazniških tečajev in izvrševanju ostalih določb zakona o obvezni telesni vzgoji.
lak pregled se vrši vsako leto 15 dni pred začetkom učnega leta; če pa je potrebna stalna oprostitev po prijavi roditeljev, varuhov (skrbnikov), poslodavcev, učiteljev ali zdravnikov, se vrše zdravniško-komisijski pregledi tudi med učnim letom.
Clen 5.
Začasno in stalno oproščeni zavezanci dobe o svoji nesposobnosti potrdilo zdravniške komisije. Potrdilo vsebuje: zavezančev priimek in ime, poklic, ulico in hišno številko stanovanja, vzrok oprostitve in kakšna (stalna ali začasna) je oprostitev. Pri začasno oproščenih tudi dan, do katerega oprostitev traja. Zdravniška komisija obvesti o oproščenih zavezancih odsek za obvezno telesno vzgojo, kjer tak posluje, sicer pa mestno (občinsko) upravo, da se vpišejo podatki v spiske zavezancev.
Clen 6.
Stalno oproščeni zavezanci obvezne telesne vzgoje se črtajo iz spiskov, ko se vpišejo podatki zdravniško-komi-sijskega izvida in številka potrdila o nesposobnosti.
Začasno oproščenim se vpiše samo v prezivni spisek število dni, kolikor so oproščeni.
Mestne (občinske) uprave skrbijo za to, da pridejo 'začasno oproščeni pravočasno zopet k pouku.
* »Službeni list« št. 30/9 iz 1. 1930.
Clen 7.
Med učnim letom vrše začasno oprostitev zavezancev obvezne telesne vzgoje v sokolskih društvih, v ostalih društvih in napravah, označenih v členu 4. uredbe o osnavljanju in delovanju prazniških tečajev in izvrševanju ostalih določb zakona o obvezni telesni vzgoji, zdravniki teh društev ali drugi zdravniki, v prazniških tečajih pa mestni (občinski) ali tudi drugi zdravniki.
Kjer vrše začasno oprostitev zbog bolezni zdravniki e privatno prakso, si morajo zavezanci, poleg tega, da
plačajo zdravniški pregled, priskrbeti tudi zdravniško potrdilo in ga predložiti društvu, odnosno glede prazniških tečajev mestni (občinski) upravi.
Člen 8.
Spiski antropometričnih meritev so enaki za vse zavezance obveznega telesnega pouka, najsi so v sokolskih ali viteških in športnih društvih ali pa v prazniških tečajih (člen 17. uredbe, poslednji odstavek). Obrazec spiska je tale:
a.
as
M
Priimek in ime (popolno očetovo ime)
Rojen
JI
f*
Obaeg prii
*Jg
S-
Občno zdravstveno stanje, srce, pljuča
o
I|g
£5«
Sh
Meritev
izvršena
Pripomba
P o j a s nilo. Spiski so zasnovani po rojstnih letih; ker pa se vrši meritev vsako leto enkrat, ima vsak spisek toliko vodoravnih razpredelkov za meritve, kolikorkrat se zavezanec antropometgično meri. N. pr. v letu 1916. rojeni dovrše 20 let leta 1936.; torej so na pouku samo v letih 1935. in 1936., t. j. se merijo dvakrat in imajo v spisku dva vodoravna razpredelka.
Leta 1920. rojeni dovrše 20 let leta 1940., t. j. na pouku so 6 let in imajo 6 vodoravnih razpredelkov itd.
Clen 9.
Na točnost vpisov podatkov in strogo točne meritve je treba posebej paziti, ker je brez te točnosti voditev teh podatkov, ki rabijo izključno v opazovanje učinka telesnega pouka na vsakega zavezanca, brez smisla.
Meritev vrše samo zdravniki, ki si privzemajo pomočnike.
Mestne (občinske) uprave morajo izdelati spiske, ki so njih prvi trije razpredelki s podatki že izpolnjeni, in jih dati tako na razpolago zdravniku, da opravi antro-pometrično meritev.
Člen 10.
Zdravniki društev, glede prazniških tečajev pa odrejeni zdravniki mestnih občinskih uprav se morajo ob občasnih pregledih, določenih s členom 19. uredbe, iz spiska antropometričnih meritev uveriti o učinku vzgoje zlasti na tiste zavezance, za katere vidijo pri občnih pregledih, da so bledi, slabotni, telesno slabo razviti, da se hitro utrujajo in temu podobno.
Take zavezance je treba takoj strogo pregledati in potem po izvidu postopati.
Člen 11.
Če se ugotovi z zdravniškim pregledom, da vplivajo poedine vaje na poedine zavezance neugodno, priobči to zdravnik učitelju, ta pa oprosti takega zavezanca te vrste vaj.
V Beogradu, dne 26. marca 1935; O. br. 1848.
Minister za telesno vzgojo naroda dr. Auer Ljudevit s. r.
Obrazec občnega spiska.
Rojstni kraj
Priimek in ime (popolno očetovo ime)
	Stanovanje: ulica in hišna štev.	Roditelj, varuh (ekrbnik) ali poftlodavec: priimek In ime, ulica In hlfc, it. stanovanja	Pričel tečaj		Prekinil tečaj		Pri-
Poklic			dne	i s s ®	dne	? 93 O 1 -e-' £ 1 i;	pomba
		■		1	1 1		
Obrazec prezivnega spiska.
	Rojen			i.	n.	III.	IV.
« Priimek in ime	, H	as					
“* 1 (popolno očetovo		ij O		«	3	£	
§■ i ime) N	1	I	|	3	1	1	%* 3
r i							
v.
VI. VII.
I f | f
VIII.
IX. | X.
a
S
-J
M
O
XI.
XII.
Pripombe o zavezancu (o vedenju, rednosti, uapehu in zdravju. Opomini in kazni. Opravlfbe lio zavezančevl izjavi. llilteljl vpluujejo var po avojlh onazbah in zave-zanfevlh Izjavah)
TTT i r
312.
Pravilnik
o ustroju in poslovanju odseka za obvezno telesno vzgojo občine v ................................    *
Cleu 1.
' Na osnovi § 20.. zakona o obvezni telesni vzgoji
ustanavlja (mestna) občina v ................................
radi pravilnega in dobrega ustroja in delovanja obveznega pouka telesne vzgoje v svojem sestavu odsek, ki ima naziv: »Odsek za obvezno telesno vzgojo«.
Člen 2.
Odseli za obvezno telesno vzgojo ima svoje posebno poslovodstvo in pečatilo z napisom, n. pr.: »Občina mesta Beograda«, pod tem pa: »Odsek za obvezno telesno vzgojo«, T. V. št. in datum vpisa in izknjižbe.
Člen 3.
Odsek je pri zbiranju podatkov, dajanju pojasnil in pouka v notranjem ali enakem dopisovanju samostalen in občuje neposredno s podpisom šefa. Dopisovanje z višjimi upravnimi in nadzornimi oblastvi ali dopisovanje večjega pomena opravlja s podpisom predsednika občine.
Člen 4.
Dolžnosti odseka so tele:
a) Vsako leto izdela do dne 1- aprila ob pomoči voditeljev matičnih knjig in sodelujč z nabornim odsekom po rojstnih letih spiske vse mladine, ki je zavezana obvezni telesni vzgoji po zakonu o obvezni telesni vzgoji;
b) odredi in uredi potrebne prostore in zemljišča za pouk v prazniškib tečajih;
c) nadzira, da se prazniški tečaji in zdravniški pregledi pravilno in redno opravljajo, in skrbi za vzdrževanje reda in discipline v tečajih;
č) izdeluje načrt proračuna odseka in ga predlaga v odobritev mestni upravi;
d) upravlja sklad prazniških tečajev in podaja predloge za porabo denarja sklada v smislu § 21. zakona o obvezni telesni vzgoji in člena 26. uredbe:
e) vpisuje redno izpremembe v spiske zavezancev obvezne telesne vzgoje, za odselnike pa pošilja podatke pristojni občinski upravi;
zbira podatke o priselnikih, ki so zavezani obvezni telesni vzgoji, jih vpisuje v svoje spiske in jih odkazuje v zakonskem roku na učne ure;
f) je stalno v zvezi s sokolskimi društvi in z ostalimi društvi na ozemlju mestne občine, ki jim je ministrstvo za telesno vzgojo naroda dovolilo izvajanje obveznega telesnega pouka, da nadzira prijavljene zavezance, ali so člani teh društev, tn da vpiše zavezance, ki izstopijo iz društva, v pouk prazniških tečajev;
g) sodeluje z učitelji prazniških tečajev; odreja za ure namestnike, če so zadržani; daje jim na razpolago učbenike, navodila in naredbe pristojnih oblastev, ki se
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
1.	aprila 1935, št. 77/XX/198. — Zakon o obvezni vzgoji naroda gl. »Službeni list« št. 125/14 iz 1. 1934. Uredbo o izvrševanju tega zakona gl. -Službeni list« št. 310/41 iz L 1935.
nanašajo na pouk; razdeljuje sporazumno s temi učitelje po tečajih, odnosno skupinah v tečajih;
h) je v zvezi z vsemi pristojnimi oblastvi v smislu zakona o obvezni telesni vzgoji in jim daje ali pripravlja na njih zahtevo potrebne odgovore, poročila ali predloge. Pripravlja za mestno upravo predloge radi izpopolnitve delovanja prazniških tečajev kakor tudi radi javnih ur, tekem itd.;
i) vodi inventar pisarniškega materiala in pribora ter orodja in sredstev za vaje zavezancev prazniških tečajev; skrbi, da se ta sredstva hranijo in drže v pravilnem stanju in jih dodeljuje tečajem, po opravljenem pouku pa jih zbira, snaži in hrani; skrbi in nadzira čistoio, prezračevanje in morebitno ogrevanje telovadnic, uporabljenih za pouk;
j) skrbi za izvrševanje pravilnikov, označenih v §§ 25. in 26. zakona o obvezni telesni vzgoji, in njih uporabi;
k) podaja kazenske predloge glede zavezancev, roditeljev, varuhov (skrbnikov), poslodavcev in ostalih oseb v smislu § 22. zakona o obvezni telesni vzgoji.
