Maja Pucelj,1 Nadja Furlan Štante2 Evropocentrična nadvlada “Zahoda nad Vzhodom” Izvleček: V prispevku je predstavljen pregled izbranih zgodovinskih dogodkov, ki so pripeljali do trenutnega razmerja moči med obema diametralnima poloma – torej Zahodom in Vzhodom ter posledično prispevali k negativnemu vrednotenju muslimanov ter stereotipi- ziranja le-teh kot drugih. Evropocentrična miselnost je postala še bolj izrazita v času sodobnih migracij, pri čemer mislimo predvsem na prihod beguncev in migrantov, do katerega je prišlo v zadnjih letih  predvsem  z Bližnjega  vzhoda  in  severne Afrike.  Prispevek opozori na izjemen pomen zgodovinskih dogodkov, ki so pripeljali do tega, da so  tako muslimani, živeči na Zahodu, kot begunci  in migranti, ki so v zadnjih letih prišli z Bližnjega vzhoda in severne Afrike, na Zahodu dojeti kot drugi, izrazito negativno ovrednoteni ter se srečujejo s porastom sovražnega govora, islamofobije ter ote- ženo integracijo v družbo.  Ključne besede: evropocentrizem, Zahod, Vzhod, muslimani, po- razdelitev moči, superiornost, križarske vojne, kolonializem, impe- rializem, neokolonializem UDK: 316.7:327:28(4) 135 Moni tor ISH (2017), XIX/2, 135–156 Pregledni znanstveni članek Review article 1 Mag. Maja Pucelj je doktorandka na Alma Mater Europaea – Institutum Studiorum Humanitatis, Fakulteti za podiplomski humanistični študij, Lju- bljana. E-naslov: puceljmaja@gmail.com. 2 Dr. Nadja Furlan Štante, izredna profesorica za področje religijskih zna- nosti in višja znanstvena sodelavka na Znanstveno raziskovalnem inšti- tutu Koper. E-naslov: nadja.furlan@zrs-kp.si. 07 - MajaPucelj-NadjaFurlanStante 23. 11. 2017 13:51 Page 135 Europocentric Dominance of the West over the East Abstract: This paper presents an overview of the chosen historical events that led to the current distribution of the power between the two diametric poles - the West and the East, and consequently con- tributed to a negative evaluation of the Muslims and stereotyping them as others. Eurocentric mentality became even more evident during the time of the modern migrations, by which we primarily have in mind the influx of the refugees and migrants mainly from the Middle East and North Africa, which occurred in the recent years. The contribution highlights the exceptional importance of the historical events that led up to the fact that the Muslims, who live in the West, as well as refugees and migrants, which came from the Middle East and North Africa in recent years, are perceived as others in the West, are strongly negatively evaluated and are faced with the rise of the hate speech, Islamophobia and difficulties in order to integrate into society. Key words:  Eurocentrism,  West,  East,  Muslims,  distribution  of power, superiority, Crusades, Colonialism, Imperialism, Neo-Colo- nialism 0 0 0 Uvod Tematika nadvlade moči Zahoda nad Vzhodom oziroma v našem primeru zahodnega sveta nad muslimani kot delom vzhodnega sveta krepko presega okvire tega kratkega prispevka, zato bomo skušali podati vsaj grob oris dogodkov, ki so pripeljali do trenut- nega razmerja moči med obema prej navedenima poloma. Musli- mane zahodni svet postavlja v podrejen (inferioren) položaj – ali kot sestavni del nerazvitega Vzhoda ali kot nazadnjaške “barbare” Maja Pucelj, Nadja Furlan Štante 136 07 - MajaPucelj-NadjaFurlanStante 23. 11. 