Člen 5.
Odsek ima:
1 šefa strokovnjaka za organizacijska, upravna in
tehnična vprašanja telesne vzgoje;
1 blagajnika sklada prazniških tečajev, ki je obenem tudi oskrbnik inventarja odseka in čuvar orodja in ostalih sredstev za pouk prazniških tečajev;
1 do 2 mlajša zdravnika:
1 do 2 pisarja in
1 služitelja.
Vse osebje, razen sefa odseka, pisarja in strežaja, se lahko vzame izmed mestnih (občinskih) uslužbencev poleg redne dolžnosti; šef, 1 pisar in služitelj pa morajo biti izključno samo na lej dolžnosti. Zdravniki so lahko tudi honorarni, ki se uporabljajo izključno samo za poslovanje v prazniških tečajih.
člen 6.
Da vrše nadzor nad delovanjem, redom in disciplino v prazniških tečajih in da podpirajo odsek glede njegovega poslovanja, zlasti pa glede poslovanja v smislu zakona o mestnih občinah in pravilnikov na osnovi tega zakona, se odredč: dva svetnika (ki ju izvoli mestni svet) in ravnatelj občnega oddelka (kjer tak je).
Odrejena svetnika in ravnatelj občnega oddelka so hkratu tudi upravni odbor sklada prazniških tečajev.
Člen 7.
Sklad prazniških tečajev je samo eden za vse tečaje ua občinskem ozemlju, je samostalen in nima zveze z občinskimi financami.
Ta sklad rabi po t}§ 20. in 21 zakona o obvezni telesni vzgoji izključno za vzdrževanje prazniških tečajev in se mora uporabljati denar sklada samo:
a) za nabavo sredstev za izvajanje obveznega telesnega pouka;
b) za ureditev zemljišč in telovadnic, kjer se izvaja obvezni telesni pouk;'
c) za nabavo pisarniškega materiala in potrebščin za delovanje odseka in tečajev;
č) za obhajanje in kontrolo delovanja tečajev;
d)	za ostale potrebščine glede reda in discipline, delovanja, zdravja in uspešnejšega pouka v prazniških tečajih.
Sklad oskrbuje in upravlja upravni odbor, ki ga sestavljajo: dva svetnika (pri občinah po členu 12. uredbe po 1 svetnik vsake občine) in ravnatelj občnega oddelka mestne občine. Šef odseka za obvezno telesno vzgojo je posvetovalni član odbora. Sklicuje po potrebi seje upravnega odbora, pripravlja potrebno za poslovanje odbora, skrbi za izvršitev odborovih sklepov, ko se dobi soglasnost pristojnega oblastva, in vodi zapisnik o odborovih sejah.
Blagajnik sklada prazniških tečajev vodi vse denarne knjige po zakonu o državnem računovodstvu. Sklad nima blagajne in se vsak prejeti denar takoj izroči z vložno knjižico v hrambo Poštni (občinski) hranilnici ali pa Državni hipotekarni banki, na isto knjižico se tudi dviga denar, pri čemer se predloži pismena rešitev uprave sklada o dvigu denarja. Ves dvignjeni denar se izpričuje z rednimi listinami o njegovi porabi. Za vsako sejo uprave sklada prazniških tečajev pripravi blagajnik izpisek stanja sklada z izpiskom dotedanjih izdatkov in zakaj. Redne meseče preglede blagajne sklada opravlja šef odseka, občasne pa oseba- ki jo odredi mestna (občinska) uprava.
Člen 8.
Za vršitev pouka v prazniških tečajih v smislu določb zakona o obvezni telesni vzgoji se uporabljajo predvsem zemljišča, ki so last mestne občine, a so začasno prepuščena poedinim sokolskim društvom ali športnim združbam, šolska dvorišča in šolske telovadnice ali pritlične učilnice ter prosta mestna zemljišča, ki se z najmanjšimi izdatki dajo urediti za učne potrebe (člen 10. uredbe).
Uporabljajo se sredstva za pouk tistih društev in združb, ki jim je namen telesna vzgoja in ki jim je v kakršnikoli obliki dala mestna uprava podporo.
O omenjenih potrebah doseže šef odseka sporazum z upravitelji osnovnih šol, sokolskimi in športnimi društvi in upravnikom občinskih posestev.
Člen 9.
Prevoz ob obhajanju prazniških tečajev in pa pre-nos orodja ter sredstev, potrebnih za pouk v prazniških tečajih, kolikor je to potrebno, priskrbi mestna uprava.
Člen 10.
Natančnejše določbe o delovanju odseka za obvezno telesno vzgojo predpiše šef odseka sporazumno s svetnikoma, odrejenima za nadzor prazniških tečajev, in ravnateljem občnega oddelka mestne uprave. Navodilo za delovanje odseka se pošlje občinski upravi v odobritev.
Člen 11.
Dokler ne bo mogel sklad prazniških tečajev vzdrževati prazniške tečaje z lastnimi sredstvi, bo občinska uprava dopolnjevala sklad iz svojih sredstev.
Predsednik mestne občine
313.
Navodilo
za poslovanje odseka za obvezno telesno vzgojo občine, mesta .................................*
l.
Dolžnosti šefa odseka:
Vodi vse posle odseka in usmerja njegovo delovanje v smislu pravilnika o ustroju in poslovanju odseka, zakona o obvezni telesni vzgoji in uredbe o ustanavljanju in delovanju prazniških tečajev; daje upravnemu in nadzornemu oblastvu vsa potrebna pojasnila; pripravlja predloge in referate glede pouka, učnih sredstev, reda, dela in discipline tako v tečajih kakor v odseku; ukrepa, česar treba za redno in popolno delo v prazniških tečajih, morebitno vzajemno podpiranje, sodelovanje in kontrolo mladine, ki je zavezana obveznemu telesnemu pouku; razporeja sporazumno z učitelji zavezance na po-edine prazniške tečaje in po skupinah; predlaga sporazumno z učitelji ukrepe glede tistih zavezancev, njih roditeljev, varuhov (skrbnikov) in poslodavcev kakor tudi glede ostalih oseb, ki se pregreše zoper § 22. zakona o obvezni telesni vzgoji; razdeljuje mesto na okoliše prazniških tečajev, odreja število tečajev po številu zavezancev in zemljišč, odnosno telovadnic, prikladnih za izvrševanje pouka; ukrepa sporazumno z učitelji, česar treba za morebitno ureditev zemljišč in telovadnic, kjer se naj pouk vrši; skrbi, da se spiski zavezancev obvezne telesne vzgoje točno sestavljajo, redno vodijo in dopolnjujejo; skrbi za delo, vedenje in opravljanje službe njemu podrejenega osebja; skrbi za redno prihajanje zavezancev in učiteljev k pouku ter za red in disciplino pri pouku; skrbi za hrambo in vzdrževanje sredstev za izvajanje pouka in za pravilno poslovanje sklada prazniških tečajev; vodi vse ostale posle v smislu zakona o obvezni telesni vzgoji, pravilnika o ustroju in poslovanju odseka za obvezno telesno vzgojo in uredbe o ustanavljanju in delovanju prazniških tečajev.
2_
Dolžnosti blagajnika sklada prazniških tečajev:
Skrbi za to, da se uporablja imovina sklada izključno le za vzdrževanje prazniških tečajev; vodi natančno in redno vse blagajniške knjige tega sklada; izroča vsako vsoto denarja takoj po prejemu na knjižico v hrambo in obrestovanje Poštni (občinski) hranilnici ali Državni hipotekarni banki; izdeluje s šefom odseka predlog proračuna odseka; vodi natančno in redno inventar odseka in skrbi za hrambo in vzdrževanje orodja in ostalih učnih sredstev v prazniških tečajih, kolikor so last odseka, kakor tudi da se pravočasno izročajo učiteljem, po opravljenem pouku pa spravljajo v skladišče; gleda, da se varčuje pri pisarniškem materialu, potrebščinah in opravi.
3.
Dolžnosti zdravnika:
Se udeležuje zdravniške komisije za ocenitev sposobnosti zavezancev obvezne telesne vzgoje, vpisuje po-
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
1.	aprila 1935, št. 77/XX/199. — Glede zakona o obvezni telesni vzgoji, uredbe o ustanavljanju in delovanju prazniških tečajev in pravilnika o ustroju in poslovanju odseka gl. »Službeni list« št. 14 iz 1.1934. in 44 iz 1.1935.
datke v spiske antropometričnih meritev, opravlja občasne preglede radi eventualne oprostitve poedinili zavezancev od poedinih vaj ali radi higienskih odredb; uči v prazniških tečajih, kolikor določa učni program znanje iz higiene.
4.
Dolžnosti pisarjev:
Izdelujejo skupno po navodilu šefa odseka spiske zavezancev obvezne telesne vzgoje po rojstnih letih in nato po okoliših; preskušajo te spiske in ugotavljajo, kateri zavezanci so v organizacijah za telesno vzgojo iu jih je zato treba oprostiti prihajanja k pouku v prazniških tečajih; osnujejo poseben spisek za antropometrične meritve vseh zavezancev; vpisujejo antropometrične meritve v spiske, kolikor ne vrše tega posla zdravniki osebno.
Posebne dolžnosti:
Prvi pisar, ki ga odredi šef odseka, hrani spiske zavezancev in vnaša vanje vse izpremembe; vodi vložni zapisnik in register; sprejema in vpisuje pošto in jo vroča šefu odseka; izknjižuje opravljeno pošto in jo odpravlja. Vrši tudi ostale posle, ki mu jih odredi šef odseka.
Drugi pisar vrši dolžnost strojepisca; vodi statistične podatke; hrani spiske antropometričnih meritev in pomaga zdravnikom pri vpisovanju meritev v spiske; vodi in hrani spiske oseb, oproščenih obveznega telesnega pouka, in vpisuje oprostitve v pripombo prezivnih spiskov; skrbi, da začno začasni osvobojenci pravočasno pouk.
Opravlja tudi ostale posle po naredbi šefa odseka.
5.
Dolžnost služitelja je občna služiteljska — vzdrževanje reda in čistote v prostorih odseka; raznaša pošto; je pomočnik blagajnika pri hrambi, vzdrževanju in prenosu sredstev za izvajanje pouka.
6.
Sestavljanje spiskov zavezancev obveznega telesnega
pouka.
To je prvi in eden izmed najpomembnejših poslov odseka in mu je treba posvetiti skrajno skrb ter hatanč-nost in vestnost pri delu.
Važnost tega posla je povečana s tem, da bodo ti spiski v marsičem v pomoč tudi nabornemu odseku, ki bo imel od pravilnosti in točnosti vseh spiskov ogromne koristi. Razen tega uživajo zavezanci po teh spiskih olajšave pri služitvi v kadru vojske in mornarice po § 26. zakona o obvezni telesni vzgoji in je tudi s tem poudarjena važnost popolnih in natančnih spiskov in voditve rednih izprememb v njih.
Spiski se sestavljajo po rojstnih letih; vsi, ki so rojeni v istem letu, se vpišejo v en spisek.
Spisek se začne z letnikom 1916.
Najmlajši, ki jih je treba vpisati v spisek (sedaj, ob prvem sestavljanju spiskov), so tisti, ki so rojeni leta 1925. Od njih ne pride nihče k obveznemu pouku v letu
1935.,	ker dovrše 10 let starosti leta 1935. Obveznemu pouku pa so zavezani zavezanci od dovršene osnovne Sole, in to tisti, ki ne hodijo v nadaljevalno šolo; osnovna Sola se pa navadno dokonča v dovršenem 10. letu starosti in dne 1. julija; vendar je treba imeti zanje poseben »gisek, da se v zimi 1935./36. dožene njih stanje, in se
tisti, ki so zavezani obveznemu telesnemu pouku, v mesecu marcu vpišejo v dokončni spisek, k pouku pa pozovejo od leta 1936. dalje.
Pozimi 1936./1937. je treba vpisati v spisek vse, ki so rojeni leta 1926., in tako se vpiše vsako leto en letnik; letnik, ki je dovršil 20 let starosti, pa se izknjiži.
Treba je torej začeti sestavljati spiske oseb, rojenih v letih 1916., 1917., 1918., 1919., 1920., 1921., 1922., 1923. in 1924. takoj, pozimi 1935./1936. pa tistih, ki so rojeni leta 1925.
Spiski so posebni za tiste, ki so rojeni v kraju, odnosno v območju mesta (občine), posebej pa za pri-selnike, ki nimajo v tem kraju domovinstva, pa začasno tamkaj bivajo.
V spiske se vpiše vsa moška mladina, najsi je v šolah ali ne, ker se sestavljajo spiski na osnovi rojstnih in mrtvaških knjig (umrli se črtajo in se ne vpišejo v spisek; toda pri sestavljanju spiskov je treba mrtvaško knjigo prekontrolirati). Duhovniki ali voditelji matičnih knjig morajo na zahtevo občinske uprave poslati spiske ali pa dovoliti osebi, ki jo odredi občinska uprava, da napravi prepise iz rojstnih knjig in jih primerja z mrtvaško knjigo.
Za priselnike (stalne ali začasne) se dobivajo podatki iz prijavnih knjig.
Take spiske imenujemo začasne spiske in se sestavijo iz njih postopoma dokončni spiski, nazivant občni, t. j. spiski samo tiste mladine, ki je po zakonu zavezana obveznemu telesnemu pouku v prazniških tečajih.
Občni spiski se dobe iz začasnih spiskov tako-le:
Mestne (občinske) uprave zaprosijo s pozivom roditelje, varuhe (skrbnike) in poslodavce, naj obveste odsek o vseh, ki so bili rojeni od leta 1916. do leta 1925. in ki spadajo pod obvezno telesno vzgojo, najsi bivajo v kraju (mestu) ali pa zunaj njega, najsi so rojeni v mestu ali pa so se tja stalno ali začasno priselili.
Poziv občinstvu, naj se prijavijo zavezanci obveznega telesnega pouka, se mora glede zavezancev, ki med tein letom dovrše osnovno, odnosno nadaljevalno šolo ali opuste šolanje ali ki se priselijo, vsako leto, najbolje v začetku meseca oktobra obnoviti.
Spiski, izdelani po prijavah roditeljev, varuhov (skrbnikov) in poslodavcev, so stvarno občni spiski, ker tudi ti prijavljajo samo tiste, ki niso na šolanju, istočasno pa dajo potrebne podatke tudi o zavezancih, ali in v katerem sokolskem društvu ali viteški in športni organizaciji so. Te spiske je treba primerjati s spiski, dobljenimi od duhovnikov ali voditeljev matičnih knjig, zlasti zaradi rojstnega leta, in tako dobiti občne spiske.
Kot poslednje sredstvo za primerjavo tako sestavljenih spiskov utegne rabiti tudi tole:
Zaprositi je od vseh moških obrtnih in trgovinskih mladinskih in vajenskih šol spiske njihovih dijakov in je ta 6pisek primerjati z občnim spiskom; neskladnosti pa preskusiti in overiti.
Toda s tem delo ob spiskih še ni opravljeno; v občnih spiskih je treba vpisati pripombo glede vsakega zavezanca, ki je aktiven član-telovadec sokolskih društev in čet ali tistih društev in naprav, ki jim je namen telesna vzgoja in ki jim je po gospodu ministru za telesno vzgojo naroda dovoljeno, izvajati obvezni pouk telesne vzgoje (§ 7., točka 2., in § 9. zakona o obvezni telesni vzgoji).
Ko se vpiše tudi ta pripomba, so občni spiski popolnoma urejeni in iz njih se sestavijo okolišni spiski, t. j. spiski go okoliših prazniških tečajev (če jih je več), po
katerih učitelji preži vajo, t. j. opravljajo kontrolo o rednem prihajanju k pouku v svojem prazniškem tečaju, V prezivtie spiske se ue vpisujejo tisti zavezanci, ki se vadijo v sokolskih društvih in četah ali v viteških in športnih organizacijah, ki imajo dovolitev za izvajanje obveznega telesnega pouka.
Občni spiski imajo tele razpredelke; 1. zaporedna številka; 2. priimek in ime (očetovo popolno); 3. rojen (dan, mesec in leto); 4. rojstni kraj (selo, srez in banovina); 5. poklic zavezanca; 6. stanovanje (ulica in hišna številka); 7. roditelj, varuh (skrbnik) ali poslodavec (priimek in ime, ulica in hišna številka stanovanja); 8. je začel tečaj (dan, mesec in leto); 9. je prekinil tečaj in zakaj (dan, mesec in leto) in 10. pripomba.