2017 13:51 Page 136 z navadami, pogledi in verskim fanatizmom, ki nikakor niso in ne morejo biti združljivi z modernim, naprednim, bogatim ter sekula- riziranim Zahodom, ali pa kot osebe, ki hočejo na silo stopiti na tla Zahoda z namenom izvajanja terorističnih napadov, odvzema služb avtohtonim prebivalcem in še marsikatere argumente lahko slišimo oziroma preberemo, ko tema naleti na muslimane, ki prihajajo iz vzhodnih dežel. Negativna porazdelitev razmerja moči v smislu nadvlade Zahoda nad Vzhodom in posledično muslimani je nav- zoča že vrsto stoletij in se skozi stoletja le še poglablja. Na podlagi študija literature in raziskovanja za potrebe izdelave znanstvene monografije3 lahko trdimo, da je eden izmed pomembnih vzrokov problemov, s katerimi se sedaj srečujejo muslimani na Zahodu (de- nimo manj uspešna integracija, nestrpnost do muslimanov, ki vodi v sovražni govor in včasih celo v sovražna dejanja pripadnikov za- hodnih družb), izrazita (okcidentalistična) polarizacija med Zaho- dom in Vzhodom.  Odnos Evropejcev do drugih kulturnih prostorov je bil skozi zgo- dovino poln nasprotij in tako je bil za Evropejce od 16. do 18. stoletja neevropski svet hkrati prostor za plenjenje, pobijanje in uničevanje ter prostor romantičnega iskanja lastnih korenin, nedolžnosti in naravna- nosti4. Reprezentacija drugega pomeni nekrščanskega drugega, ki v renesansi  postane  nerazsvetljeni  drugi  in  pozneje  ‘drugi  tretjega sveta’, ki je brezbrižen, neizobražen in neracionalen – je manj kot ev- ropski človek, in prav ta stališča so spodbujala, upravičevala in repro- ducirala evropsko eksploatacijo od 18. do 20. stoletja.5 Taka stališča temeljijo na evropocentričnih stališčih, “ki soočena z neznanim sve- tom drugačnih  religijskih,  estetskih, moralnih  in družbenih oblik 137 Evropocentrična nadvlada “Zahoda nad Vzhodom” 3 Pucelj, 2016.  4 Lužar, 2010, 138. 5 Lužar, 2010, 138. 07 - MajaPucelj-NadjaFurlanStante 23. 11. 2017 13:51 Page 137 nanje reagirajo odbijajoče in ksenofobično”.6 Izrazita evropocentrična miselnost pa, poleg negativnega vrednotenja muslimanov in stereo- tipiziranja le-teh kot (negativnih) drugih, vpliva tudi na sodobne mi- gracije, pri čemer imamo v mislih (nedavne) migracije beguncev in migrantov z Bližnjega vzhoda in severne Afrike. Omenjeno družbeno skupino (torej begunce in migrante z Bližnjega vzhoda in severne Afrike) se velikokrat predsodkovno enači z religijsko pripadnostjo islamu, ki naj bi bil edini ali (pa vsaj) najpomembnejši način identifi- kacije, s čimer se potem (hote) poudarja njihova kulturna in verska “neenakost/drugačnost”, “nekompatibilnost” z evropskimi (sekular- nimi) vrednotami, kot tudi njihove (domnevne) značilnosti v smislu stereotipnega dojemanja le-teh – kot so denimo “nepoštenje, nečistost, kriminalnost, nevarnost”. Takšna retorika posledično ponižuje, razža- ljuje ali razčlovečuje ter spodbuja sovraštvo ali celo nasilno obnašanje nad njim. Zelo podoben (slabšalni odnos) ima Zahod tudi do musli- manov, ki v miselnosti pripadnikov zahodnih družb predstavljajo del Vzhoda in jih zahodne družbe od križarskih vojn naprej dojemajo pre- težno kot “druge” in so le-ti zato v zahodnih, pretežno krščanskih drža- vah,  zaradi  svoje  veroizpovedi,  tako  kot  begunci  in  migranti  z Bližnjega vzhoda in severne Afrike, velikokrat deležni diskriminatorne obravnave, sovražnega govora in celo sovražnih dejanj. Vzpostavitev superiornosti Zahoda nad Vzhodom oz. muslimani Postaviti ključni moment, kdaj je Zahod pričel dojemati muslimane in Vzhod kot inferiorne,7 je zelo težko, saj je momentov več, občutek Maja Pucelj, Nadja Furlan Štante 138 6 Lužar, 2010, 138; Šterk, 1998, 29. 7 V tem prispevku se bomo osredotočili na tematiziranje evropocentri- čnega pogleda na večvrednost  Zahoda (zahodnih miselnih paradigem) nad Vzhodom (vzhodnimi miselnimi paradigmami), s poudarkom na mu- slimanski paradigmi.  07 - MajaPucelj-NadjaFurlanStante 23. 11. 