Spiski priselnikov so enaki in ločeni.
Ko se izdelujejo spiski, se razdeli tudi mesto na okoliše prazniškib tečajev, če je teh več. Okoliši se skladajo z okoliši osnovnih šol; kolikor je pa potrebna spojitev dveh ali več okolišev, je treba to opraviti, preden se sestavijo spiski po okoliših (prezivni spiski). Pri tej razdelitvi je uvaževati dve činjenici: kraj, kjer se lahko izvaja pouk brez večjih izdatkov za ureditev zemljišč in telovadnic, in število (celotno število) zavezancev. Če je takih krajev več, se upošteva tudi razdalja od ulice, kjer zavezanec stanuje. Prezivni spiski so posebej za zavezance od dovršenih 10 do dovršenih 14 let, od 15 do dovršenih 17 let in naposled od 18 do 20 let starosti. Vse delo glede določitve okolišev pa more biti dokončno šele, ko se dokončajo občni spiski zavezancev in se doseže sporazum s sokolskimi in športnimi društvi, ki imajo vežbališča (igrišča).
Prezivni (okolišni) spiski se sestavljajo iz občnih spiskov tako, da se vpiše v okolišni spisek vsak zavezanec, ki stanuje v ulici, ki pripada temu okolišu (praznl-škemu tečaju).
Prazniški tečaji se označajo predvsem z rimskimi številkami, nato pa z nazivom kraja, n. pr. II. Boždovac, IV. Neimar, VI. Karaburma, ali pa z imenom ulice v tem kraju ali s kakim drugim imenom.
Prezivni (okolišni) spiski rabijo izključno učiteljem radi prezivanja zavezancev, dalje tudi odseku, da poizveduje za tistimi zavezanci, ki izostanejo od pouka. Na koncu vsakega učnega leta pa se vpišejo iz teh spiskov izostanki v pripombo občnih spiskov.
Spiski brez razlike naziva se najskrbneje hranijo in razen odrejenih oseb iz odseka ne sme nihče vanje nič vpisovati niti se smejo spiski dajati na vpogled.
Vse ostalo o spiskih odredi šef odseka.
7.
Pri izberi vežbališč in telovadnic se je ravnati po naslednjem:
Za pouk v prazniškib tečajih je rabiti vežbališča iD telovadnice krajevnih sokolskih in športnih društev, in sicer predvsem tistih izmed teh društev, ki so dobila zemljišče od mestne (občinske) uprave ali so prejemala od te denarno ali drugo materialno podporo.
Vsekakor se mora šef odseka ob podpori odrejenih svetnikov s takimi društvi sporazumeti.
Če ni takih zemljišč, se izberejo dvorišča osuovnih šol, če pa ni telovadnic, se izvaja pouk v zimskem času, kolikor je to potrebno, v pritličnih učilnicah, ki jih je treba za take prilike izprazniti.
V najskrajnejšem primeru prepusti na prošnjo šefa odseka občinska uprava začasno prikladno in neuporab-ljano občinsko zemljišče, ki se d& z najmanjšimi izdatki
urediti za izvajanje obveznega telesnega pouka. Kjer ja to mogoče, je treba zgraditi stalna vežbališča.
8.
Ko se iščejo vežbališča in telovadnice, je treba obenem tudi poskrbeti za to, da se doseže z omenjenimi društvi sporazum, da smejo zavezanci prazniškib tečajev uporabljati tudi potrebna učna sredstva teh društev. Če se ue bi mogla doseči soglasnost, predlaga šef odseka sporazumno z učitelji mestni upravi nabavo najpotrebnejših sredstev, pri čemer navede v predlogu količino in vrednost in tudi tvrdke, pri katerih je moči ta sredstva nabaviti.
Načelo skrajnega varčevanja je treba izvajati tudi tukaj, in sicer tudi tedaj, če je stanje sklada prazniških tečajev dobro; dotlej pa je izvajati pouk poglavitno tako. da se uporabljajo sredstva društev, ali pa s prostimi vajami, za katere niso potrebna nikakršna sredstva.
Nabavljena sredstva se vpišejo v inventar odseka, blagajnik (oskrbnik inventarja) pa skrbi za kraj in način njih spravljanja, hrambe in oddajanja učiteljem. O vsakem poškodovanem učnem sredstvu predložita oskrbnik in učitelj referat šefu odseka, ki poizveduje o vzroku, izsledi krivca in ukrene nadalje, česar' treba, da se sredstvo na račun povzročitelja pokvare ali na račun odseka popravi.
9.
V smislu § 14. zakona o obvezni telesni vzgoji nastavi šef odseka potrebno število učiteljev za prazniške tečaje po številu tečajev, številu in kategorijah zavezancev ter številu predmetov, da se zagotovi uspeh pri pouku. Nastavitev se vrši ob prostovoljnem pristanku učiteljev; samo če se s prostovoljnim pristankom učiteljski kader ne da popolniti, predlaga šef odseka, naj izvrši popolnitev ministrstvo za telesno vzgojo naroda.
. Šef odseka odredi sporazumno z učitelji, kateri učitelji naj predavajo v kakem tečaju; nato pa izberejo učitelji predmete, ki jih hočejo v svojih tečajih predavati.
Tedaj se priobčijo učiteljem kraji, kjeT se izvaja pouk v poedinih tečajih, in sredstva, ki so na razpolago; hkratu se jim izroče tudi spiski zavezancev radi prezivanja.
V odseku se vodijo spiski učiteljev poedinih tečajev in predmetov in razpored pouka. Ti spiski služijo v to, da se pravočasno odrede nadomestitve učiteljev, ki so zadržani, opraviti učno uro, kakor tudi za predloge o nagradi po § 16. zakoua o obvezni telesni vzgoji in členu 8. uredbe o ustanavljanju prazniških tečajev.
10.
V vsakem tečaju se vodi poslovni dnevnik. Dnevnik osnuje odsek. V dnevnik se vpisujejo: dan, mesec, leto; število zavezancev tečaja; število zavezanoev na uro; ni prišel k uri (tu najprvo število, potem imena tistih, ki niso prišli); kratko vsebino obdelanega gradiva. Po sporazumu z učitelji vpisuje eden izmed njih vse, ali prvi, ki je prezval, vpiše vse, razen vsebine obdelanega gradiva; to pa vpiše vsak učitelj za svoj predmet. V pripombi poslovnega drevnika se vpišejo opazbe učiteljev. Poslovni dnevnik je pri čuvaju vežbališča (telovadnice) ali pa ga pošilja odsek pred začetkom pouka. Dnevnik je eden za vse skupine.
Poslovni dnevnik služi za podatke o pouku in red-nflstj prihajanja k pouku, da se do naslednjega dne
pouka (do naslednjega praznika) v odseku lahko poizveduje za nerednimi zavezanci. Razen tega ukrene mesec dni pred završetkom učnega leta šel odseka z učitelji, primerjaje učni program in obdelano gradivo, česar treba, da se do konca učnega leta obdela to, kar se doslej še ni obdelalo, da se okrepi znanje iz poedinega gradiva ali da se v novem učnem letu pred programom za to leto v minulem letu neobdelano ali hitro obdelano gradivo dopolni. Potemtakem podaja poslovni dnevnik izkustvo za delo v naslednjem letu.
Dnevnik je hkratu tudi kontrolnik nadzornikom obveznega telesnega pouka.
11.
•
Arhiv odseka se hrani urejen in registriran. Na koncu vsakega leta odredi šef odseka komisijo, ki ga pregleda in sestavi spisek spisov brez vsake vrednosti. Ko šef odseka spisek komisije pregleda, odredi, naj komisija predlagane spise sežge.
Spiski zavezancev, brez razlike v nazivu spiskov, so stalne listine in poverljive za vsakega, razen osebja in učiteljev. Spisi denarne narave in inventarski spisi se izroče, ko se poslovanje po njih dokonča, po izknjižbi v vložnem zapisniku s knjigo blagajniku (oskrbniku inventarja) v hrambo. Vso prejeto pošto poslovodstvo med dnem vpiše, izroči pa naslednji dan ob osmih šefu odseka v označanje. Spisi nujne narave se vpišejo in izroče šefu takoj. Odsek načeloma nima poverljive pošte; če pa se dobi poverljiva pošta, jo samo šef odseka odpre, kolikor to poverljivost terja, tudi sam obdela in vodi sam pover-ljivi vložni zapisnik.
Vsi spisi, ki so šli skozi vložni zapisnik v enem dnevu, se morajo istega dne tudi registrirati.
Izknjižiti se v vložnem zapisniku ne sme nič brez podpira (šefa odseka) v spisu. Spisi, prejeti v delo, se morajo istega dne tudi dovršiti.
Pri vsakem spisu, ki ga izda odsek, mora biti tudi prepis.
Spisi se zunaj odseka ne morejo dajati iz rok v roko, marveč samo po knjigi za raznašanje (predajo) pošte.