2017 13:51 Page 138 superiornosti pa Zahod kultivira in nadgrajuje že mnogo let ozi- roma stoletij. Muslimanski odnos do Zahoda pa je bil, kljub skup- nim  teološkim  koreninam  in  stoletja  dolgi  interakciji,  pogosto zaznamovan z medsebojno ignoranco, stereotipiziranjem, odporom in konfliktom.8 Teoretično bi lahko govorili o mitičnem začetku oziroma genea- logiji predsodkovnega občutenja, usmerjenega proti muslimanom, v okviru naslednjih zgodovinskih manifestacij: 1) z rojstvom preroka Mohameda okoli 570. leta (glede na to, da je Mohamed vzpostavil islam kot veroizpoved in s tem tudi iz- postavil  razlog  za  ločevanje med  zahodnim krščanstvom,  ki predstavlja pravoverstvo v očeh zahodnih narodov in vzhodnim islamom, ki v teh istih očeh predstavlja krivoverstvo);  2) v času širitve islama skozi dinastije Omajadov in Abasidov, ko je zanos, ki ga je vzbujala nova vera, pripravil Arabce k temu, da so se, še preden je minilo pol stoletja, spustili v osvajanje sveta, ki se je razmahnilo v eno najmočnejših dogajanj v zgodo- vini človeštva;9 3) v času obdobja rekonkviste, ki je predstavljala skorajda osem stoletij (od 8. do 15. stoletja) trajajoče obdobje osvajanja ozemlja s strani muslimanov na območju Iberskega polotoka in predsta- vlja prvo srečanje Evrope z islamom. Rekonkvista se je v 15. sto- letju  končala  s  padcem  Granade  in  umikom  muslimanov  z Iberskega polotoka10;  V tem kontekstu lahko govorimo o treh večjih konceptualnih zgodovinskih vzrokih, ki so vplivali na percepcijo Zahoda do mu- 139 Evropocentrična nadvlada “Zahoda nad Vzhodom” 8 Esposito, 1992, 24. 9 Potočnik, 2006, 41. 10 Pucelj, 2016, 25. 07 - MajaPucelj-NadjaFurlanStante 23. 11. 2017 13:51 Page 139 slimanov, ki so enačeni z Vzhodom kot inferiornim drugim. To so križarske vojne, kolonializem in imperializem.11 1. Križarske vojne Mirovno gibanje v enajstem stoletju je: “načelno prepovedalo prelivanje krščanske krvi in poenotilo za- hodno krščansko družbo v miru. Dopolnilo se je v sveti vojni. Da bi sveta vojna lahko bila, so bili muslimani skonstruirani v So- vražnika krščanstva in poenotene družbe zahodnih kristjanov, kristjanstva. Nasilje je bilo, načelno, preusmerjeno proti temu So- vražniku. Vendar ni šlo preprosto za to, da bi bila vojna proti “ne- vernikom” cena, ki jo je bilo treba plačati za mir med kristjani. Mir je postal pogoj, sredstvo za vojno proti muslimanom. Vojsko- vanje proti “sovražnikom vere” je bilo norma in sveta vojna deja- vno načelo zahodne enotnosti. Zahodnjaške predstave o muslimanih so zato igrale ključno vlogo pri oblikovanju – in pre- oblikovanju – oblastnih struktur na Zahod in še posebej pri ure- janju odnosov med temi oblastnimi strukturami pri ustvarjanju zahodne enotnosti”.12 S  križarskimi  vojnami  so  se  začeli  oblikovati  stereotipi  o Vzhodu in Zahodu, saj od križarskih vojn naprej velja Zahod za progresističnega, Vzhod pa vidi sebe kot žrtev travmatičnega sre- čanja s tujo kulturo ter dodaja, da je ta barbarski vdor v srce mu- slimanskega  sveta  začetek  dolgega  obdobja  dekadence  in Maja Pucelj, Nadja Furlan Štante 140 11 Čeprav muslimani živijo tudi na Zahodu, pa so v očeh zahodne kulture še vedno dojeti kot “drugi”, kot del vzhodnega nerazvitega sveta in zato posledično inferiorni v primerjavi z nemuslimanskimi prebivalci zahodnih držav. Zato bova v tem delu privzeli to percepcijo muslimanov kot dela nerazvitega Vzhoda.  O tem vprašanju piše tudi Anja Zalta (2006). 12 Mastnak, 1996, 8. 07 - MajaPucelj-NadjaFurlanStante 23. 11. 2017 13:51 Page 140 obskurantizma, ki ga v islamskih deželah še danes občutijo “kakor posilstvo”.13 Izraz “križarske vojne” označuje serijo osmih vojaških pohodov od 11. do 13. stoletja, s katerimi je krščanski (zahodni) svet – vsaj deklarativno – poskušal tajno zavzeti ozemlja v osred- njem delu muslimanskega sveta.14 Eden izmed vzrokov za križar- ske vojne je bil želja po nadzoru s strani Evrope (torej zahodnega sveta) nad takrat najbolj dragoceno surovino – azijskimi začim- bami.15 Torej, če pogledamo na enega izmed vzrokov te travmati- čne izkušnje, ki je pustila neizbrisljiv pečat v odnosih med obema poloma, lahko vidimo, da so že zgodnji spori med njima imeli ko- renine v  želji Zahoda, da bi dosegel  ekonomsko submisivnost Vzhoda. Vendar pa so bili ti prvi boji krščanske Evrope z islamom seveda predstavljeni drugače,  in sicer kot spopad krščanskega sveta proti nevernikom, poganom oziroma sovražnikom.16 “Doje- manje islama kot sovražnika pa se je še poglobilo ob koncu 11. sto- letja, ko se začne ogrožanje krščanske cerkve in papežev, saj jih začnejo muslimani z osvajanjem južne Italije in približevanjem Rimu počasi ogrožati. Takrat postane islam glavni sovražnik, ki je pozneje v križarskih vojnah poenotil novo, krščansko Evropo”.17 Julija leta 1099, ko je s strani križarjev v Jeruzalemu prišlo do po- boja 30.000 muslimanov in Judov, se je s strani Zahoda pričelo dojemanje muslimanov kot “drugih” in to je prvi dogodek, ki je botroval stoletja trajajoči sovražnosti med obema poloma.  141 Evropocentrična nadvlada “Zahoda nad Vzhodom” 13 Mastnak v: Maalouf, 2008. 14 Šterbenc, 2011, 128–129. 15 Engdahl, 2012, 11, 12. 16 Mastnak, 1998, 25–40. 17 Pucelj, 2016, 26. 07 - MajaPucelj-NadjaFurlanStante 23. 11. 2017 13:51 Page 141 2. Kolonializem18 Od kolonializma dalje lahko govorimo o začetku in rasti občutka superiornosti Zahoda tako proti muslimanom kot delu Vzhoda kot proti Vzhodu kot nerazvitemu delu sveta. V obdobju kolonializma so nastajali prvi zametki hierarhij v odnosih med državami, saj so evropske  države  kot  države  kolonialne  dominacije  predstavljale razvite, napredne, vodilne države, v nasprotju s kolonijami, ki so veljale za nerazvita kolonizirana ozemlja, ki so brez pravic in te- meljev  za  ustrezen,  nadaljnji  razvoj.  Nesorazmerje  gospodarske, politične, vojaške in še kakšne druge moči, je instrument kolonialne dominacije.19 V nasprotju s tem Ferguson20 izraža občudovanje do obdobja kolonializma ter predstavi le eno (zahodnjaško) perspe- ktivo tega obdobja, ne predstavi pa negativnih posledic tega ob- dobja. Navaja, da so zahodnoevropske državice, ki so intelektualno sledile orientalski matematiki, astronomiji in tehnologiji, v poznem 15. stoletju ustvarile civilizacijo, ki je bila sposobna zavzeti velike orientalske imperije in si podrediti Afriko, obe Ameriki in Avstra- lazijo ter dodaja, da ni nobena predhodna civilizacija nikoli dosegla takšne dominacije, kot jo je Zahod nad preostankom sveta. Vendar pa se je treba zavedati, da je “obdobje kolonializma muslimanskim deželam/nekdanjim muslimanskim kolonijam otežilo ekonomsko in politično napredovanje, kar je/in še vedno vzbuja negativne ob- čutke pri muslimanih po svetu”.21 Esposito dodaja, da je bilo v od- nosu med muslimanskim svetom in Zahodom zgolj malo dogodkov Maja Pucelj, Nadja Furlan Štante 142 18 V Slovarju slovenskega knjižnega jezika (http://bos.zrc-sazu.si/sskj.html (dostop 15. 4. 2017)) je kolonialízem opredeljen kot (î) v kapitalizmu poli- tika gospodarsko močnejših držav, ki temelji na osvajanju, gospodarskem izkoriščanju in političnem zatiranju drugih dežel.  19 Južnič, 1980, 15–16. 20 Ferguson, 2014. 21 Pucelj, 2016, 28. 07 - MajaPucelj-NadjaFurlanStante 23. 11. 2017 13:51 Page 142 bolj daljnosežnih in vplivnih, kot je bila izkušnja evropskega kolo- nializma.22 Imperializem23 Imperializem, ki ga lahko razumemo tudi kot najvišji stadij kapital- izma24, je pojem, ki se ga v svoji konceptualni zgodovinski osnovi povezuje z evropsko nadvlado, ki se je pričela krepiti po letu 1500 in v zadnjem času z nadvlado Združenih držav Amerike (v nadalje- vanju: ZDA). Pred letom 1500 je bila porazdelitev moči na strani naslednjih  imperijev:  indijskega/Mogulskega  imperija,  perzij- skega/Safavidskega imperija,  turškega/Otomanskega imperija  in Kitajske, medtem ko je bila Evropa po zatonu rimskega imperija le obrobje Evrazije in kot takšna nepomembna. Po letu 1500 pa se je razmerje moči pričelo preusmerjati proti zahodu, predvsem evrop- skemu delu Zahoda. Leta 1500 so bodoče imperialne evropske sile zasedale  okoli  deset  odstotkov  zemeljskega površja  in največ  16 odstotkov svetovnega prebivalstva, medtem ko je leta 1913 enajst zahodnih imperijev nadzorovalo skoraj tri petine vsega ozemlja in prebivalstva ter več kot tri četrtine (kar 79) odstotkov svetovnega ekonomskega proizvoda.25 Do prevlade Zahoda je prišlo zaradi na- predka v znanosti in tehnologiji.26 Od srede 19. do srede 20. stoletja je Zahod vladal preostanku sveta.27 To ni bila samo doba imperijev, 143 Evropocentrična nadvlada “Zahoda nad Vzhodom” 22 Esposito 1992, 47. 