Po opravljenem pisarniškem času ne sme ostati noben spisek niti spis na mizi; vse je treba zakleniti, ključ pa s seboj vzeti.
12.
Proračun odseka se izdela v mesecu oktobru in v začetku meseca novembra vsakega leta tako-le:
a) Šef odseka zbira že med letom in zbere konec vsakega leta iz poslovnega dnevnika, dalje po tem, kar je sam opazil in od učiteljev zvedel, podatke o nedosta-jajočih sredstvih, potrebnih za izvajanje pouka, in o potrebi ureditve vežbališč in telovadnic. Napravi z učitelji proračun vrednosti zgoraj omenjenega.
b) Z blagajnikom napravi proračun, koliko se potrebuje pisarniške oprave, potrebščin in materiala.
c) S šefom personalnega odseka mestne uprave napravi proračun o letnem izdatku za plače, morebitna napredovanja ali nove potrebne postavitve. Z ostalimi šefi mestne uprave se sporazume tudi o ostalem, kar vpliva na izdelavo proračuna.
Pod a), b) in c) navedeno so proračunski razhodki. Ker pa obremenjajo plače osebja, kurjava, razsvetljava, voda in morebitna najemnina za stanovanje (pisarno) občni oddelek mestne občine, se samo pod a) in b) navedeno vnese v osnutek proračuna odsekaj god grp-
računjeno pa, s proračunjenimi stroški za kurjavo, razsvetljavo, vodo in morebitno najemnino, se pošlje pravočasno občnemu oddelku, da vnese to v osnutek proračuna občnega oddelka. Vse to pa, dokler prazniški sklad sam ne more izplačevati tudi plače uslužbencev.
Dohodki odseka, ki vplivajo na izdelavo proračuna odseka, so samo stanje sklada prazniških tečajev.
Razlika med stanjem sklada in tem, kar je omenjeno pod a), b) in c), je proračun odseka.
Ko odr.ejena svetnika kot nadzornika odseka in ravnatelj občnega oddelka, odnosno odrejena oseba osnutek proračuna pregledajo in odobre, pošlje šef odseka ta osnutek predsedniku mestne občine.
13.
Oskrbovanje in upravljanje sklada prazniških tečajev je urejeno v pravilniku za poslovanje odseka za telesno vzgojo.
Kazenski predlog po § 22. zakona o obvezni telesni vzgoji podajajo učitelji šefu odseka, ta pa podaja v opravičenih primerih nadaljnje predloge v smislu zakona, ko se je predhodno posvetoval s pravnim referentom mestne uprave, odnosno s svetnikoma, odrejenima za nadzornika telesne vzgoje.
Pravni referent, odnosno nadzornika so pristojni samo glede ocenitve oblike in popolnosti obrazložitve prijave, odnosno tožbe.
Na isti način postopa tudi osebje odseka, ko gre za uporabo točke 5. § 22. zakona o obvezni telesni vzgoji.
14.
Vse osebje odseka mora z zavezanci prazniških tečajev in z vsakim grajanom, s katerim prihaja v službenem poslu v dotiko, občevati ustrežljivo in dostojno.
Načeloma daje vsa pojasnila vsakomur šef odseka; ali priobčitve zavezancem o kraju in času njihovega dela v tečajih, popravke v podatkih, obvestila o začasni oprostitvi od pouka in dnevu vnovičnega prihoda in temu podobno smejo dajati tudi uslužbenci odseka.
Osebje odseka sme v času pisarniškega dela oditi z dela samo z odobritvijo šefa odseka.
Osebje se sme uporabljati za potrebne posle tudi na terenu v času, ko se izvaja pouk v tečajih.
^ l m
Banove uredbe.
314.
Objave
banske uprave o pobiranju občinskih davščin.
II.	No. 9319/3.
Občina Dobrovnik v srezu dolnjelendavskem pobira v proračunskem letu 1935./36. nastopne občinske davščine:
1.	a) 97 (devetdeset sedem) % no doklad o na vse državne neposredne davke;
b)	posebno 100 (sto) % no doklado na vse državne neposredne davke od 48 davkoplačevalcev is bivše občine Kobilje, po priloženih
izkazih za leto 1934./35. in 1935./36. v smislu odločbe kraljevske banske uprave z dne 11. novembra 1930, II. No. 33121/1.
2. Trošarine:
a) od 100 1 vina Din 100-—,
b) od 100 I vinskega mošta Din 100-—,
c) od 100 1 piva Din 60'—,
č) od lil stopnje alkohola špirita in žganja Din 5,
d) od litra likerja, ruma, konjaka, šumečih vin in drugih luksuznih pijač Din 5’—,
e) od goveda pod 1 letom Din 5-—,
.. , fj.od prašičev Din 2-50,
g) od drobnice Din 2'—.
Trošarine pod točkama č) in d) se v zvišani
izmeri pobirajo od dneva razglasitve v »Službe-
nem listu kraljevske banske uprave«.
3. D a v e k na pse, od vsakega psa Din 10-—.
4. 4’ a k s e po odobrenih tarifah, odnosno odobrenem proračunu.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 21. maja 1935.
II.	No. 10880/2.
Občina Negova v srezu ljutomerskem pobira v proračunskem letu 1935./36. nastopne občinske davščine:
1. 82 (osemdeset dva) °/ono doklado na vse državne neposredne davke.
2. Trošarine:
a) od 100 1 vina Din 100-—,
b) od 100 1 vinskega mošta Din 100'—,
c) od lil stopnje alkohola špirita in žganja Din 5, č) od litra likerja, ruma, konjaka, šumečih vin
in drugih luksuznih pijač Din 5-—,
d) od 100 1 sadjevca Din 10‘—,
e) od goveda nad 1 letom Din 10‘—,
f) od goveda pod 1 letom Din 5'—,
g) od prašičev Din 5-—,
li) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst Din 15'—.
Trošarina pod točko č) se v zvišani izmeri pobira od dneva razglasitve v »Službenem listu kraljevske banske uprave«.
3. Davek na pse, od vsakega psa Din 10-—.
4. T a k s e po odobrenih tarifah, ^dnosno odobrenem proračunu.
Kraljev-ka banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 20. maja 1935.
II.	No. 14802/1.
Občina Sorica v škofjeloški izpostavi sreza kranjskega pobira v proračunskem letu 1935./36. nastopne občinske davščine:
1. 100 (sto) %mo doklado na vse državne neposredne davke.
2. Trošarine:
a)	od	100	1	vina Din	100-—,
b)	od	100	1	vinskega	mošta Din	100’—,
c)	od	100	1	piva Din	50'—,
č)	od	hi stopnje alkohola špirita	in	žganja Din 5,
d) od litra likerja, ruma, konjaka, šumečih vin in drugih luksuznih pijač Din 2-50,
e)	od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst Din 100.
Trošarina pod točko d) se v zvišani izmeri pobira od dneva razglasitve v »Službenem listu kraljevske banske uprave«.
3. Davek na pse, od vsakega psa Din 25'—.
4. T a k s e po odobrenih tarifah, odnosno odobrenem proračunu.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 21. maja 1935.
11.	No. 14806/1.
Občina Stražišče v srezu kranjskem pobira v proračunskem letu 1935./36. nastopne občinske davščine:
1. 62 (šestdeset dva) % no doklado na vse državne neposredne davke.
2. Trošarine:
a) od 100 1 vina Din 100-—,
b) od 100 1 vinskega mošta Din 100'—,
c) od 100 1 piva Din 30'—,
č) od hi stopnje alkohola špirita in žganja Din 5,
d) od litra likerja, ruma, konjaka, šumečih vin in drugih luksuznih pijač Din ,5-—,
e) od 100 1 sadjevca Din 5'—,
f) od goveda nad 1 letom Din 6-—,
g) od goveda pod 1 letom Din 3'—,
h) od prašičev Din 3'—,
i) od drobnice Din 3-—,	.
j) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst Din 50—.
Trošarina pod točko d) se v zvišani izmeri pobira od dneva razglasitve v »Službenem listu kraljevske banske uprave«.
3. Davek na pse, od vsakega psa Din 20'—.
4. T a k s e po odobrenih tarifah, odnosno odobrenem proračunu.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 21. maja 1935.
II.	No. 9002/2.
Občina Zidani most v srezu laškem pobira v proračunskem letu 1935. 36'. nastopne občinske davščine
1. 100 (sto) %>no doklado na vse državne neposredne davke.
2. Trošarine:
a) od	100	1	vina Din 100'—,
b) od	100	1	vinskega mošta Din	100'—,
c) od	100	1	piva Din 50—,
č)	od	hi stopnje alkohola špirita in žganja	5	Din,
d)	od	litra likerja, ruma, konjaka, šumečih	vin	in
drugih luksuznih pijač Din 20-—,
e) od 100 1 sadjevca Din 25'—,
f)	od	goveda nad 1 letom Din 12'50,
g)	od	goveda pod 1 letom Din 7'50,
h)	od	prašičev Din 7'50,
i) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst Din 20'—.