23 V Slovarju slovenskega knjižnega jezika (2000) je imperializem opre- deljen kot 1. nav. ekspr. težnja po obvladanju tujih ozemelj: nastopiti proti imperializmu; ravnati v duhu imperializma / politični imperializem; 2. polit. razvojna stopnja kapitalizma, na kateri je ta usmerjen k novi eko- nomski in politični delitvi sveta. 24 Brumen in Jeffs, 2001 25 Ferguson, 2014. 26 Ali, 2002, 280. 27 Ferguson, 2014. 07 - MajaPucelj-NadjaFurlanStante 23. 11. 2017 13:51 Page 143 temveč tudi imperializma in teorije prekomorske ekspanzije, ki je upravičevala formalno ter neformalno dominacijo nad nezahodnimi narodi iz koristoljubnosti, pa tudi altruističnih vzgibov.28 Ravno to obdobje  je  tisto,  v  katerem  je  Evropa najbolj  opazno posegala  v neevropski svet – to obdobje je v marsičem opredelilo družbeno- gospodarski svet koloniziranega sveta.29 Analiza tega obdobja  je izhodišče za razumevanje nastanka sodobne mednarodne skupnosti in posledično razdeljenosti sveta na razvite in nerazvite30.  V sklopu govora o imperializmu je treba poudariti tudi (še vedno trajajoči) ameriški  imperializem, ki  je navzoč  tudi sedaj  in ned- vomno zelo vpliva na odnose med ZDA in Vzhodom oziroma mu- slimani v negativnem kontekstu.  Ideološka prevlada Združenih držav, ki jo podpira njen vojaški vzpon, je “postala tako izrazita, da celo številni od tistih, ki so bili nekoč kritični do tega, kako so svojo moč uporabljale, samo še prizanesljivo predejo in banalno hvalijo”.31 ZDA, ki po koncu II. svetovne vojne izgubijo samozadostnost pri osnovnih surovinah, pričnejo politično intervenirati v obliki držav- nih udarov, lokalnih vojn, pri ustanavljanju ameriških oporišč …  “Trmasto vztrajanje pri oligarhiji v Venezueli, generalih v Braziliji in Čilu ter pri klanu Al Saud v Saudovi Arabiji, to so bili najprepro- stejši načini za boj proti komunističnemu sovražniku in za zaščito ameriške ekonomije”.32 – Pri tem lahko potegnemo črto vzporednice tudi na dogajanje in nasilno poseganje na Bližnji vzhod (torej eko- nomski interesi po nadvladi nafte), kar potrjuje Ali33 tudi v nadalje- vanju, ko obravnava Huntingtonovo teorijo in pravi, da Maja Pucelj, Nadja Furlan Štante 144 28 Ferguson, 2014.  29 Južnič, 1980, 33. 30 Južnič, 1980, 33. 31 Ali, 2002, 259. 32 Ali, 2002, 268–269. 33 Ali, 2002, 277. 07 - MajaPucelj-NadjaFurlanStante 23. 11. 2017 13:51 Page 144 “mora biti Zahod (v resnici Združene države) pripravljen na obračun z vojaškimi grožnjami drugih civilizacij. Jasno je, da sta najbolj preteča islam in konfucijanstvo (nafta in kitajski izvoz), in če bi se ta dva kdaj povezala, bi to predstavljalo grožnjo za ob- stoj bistva civilizacije”. Dodatni spori, ki škodljivo vplivajo na razumevanje med Zahodom in muslimani Poleg omenjenih treh zgodovinskih sporov je (v prejšnjem in tem stoletju) prišlo do dodatnih dogodkov, ki kvarno vplivajo na odnos med Zahodom in muslimani, saj izkazujejo željo Zahoda po izkazo- vanju svoje superiornosti nad Vzhodom oziroma muslimani.  Izraelsko-palestinski spor Kot pravi Mandelc (Arabska vstaja), se ne zmotimo veliko, če izrael- sko-palestinski konflikt označimo za “mater vseh konfliktov” na Bližnjem vzhodu. Pomembnost tega spora za odnos med obema po- loma lahko razberemo tudi iz naslednjega stavka: “Udarec je islam doživel tudi z ustanovitvijo judovske države leta 1948, ki je sprožila več vojn med Judi in Palestinci, kar je posredno pomenilo tudi spo- pad med ZDA in islamom.”34 V muslimanski percepciji je nastanek države Izrael neločljivo povezan z obdobjem evropskega kolonial- izma-imperializma.35 Ustanovitev Izraela leta 1948 je bila dojeta kot najbolj drzen primer dvoličnosti evropskega kolonializma in nje- gove želje, da bi Arabce ohranil ločene in šibke.36 Izrael je obravna- van  kot  evropsko-ameriška  (zahodna)  kolonija  sredi  arabskega sveta, kot orodje zahodnega imperializma, ali kot mostišče za pro- 145 Evropocentrična nadvlada “Zahoda nad Vzhodom” 34 Potočnik, 2007, 59.  35 Šterbenc, 2011: 137. 36 Esposito, 2012, 73. 07 - MajaPucelj-NadjaFurlanStante 23. 11. 2017 13:51 Page 145 jiciranje zahodnega vpliva, penetracije in dominacije v arabskem svetu.37 Po drugi strani pa ima Palestina izjemno pomembno in celo edinstveno mesto v zavesti vsakega muslimana, saj izraelsko-pale- stinski (arabski) spor, ki traja že vsaj od leta 1948, zbuja izjemno po- zornost vseh svetovnih muslimanov.38 “Palestina je v percepciji muslimanov otipljiva posledica kolo- nializma, ki je še vedno zelo pod drobnogledom muslimanov po svetu. Po mojem mnenju se izraelsko-palestinski spor ne bo rešil še lep čas, menim pa, da je že sorazmerno prepozno za ugodno rešitev za obe strani, kar se bo nedvomno reflektiralo tudi na odnosu muslimanov proti Zahodu in posledično tudi na želji po integraciji muslimanov, ki bodo prihajali na Zahod. Kakšen bo ta vpliv, pa je zaradi še vedno trajajočega spora v Palestini, na tej časovni točki zelo težko ustrezno ovrednotiti oziroma oceniti”.39 Neokolonializem Današnji neokolonializem predstavlja imperializem v svoji končni in morda svoji najbolj nevarni fazi.40 Neokolonializem je dojet kot prilagojena oblika kolonializma, ki izkoristi slabosti novo dekolo- nializirane države, da doseže gospodarske, politične in kulturne prednosti,41 predvsem preko opuščanja politične moči naklonjenih Maja Pucelj, Nadja Furlan Štante 146 37 Šterbenc, 2011, 137. 38 Šterbenc, 2011, 137. 39 Pucelj, 2016, 38. 40 https://www.prisoncensorship.info/archive/books/Economics/Neo-Co- lonialism_KwameNkrumah.pdf (dostop 19. 4. 2017) 41 Ardent, 1965; http://icip.gencat.cat/web/.content/continguts/publica- cions/workingpapers/2011/ arxius/ wp_2011-6_ing.pdf (dostop 10. 4. 2017). 42 Martin, 1985; http://icip.gencat.cat/web/.content/continguts/publica- cions/workingpapers/2011/ arxius/wp_2011-6_ing.pdf (dostop 10. 4. 2017). 07 - MajaPucelj-NadjaFurlanStante 23. 11. 2017 13:51 Page 146 elit.42 Cilj je enak kot v kolonializmu – obdržati prejšnje kolonije v samostojnem  položaju,  ki  dopušča  gospodarsko  izkoriščanje.43 Splošna percepcija muslimanov je, da vodi Zahod v odnosu do mu- slimanskega sveta neokolonialno hegemonsko politiko, katere cilj je ohranjanje podrejenosti svetovnih muslimanov.44 “Neokolonializem je dejansko nekakšna “nova oblika kolonial- izma” v moderni dobi. Gre za politiko, ki jo Zahod vodi proti Bliž- njemu vzhodu in ki jo muslimani dojemajo kot vzrok sovraštva do Zahodu, saj se zdi, da Zahod s to politiko želi podrediti tako Bliž- nji vzhod kot celotno muslimansko populacijo na Zahodu. Na- silno poseganje na Bližnji vzhod tako vzbuja odpor pri celotni muslimanski populaciji, ne glede na to, kje ta živi in posledično na Zahodu pripomore k temu, da se muslimani težje uspešno vključijo, saj ima takšno ravnanje nedvomno vpliv na slabšo psi- hološko integracijo muslimanov”.45 Nasilno poseganje Zahoda na Bližnji vzhod Skozi zadnja leta se je na območju Bližnjega vzhoda zgodilo več do- godkov, ki botrujejo še dodatnemu poslabšanju odnosov med mu- slimani  in  Zahodom.  