3. Davek na pse, od vsakega psa Din 15'—.
4. T a k s e po odobrenih tarifah, odnosno odobrenem proračunu.
Kraljevska banska uprava Drnvske banovine v Ljubljani,
dne 18. maja 1935.
Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine; njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani, liska In zalaga Tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani.; njen Predstavnik; Qtmar Mihalek v Ljubljani.
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga k 44. kosu VI* letnika z dne 1. junija 1935.
Ur- VIII O 1/33-36.
1515
Razglasi kraljevske banske uprave
I.	No. 10/225.	1470	3—2
Razpis
dobave pisarniških potrebščin.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje na osnovi čl. 94. zakona o državnem računovodstvu v skrajšanem roku ponovno javno ofertno licitacijo za dobavo pisarniških potrebščin za proračunsko leto 1935./36. po banovinskem proračunu ter za mesece april, maj, junij in julij 1935 po državhem proračunu.
Licitacija se bo vršila dne 15. junija 1935 ob 11. uri v sobi štev. 21, II. nadstropje kraljevske banske uprave Dravske banovine, Bleiweisova cesta št. 10 Ponudbo, opremljeno s predpisanim kolkom, v zapečatenem ovitku z zunanjo označko »Ponudba za nabavo pisarniških potrebščin ponudnika J. J.« izroči ponudnik ali njegov pooblaščenec na dan licitacije med 10. in 11. uro predsedniku licitacijske komisije.
Vsak ponudnik mora v ponudbi izjaviti, da so mu licitacijski pogoji znani in da v celoti nanje pristaja. Najkesne-je do 10. ure istega dne mora položiti pri blagajni finančnega oddelka kraljevske banske uprave predpisano kavcijo v višini 5#/o, odnosno 10°/o skupne vrednosti ponudene dobave. Vložne knjižice denarnih zavodov se praviloma ne. sprejemajo za kavcijo. Dalje mora ponudnik predložiti predsedniku licitacijske komisije potrdilo zbornice za trgovino, obrt in industrijo o zdražiteljski sposobnosti, potrdilo o poravnavi vseh zapadlih davkov in priznanico o položeni kavciji.
Pogoje za izvršitev te licitacije, kakor tudi vse potrebne informacije glede količine, vrste in kakovosti potrebščin, dobe interesenti med 10. do 12. uro dopoldne v ekonomatu kraljevske bauške uprave v Ljubljani, soba št. 48.
Kralj, banska uprava Dravske banovine v Ljubljani.
dne 24. maja 1935.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
S 20/34-2.	1496
Razglasitev preklica.
S ekJepom 6reskega sodišča v Cerknici z dne 17. decembra 1934, opr. št. Os 2/33—6, j© bil Urbas Anton, posestnik v Martinjaku št. 53, zaradi umobol-»osti popolnoma preklican.
Za skrbnika je bila postavljena bas Frančiška, posestnikova žena Martinjaku št. 53.
Sresko sodišče v Cerknici, odd. I., dne 27. maja 1935.
I P 66/35—3.	1500
Oklic.
Tožeča stranka France Martin p. d. -Čoh, posestnik in trgovec z lesom v Mozirju, je po dr. Rosini Ernestu, odvetniku v Gornjem gradu, vložila proti toženi stranki Klančniku Antonu ml., pos. sinu in lesnemu trgovcu, p. d. Papeževemu, v Lokah, p. Mozirje, radi 1500 dinarjev s prip. k opr. št. I P 66/35—1 tožbo.
Narok za ustno razpravo se je določil na 13. junija 1935 ob 8. uri dop. pred tem sodiščem v izbi št. 2.
Ker bivališče tožene stranke ni znano, se postavlja Klančnik Anton st., p. d. Papež, posestnik v Lokah, p. Mozirje, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca. Sresko sodišče v Gornjem gradu, odd. I., dne 23. maja 1935.
4*
I P 38/35—4.	1502
Oklic.
Tožeča stranka Osrednja čipkarska zadruga, r. z. z o. z. v Ljubljani, je vložila proti toženi stranki Pušnik Eli, Št.
■ Jernej na Dolenjskem, radi Din 3.282'50 s prip. k opr. št. I P 38/35—1 tožbo.
Narok za ustno razpravo se je določil na 13. junija 1935 ob 9. uri dop. pred lem sodiščem v izbi štev. 1.
Ker bivališče tožene stranke ni znano, se postavlja ing. Likar Josip iz Dob štev. 1 za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca.
Sresko sodišče v Kostanjevici, odd. [., dne 28. maja 1935.
%
P 178/35—1.	1501
Oklic.
Tožeča stranka Prodnik Franc, trgovec in posestnik, Kregarjevo, po dr. Dominiku Žvoklju, odvetniku v Kamniku, je vložila proti toženi stranki Prekletu Antonu, posestniku, Prapretno-Sv. Primož št. 2, radi opravičbe predznambe zastavne pravice pri vi. št. 28 k. o. Županje njive k opr. št. P 178/35 tožbo.
Narok za ustno razpravo se je določil na 19. junija 1935 ob 9. uri dop. pred tem sodiščem v izbi št. 4.
Ker bivališče tožene stranke ni znano, se postavlja g. dr. Trampuž France, odvetnik v Kamniku, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca.
Sresko sodišče v Kamniku, odd. II., dne 24. maja 1935.
Amortizacija.
Na prošnjo Ahlina Franca ml. iz Zagradca štev. 8 se uvaja postopanje za amortizacijo hranilne knjižice, ki jo je prosilec baje izgubil, ter se nje imetnik pozivlje, da uveljavi tekom 6 mesecev svoje pravice, sicer bi se po poteku tega roka proglasilo, da je brez moči.
Oznamenilo: Vložna knjižica Ljudske posojilnice v Ljubljani št. 80.956, glaseča se na ime Novljan Marije z vlogo Din 5560'—.
.Sresko sodišče v Ljubljani, odd. VIII.,
dne 27. maja 1935.
$
I 1653/34—14.	1506
Dražbeni oklic.
Dne 14. j u n i j a 1935 dopoldne ob devetih bo na samem mestu v Olšev-ku dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Olševek, vi. štev. 3, 4 in 65.
Cenilna vrednost: Din 190.088'—,
Vrednost pritikline: Din 7.720'—.
Najmanjši ponudek:. Din 126.727’—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več veljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega
•sodišča.
Sresko sodišče v Kranju, dne 2. maja 1935.
I 133/35—17.	1408
Dražbeni oklic.
Dne 1- julija 1 93 5 ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi st. 12 dražba nepremičnin (hiša št. 31 na Bojsnem z gosp. poslopjem, svinjakom, leseno hišo, dvoriščem, vrtom, 2 gozdoma, stavbiščem, vinogradom. 3 njivami, travnikom in 5 pašniki in pritiklinami): zemljiška knjiga Bojsno, vi. št. 15.
Cenilna vrednost: Din 45.520'90.
Vrednost pritikline: Din 2824'—, ki je že upoštevana v cen. vrednosti.
Najmanjši ponudek: Din 4.825'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja. ki ie ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Brežicah, odd. II.,
dne 15. maja 1935.
jjC	r
I 258/35—8.	1398
Dražbeni oklic.
Dne 1. julija 1935 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 12
dražba nepremičnin (hiša št. 38 v Velikem Obrežu z gospodarskim poslopjem, vrtom, svinjakom, travnikom in njivo ter pritiklino): zemljiška knjiga Veliki Obrež, vi. št. 47.
Cenilna vrednost: Din 39.494'50.
Vrednost pritikline: Din 190'—.
Najmanjši ponudek: Din 26.330'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Brežicah, odd. II., dne 3. maja 1935.
I 40/35-7.	1422
Dražbeni oklic.
Dne 2. julija 1935 ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 8 dražba polovice nepremičnin: zemljiška knjiga Dol. Leskovec, vi. št. 121.
Cenilna vrednost: Din 5.207'17.
Najmanjši ponudek: Din 1.803'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Sevnici, dne 16. maja 1935.
$
I 3440/34-15.	1344
Dražbeni oklic.
Dne 3. julija 1935 dopoldne ob d e ve t i h bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 10 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Kreznike, vložna štev. 108.
Cenilna vrednost: Din 244.265-50.
Vrednost pritikline: Din 2.461-—.
Najmanjši ponudek: Din 162.844-—.
Vadij znaša: Din 24.427-—.
Pravice, ki bi ne p-ipuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, eicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepiemičnin v škodo zdražitelja ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Celju. odd. VI., dne 25. aprila 1935.
I 14.2/33—7.	1467
Dražbeni oklic.
Dne 3. julija 1935 dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba polovice nepremičnin:	zemljiška knjiga Zigarski
vrh, vi. št. 4.
Cenilna vrednost: Din 2.908—.
Vrednost pritikline: Din 145-—.
Najmanjši ponudek: Din 1.938-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred pričetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Sevnici, dne 19. maja 1935.
I 386/34-14.	1452
Dražbeni oklic.