Kot  prvega  lahko  nedvomno  izpostavimo napad na Irak leta 1991 in leta 2003. Kot ugotavlja Šterbenc, je imel vojaški poseg ameriško vodene koalicije proti Iraku leta 1991, ko so milijoni muslimanov po vsem svetu Sadama Huseina obravnavali kot islamskega heroja,46 izjemno negativen učinek, ameriški napad na Irak leta 2003 pa je bil odločilna prelomna točka, saj je odprl Pan- 147 Evropocentrična nadvlada “Zahoda nad Vzhodom” 43 Kabunda Badi, 1991; Ardent, 1965; http://icip.gencat.cat/web/.content/ continguts/publicacions/workingpapers/2011/arxius/wp_2011-6_ing.pdf (dostop 10. 4. 2017). 44 Šterbenc, 2011, 136. 45 Pucelj, 2016, 50.  46 Šterbenc, 2011, 142. 07 - MajaPucelj-NadjaFurlanStante 23. 11. 2017 13:51 Page 147 dorino skrinjico konflikta in grozodejstev.47 Ameriški napad na Irak je sprožil bistvena procesa, ki sta privedla k nastanku Islamske države, že prej pa do njene predhodnice, Al Kaide v Iraku.48 “Iraško ozemlje je zaradi različnih razlogov zelo pomembno za sunitske in šiitske muslimane. Irak je kot današnja država umetna tvorba, ki so jo vzpostavili Britanci avgusta 1921. V zgo- dovini muslimanskega sveta je Irak obstajal predvsem kot geo- grafski pojem, ki je označeval območje južne Mezopotamije. Za sunite ima območje Iraka ogromen pomen, ker je bil v Bagdadu med letoma 762 in 1258 sedež bagdadskega abasidskega kali- fata, v času katerega je islamska civilizacija doživela svoj naj- večji gospodarski, kulturni in znanstveni razcvet. Bagdad in Irak sta simbola nekdanje moči islama, napad ZDA pa je imel priča- kovano velik negativen simbolni odmev.”49 Napad na Irak so muslimani po svetu razumeli kot napad na nji- hov “simbol moči” in “kot željo Zahoda, da bi muslimane ponižal na simbolni ravni, saj so napadli njihov “ponos”, torej Irak. Kot odziv na ta napad, je v Evropi prišlo do različnih terorističnih napadov (največja sta se zgodila v Madridu in v Londonu), kot odziv na na- silno poseganje Zahoda na Bližnji vzhod”.50 Zaradi križarske reto- rike – in dejanj – ameriške administracije je vojna proti terorizmu radikalizirala del muslimanskega prebivalstva od Mavretanije do Indonezije in je kot učinek bumeranga s terorističnimi napadi Ma- Maja Pucelj, Nadja Furlan Štante 148 47 http://www.rtvslo.si/svet/radikalizacija-muslimanov-nerazumljiva-novost- fikcija-ali-nadaljevanje-vecdesetletnega-trenda/345626 (dostop 29. 4. 2017). 48 http://www.rtvslo.si/svet/radikalizacija-muslimanov-nerazumljiva-novost- fikcija-ali-nadaljevanje-vecdesetletnega-trenda/345626 (dostop 29. 4. 2017). 49 http://www.rtvslo.si/svet/radikalizacija-muslimanov-nerazumljiva-novost- fikcija-ali-nadaljevanje-vecdesetletnega-trenda/345626 (dostop 29. 4. 2017). 50 Pucelj, 2016, 42. 07 - MajaPucelj-NadjaFurlanStante 23. 11. 2017 13:51 Page 148 drida in Londona obiskala Evropo.51 Če ostanemo še pri “simbolu moči” za muslimane, torej Iraku, pa le-tega ni prizadel le fizični napad, temveč tudi ekonomski embargo s strani Združenih naro- dov, ki so ga v Beli hiši zmagovito razglasili za “najstrožji in najob- sežnejši embargo v zgodovini”.52 Sankcije proti Iraku, ki so bile uvedene leta 1990 zaradi napada na Kuvajt, so bile primer splošnih oziroma celostnih sankcij, saj so ukrepi med drugim obsegali pre- poved vsakršne trgovine z Irakom, prepoved izvoza orožja, preki- nitev  mednarodnih  letalskih  povezav,  prepoved  vseh  finančnih transakcij in zamrznitev iraškega premoženja v tujini.53 Ekonomski embargo  “je za sabo potegnil ogromno negativnih posledic, od podhranje- nosti ljudi, do visoke stopnje umrljivosti novorojenčkov, razmah so doživele tako telesne kot duševne bolezni in tako dalje, zaradi česar ni presenetljivo, da tudi ta dogodek ostaja v muslimanski percepciji po svetu kot izredno negativno obdobje nasilnega po- seganja Zahoda v muslimanski svet”.54 Nasilno poseganje Zahoda na Bližnji vzhod pod t. i. Vojno proti te- rorizmu, ki jo imenuje Videmšek55 kar največji geostrateški dogo- dek po padcu berlinskega zidu in za katero so odgovorne ZDA, se je po terorističnem napadu na WTC 11. septembra 2001 iz “strahu” pred porastom terorizma opazno razširilo. Takrat so namreč ZDA pričele (tako preventivno kot represivno) izvajati različne ukrepe, med njimi so bili tudi različni napadi na Bližnji vzhod. Po tem tero- 149 Evropocentrična nadvlada “Zahoda nad Vzhodom” 51 Videmšek, 2011, 15. 