Dne 4. julija 1935 dopoldne ob devetih 'bo na mestu samem v Begunjah h. št. 24 dražba nepremičnin:
a) Zemljiška knjiga. Begunje, vi. štev.
268, par. št. 56, 58, 67. 602. 1783 in 1784, hiša št. 24, gospodarsko poslopje in vrt.
Cenilna vrednost: Din 224.140'—. Najmanjši ponudek: Din 149.426-75.
b) Zemljiška knjiga Begunje, vi. štev.
268, gozdovi in pašniki.
Cenilna vrednost: Din 77.700-—. Najmanjši ponudek: Din 51.800-—.
č) Zemljiška knjiga Begunje, vi. štev.
269, vrt in njiva.
Cenilna vrednost: Din 22.020-—. Najmanjši ponudek: Din 14.680-—.
Č) Zemljiška knjiga Begunje, vi. štev.
270, njiva.
Cenilna vrednost: Din 5.720-—. Najmanjši ponudek: Din 3.813-34.
d) Zemljiška knjiga Begunje, vi. štev.
494. njiva.
Cenilna vrednost: Din 5.120-—. Najmanjši ponudek: Din 3.413-34.
e) 2/24 vi. štev. 112, k. o. Begunje, in 36/287 vi. št. 113, k. o. Begunje.
Cenilna vrednost; Din 5.000-—. Najmanjši ponudek: Din 3.333-34.
Varščina se mora položiti pred začetkom dražbe, in sicer: ad a) za vi. št. 168, k. o. Begunje, Din 22.414-—,
ad b) za vi. št. 268, k. o. Begunje, Din 7.770—;;
ad c) za vi. št. 269, k. o. Begunje, Din 2.202—;
ad č) za v. št. 270, k. o. Begunje, Din 572—,
ad d) za vi. št. 494. k. o. Begunje, Din 512—;
ad e) za 2/24 vi. št. 112, k. o. Begunje, in 36/287 vi. št. 113, k. o. Begunje,. Din 500'—.
Pritiklin ni.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Cerknici, dne 15. maja 1935,
Va I 107/33-41.	1338
Dražbeni oklic.
Dne 4. julija 1935 dopoldne ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi Št. 16 dražba nepremičnin: pritlična hiša, Poljanska cesta 64, s poslopjem, zemljišče, travnik, zemljiška knjiga I. k. o. Poljansko predmestje. vi št. 120, II. k. o. Karlovško predmestje, vi. št. - 668.
Cenilna vrednost:	I. Din 514.575-—,
II.	Din 44.136--.
Vrednost pritikline: Din 1.473-—.
Najmanjši ponudek: I. Din 257.287-50,
II.	Din 29.424—.
Vadij: ad I. Din 51.457-50, ad II. Din 4.413-75.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Ljubljani, dne 30. aprila 1935.
*
Va I 5997/34—8.	1315
Dražbeni oklic.
Dne 4. julija 1935 dopoldne ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin: hiša št. 46 v Želimljah in gozd, zemljiška knjiga k. o. Zelimlje, vi. št. 117.
Cenilna vrednost: Din 10.518-20
Vrednost pritikline: Din 5-—.
Najmanjši ponudek: Din 7.012-14.
Vadij: Din 1.052—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Ljubljani, dne 30. aprila 1935.
Konkurzni razglasi
485.
St 12/35-2.	1513
Konkurzni oklic.
Razglasitev konkurza o imovini Kogoja Albina, trg. s špecerijo v Ljubljani, Tavčarjeva 3.
Konkurzni sodnik: Avsec Anton, sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani.
Upravnik mase: dr. Maček Viktor, odvetnik v Ljubljani.
Oglasitveni rok do 23. junija 1935 na podpisano sodišče.
Ugotovitveni narok pri okrožnem sodišču v Ljubljani dne 27. junija 1935 ob 9. uri v sobi št. 140.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III* dne 29. maja 1935.
4SG.
Por 13/35—2.	1435
Poravnalni oklic.
Uvedba poravnalnega postopanja o imovini Gubanca Janeza, pos. in trgovca v Vodicah pri Kamniku.
■ Poravnalni sodnik: Grum Josip, starešina sreskega sodišča v Kamniku.
Poravnalni upravnik: dr. Žvokelj Dominik, odvetnik v Kamniku.
Narok za sklepanje poravnave pri sreskem sodišču v Kamniku dne 22. junija 1935 ob 9. uri.
Rok za oglasitev do 15. junija 1935 na sresko sodišče v Kamniku.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 21. maja 1935.
*
487.
Por 4/35-2.	1463
Poravnalni oklic.
Uvedba poravnalnega postopanja o imovini Kopiča Draga, trgovca v Mariboru, Aleksandrova cesta št'. 77, regi-strovanega pod firmo Dragotin Kopič, trgovina z mešanim blagom v Mariboru.
Poravnalni sodnik: dr. Kovča Franc, sodnik okrožnega sodišča v Mariboru.
Poravnalni upravnik: dr. Kukovec Vekoslav, odvetnik v Mariboru.
Narok za sklepanje poravnave pri imenovanem okrožnem sodišču, soba št. 84, dne 8. julija 1935 ob 9. uri.
Rok za oglasitev do 3. julija 1935 pri podpisanem sodišču.
Poravnalna kvota 40%>.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 23. maja 1935.
*
488.
Por 14/35-2.	1514
Poravnalni oklic.
Uvedba poravnalnega postopanja o imovini Pillerja Henrika, posestnika in krojaškega mojstra v Ljubljani, Ob Ljubljanici št. 25.
Poravnalni sodnik: Avsec Anton, sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani.
Poravnalni upravnik: Florjančič Ludvik, odvetnik v Ljubljani.
Narok za sklepanje poravnave pri podpisanem sodišču, soba št. 140, dne
12.	julija 1935 ob 9. uri.
Rok za oglasitev do 7. julija 1935 na podpisano sodišče.
Okrožno sodišče v Ljubljani, udd. III.,
dne 27. maja 1935.
*
489.
Por 1/35—28.	'	1441
Konec poravnave.
Poravnalno postopanje dolžnikov Ožek Mihael in Marija, lastnikov avtodelav-nice v Celju, je končano.
Okrožno kot por. sodišče v Celju, odd. I., dne 21. maja 1935
*
490.
Por 4/35—33.	1442
Konec poravnave.
Poravnalno postopanje dolžnikov Tep-pey Karla in Ljudmile, lesna trgovina v
Celju, registrovana pod firmo Teopey Karel v Celju, je končano.
Okrožno kot por. sodišče v Celju, odd. I., dne 21. maja 1935.
*
491.
Por 2/35-60.	1461
Potrditev poravnave.
Med dolžnikom Šnuderlom Francetom, pos. in trgovcem pri Sv. Jakobu v Sl. goricah, in njegovimi upniki pri poravnalnem naroku dne 16. maja 1935 sklenjena prisilna poravnava se potrja. Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 23. maja 1935.
Razglasi raznih uradov in oblastev
No. 3564/1.	1446-2-2
Razglas.
Gosp. Lavrič Josip iz št. Vida pri Stični je z vlogo z dne 23. januarja 1934 in z dne 8. maja 1935 zaprosil za gradbeno dovoljenje in uporabno dovoljenje za električno žago (polnojarmenik) in preurejeno usnjarsko delavnico v Št. Vidu pri Stični, obč. Št. Vid pri Stični.
S tem odrejam v smislu §§ 105., 107. in 108. obrtnega zakona, §§ 84., 91. in 133. gradbenega zakona z dne 7. junija 1931, Sl. 1. 47 ex 31, komisijsko poizvedbo, pregled in razpravo za
soboto, dne 15. junija t. 1., s sestankom na mestu samem ob pol 10. uri dopoldne.
Pri tej obravnavi je vložiti ugovore, če se niso že prej ustno ali pismeno pri tuk. uradu podali, sicer se bo obratovalnica odobrila, ako ne bo uradnih pomislekov.
Mejaši in drugi interesenti so vabljeni, da obravnavi prisostvujejo.
Načrti so do dneva komisije med uradnimi urami na vpogled pri sreskem načelstvu v Litiji.
Načelstvo sreza litijskega, dne 21. maja 1935.
Sreski načelnik:
Podboj s. r.
*
T. No. 763/16-1935.	1460-3-2
Razglas.
Tehnični razdelek sreskega načelstva v Mariboru razpisuje za dobavo gradbenega materiala za regulacijska dela na obmejni Muri
II.	javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 11. junija 1935 ob 11. uri dop.
v sobi št. 51 tehničnega razdelka v Mariboru. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobivajo med uradnimi urami pri istem razdelku.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša:
1. za nabavo 1512 m3 betonskega kamenja Din 281.232'—,
2. za nabavo 17.000 kom. fašinskih bu- , tar Din 81.600'—,
3. za nabavo 9.242'8 kg žgane žice št. 42 Din 40.945'60.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v »Službenih novi-nak« in na razglasni deski tehničnega razdelka.
Sresko načelstvo v Mariboru levi breg, tehnični razdelek,
dne 24. maja 1935.
Spl No. 850.	‘	1491
Razpis.
Občina Kapele. srez Brežice, razpisuje pragmatično mesto občinskega delovodje.
Šolska izobrazba: štiri razredi srednje ali njej \enake strokovne šole.
Varščina: Din. 5.000-—.
Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih, je vložiti tekom enega meseca po objavi tega razpisa v Službenem listu« pri tej občini.
Občina Kapele, dne 26. maja 1935,
Št. 2814/1.	1504
Razpis.
Občina Hrastnik-Dol, srez Laško, razpisuje pragmatično mesto občinskega redarja.
Šolska izobrazba: Pismenost in odsluženi kadrski rok.
Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih, je vložiti tekom enega meseca po objavi tega razpiha v Službenem ij^tu« pri tej občini.
Nastop službe 1. avgusta 1935.
Uprava občine Hrastnik-Dol, dne 29. maja 1935.
*
No. 1557.	1511
Razpis.
Občina Mala Nedelja, srez Ljutomer, razpisuje pragmatično mesto občinskega delovodje, šolska izobrazba: mala matura srednje ali njej enake strokovne šole.
Varščina Din 5000-—. Letni dohodek Din 7800-—.
Prošnje, ki morajo biti opremljene z dokazili v smislu členov 7. in 8. uredbe o obe. uslužb., je vložiti tekom enega meseca po objavi tega razpisa v Službenem listu« pri upravi podpisane občine.
Uprava občine Mala Nedelja,
srez Ljutomer, dne 23. maja 1935.
'
No. 952.	1199
Razpis.
Občina Negova, srez Ljutomer, razpisuje pragmatično mesto občinskega delovodje.
Šolska izobrazba: 4 razredi srednje ali njej enake strokovne šole.
Varščina: Din 5.0U0'—.
Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami po 51. 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih, je vložiti pri tej občini tekom enega meseca po objavi razpisa v »Službenem listu«.
Občina Negova, dne 22. maja 1935.
$
Št. 894 3.	1005
Razpis.
Občina Slovenska Bistrica-mesto razpisuje službo uradniškega pripravnika za delovodjo.
Prošnjo za sprejem v službo je vložiti pismeno ter jo podpreti z vsemi potrebnimi iistinami v smislu 51. 8. uredbe o občinskih uslužbencih. Minimalna kvalifikacija za to mesto je popolna srednja ali tej enaka strokovna šola z zaključnim izpitom.
Prošnje je vložiti pri upravi občine Slovenska Bistrica-mesto. Rok za vlaganje prošenj poteče z BI. julijem 1985.
Službeni prejemki ter pokojnina so določeni v občinskem uslužbenskem statutu. Po 3 letih pripravljalne službe ter dovršenem tečaju v smislu § 91. zakona o občinah so izpolnjeni zakoniti pogoji za nastavitev za občinskega delovodjo.
Uprava občine Slovepska Bistrica-mesto,
dne 27. maja 1935.
$
Štev. 1453.	1490
Razpis.
Občina Sv. Jurij pri Cclju-okolica, srez celjski, razpisuje pragmatično mesto občinskega delovodje-pripravnika.
šolska izobrazba:	Osem razredov
srednje ali njej enake strokovne šole z zaključnim izpitom (maturo).
Varščina: Din 10.000'—.
Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7. in 8- uredbe o občinskih uslužbencih, je vložiti tekom enega meseca po objavi tega razpisa v »Službenem listu« pri tej občini.
Uprava občine Sv. Jurij pri Olju-okolica, dne 18. maja 1935.
No. 1263.	1503
Razpis.
Razpisuje so mesto občinske babice v občini Ponikva, srez Šmarje pri Jelšah.
Pravilno vložene in svojeročno pisane prošnje je vložiti pri občini Ponikva,
srez Šmarje pri Jelšah, v roku enega meseca po dnevu razglasitve v »Službenem listu kraljevske banske uprave v Ljubljani«.
Pogoji za sprejem na to mesto so isti, kakor za vse državne in samoupravne uslužbence in da ima preizkušnjo.
Prošnji je priložiti zadevno izpričevalo. Prošnjo je po predpisih kolkovati.
Letna plača znaša brez vsega drugega Din 3000'—.
To mesto ni stalno, temveč samo začasno.
Občina Ponikva,
dne 28. maja 1935.
*
Agrarni primer: Nemška
vas pri Ribnici.
Štev. R U 393/31—11.	1512
Razglas o razgrnitvi načrta
o nadrobni delitvi skupnega sveta, ki je last nekaterih posestnikov iz Nemške vasi.
Načrt o nadrobni delitvi skupnih zemljišč, vpisanih pod vi. št. 209, v katastrski občini Prigorica, bo na podstavi § 96. zakona z dne 26. oktobra 1887, dež. zak. št. 2 iz 1. 1888., od dne 4. junija do vštetega dne 17. junija 1935 v hiši udeleženca g. Lesarja Alojzija, Nemška vas štev. 49, razgrnjen na vpogled vsem deležnikom.
Obmejitev načrta s kolči na mestu samem se je že izvršila.
Načrt se bo pojasnjeval dne 5. junija 1935 v času od 8. do 8.30 ure v hiši načelnika g. Lesarja Alojzija, Nemška vas štev. 49.
To se daje splošno na znanje s pozivom, da morejo neposredno kakor tudi posredno udeležene stranke svoje ugovore zoper ta načrt v 30 dneh od prvega dneva razgrnitve dalje, t. j. od dne 4. junija 1935 do dne 3. julija 1935 pri podpisanem komisarju za agrarne operacije v Ljubljani vložiti pismeno ali dati ustno na zapisnik.
V Ljubljani, dne 27. maja 1935.
Komisar za agrarne operacije dr. Maršič s. r.
Razne objave
1518
Vabilo
na
na XIII. redni občni zbor,
ki ga bo imela
Tovarna motvoza in vrvarna d. d. v Grosupljem pri Ljubljani
dne 19. junija 1935 ob 11. uri v posvetovalnici Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani s temle
dnevnim redom:
1. Poročilo o poslovnem letu 1934.
2. Predložitev bilance in računa izgube in dobička za leto 1934.
3. Poročilo nadzorstva in podelitev ab-solutorija upravnemu svetu.
4. Dopolnilna volitev v upravni svet.
5. Volitev nadzorstva.
6. Slučajnosti.
Opomba: Vsak delničar, ki se hoče udeležiti občnega zbora, mora položiti 8 dni pred občnim zborom svoje delnice
pri blagajni Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani, nato se mu izda legitimacija za udeležbo na občnem zboru.
V Grosupljem, dne 31. maja 1935.
Upravni svet.
*
1497
Jugoslovenska tvornica za im-pregniranje lesa Guido Riitgers d. d., Hoče pri Mariboru.
Računski zaključek z dne 31. decembra 1934.
Aktiva: Denarna sredstva, vrednostni papirji, kavcije Din 1,027.125'01, blago Din 3,569.116'86, terjatve in* prenosne postavke Din 2,167.224-90, tvorniška naprava Din 4,486.722'80, izguba dinarjev 49.809-02.
Pasiva: Upniki in prenosne postavke Din 9,299.998'59, delniška glavnica Din
2,000.000'—, bilančna vsota dinarjev 11,299.998-59.
Račun izgube in dobička.
Donosi: Skupni sirovi donosi dinarjev 1,201.495-43, izguba Din 49.809-02.
Izgube: Upravni stroški, davki, odpisi itd. Din 1,251.304-45.
Upravni svet.
^	1457-3-2
Poziv upnikom.
Pašniška in gozdna zadruga v Št. Petru na Medvedjem selu, r. z. z o. z., se je razdružila in prešla v likvidacijo.
Po § 40. zadružnega zakona se pozivajo upniki, da priglase terjatve na naslov zadruge v likvidaciji.
Likvidatorja.
*
1519
Razid društva.
Društvo >Ljubljansko drsalno društvo« s sedežem v Ljubljani se je po sklepu občnega zbora prostovoljno razšlo.
Ljubljana, dne 29. maja 1935.
Dr. F. Luckmann s. r. bivši predsednik.
*
1508
Objava.
Kiralj Ana iz Gaberja je izgubila veljavni potni list za Francijo Štev. 4047, z dne 24. septembra 1930, izdan od sreskega načelstva v Dolnji Lendavi ter ga proglaša za neveljavnega.
Gaberje (Prekm.), dne 26. maja 1935-Kiralj Ana s. r.
*
1488
Objava.
Izgubil sem odpustnico drž. narodne šole v D. M. v Polju iz 1. 1923. na ime: Taurer Rudolf, rodom iz Trsta. Proglašam jo za neveljavno.
Taurer Rudolf s. r.
Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani, liska in zalaga Tiskarna Merkur v Ljubljani, njen predstavnik: O, Mihalek v Ljubljani,