52 http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1I8TSH1P (dostop 16. 4. 2017). 53 Al-Samarrai, 1995: 133. 54 Pucelj, 2016, 43.  55 Videmšek, 2011, 15. 07 - MajaPucelj-NadjaFurlanStante 23. 11. 2017 13:51 Page 149 rističnem napadu so ZDA skupaj z zavezniki začele vojno proti ta- libanskemu režimu v Afganistanu, saj talibani Američanom niso hoteli predati Osame bin Ladna, po mnenju Bele hiše vodilnega ar- hitekta  terorističnega napada na New York  in Washington.56 V sklopu “vojne proti terorizmu” je prišlo do več napadov držav na Bližnjem vzhodu s strani ZDA, in sicer do:  1) napada na Afganistan leta 2001, ki se je leta 2010 razširil tudi v Pakistan, saj sta se Pentagon in Bela hiša leta 2010 “odločila afganistansko vojno tudi uradno razširiti čez Durandovo črto v Pakistan, epicenter vseh afganistanskih potresov”57;  2) že prej omenjeni napad na Irak leta 2003 je bil “ključni dogo- dek sodobne zgodovine, ki je nepovratno premešal geostrateške karte”;58 ZDA so zaradi vojne, ki je temeljila na laži o iraški po- sesti orožja za množično uničevanje, sprožile razpad države, ki je pripeljal do krvave državljanske vojne in popolne razgradnje nekoč najbolj trdne države na Bližnjem vzhodu;59 3) izpostavimo lahko še kar nekaj napadov, ki so se zgodili kot posledica “vojne proti  terorizmu”, vendar se v pojasnjevanje ozadja in posledic le-teh zaradi kratkega obsega pričujočega dela, ne bomo detajlno spuščali, in sicer:  a) napadi na Demokratično republiko Kongo – najbolj krvav konflikt po drugi svetovni vojni60;  b) na Somalijo – eden najbolj krutih konfliktov našega časa61 ter  Maja Pucelj, Nadja Furlan Štante 150 56 Videmšek, 2011, 12. 57 Videmšek, 2011, 21. 58 Videmšek, 2011, 103. 59 Videmšek, 2011, 103. 60 Videmšek, 2011, 204. 61 Videmšek, 2011, 231. 07 - MajaPucelj-NadjaFurlanStante 23. 11. 2017 13:51 Page 150 c) na Sudan – “prvo bojišče tretje svetovne vojne, vojne za energetske vire in vodo”.62 V kontekstu vojn in napadov s strani Zahoda na vzhodni/mu- slimanski svet pa je nujno potrebno omeniti, da Zahod svoje suve- renosti ne kaže le z napadi in z izvedbo nasilnih dejanj, temveč tudi z opustitvijo dolžnega ravnanja, ki ga muslimani pričakujejo od Za- hoda, do česar je denimo prišlo v času vojne v Bosni in Hercegovini med letoma 1992–1995. V tej vojni je nasilje srbskih in hrvaških sil proti bosanskim Muslimanom (Bošnjakom) doseglo razsežnosti ge- nocida, zahodne sile pa so večji del vojne to tragedijo bolj ali manj pasivno opazovale, pri čemer še dodaja, da je nepripravljenost za- hodnih sil, da bi na krilih svoje množične intervencije za izgon ira- ških sil iz Kuvajta ustavile bosanski genocid, vodila v otipljiv bes ne zgolj militantnežev, kot je Osama Bin Laden, temveč tudi več sto milijonov navadnih muslimanov po svetu.63 Zaključek Pri vseh vojnah in sporih med Zahodom in Vzhodom oziroma muslimani, ki smo jih navedli, lahko najdemo skupni imenovalec, in sicer željo Zahoda, da ekonomsko izkoristi Vzhod in si ga po- dredi, kar nesporno pri muslimanih zbuja odpor. Ta tendenca je bila navzoča že v času križarskih vojn zaradi želje po nadzoru nad svilno potjo. Trenutna težnja pa je navzoča zaradi želje po nad- zoru nad naftnimi bogastvi. Vzhodne dežele, ki so bogate s suro- vinami, so zaradi te v osnovi pozitivne izhodiščne točke, torej naravnega bogastva svojih območij, “nemočen plen” Zahoda, kar v muslimanih po svetu vzbuja odpor in sovražnost, usmerjeno 151 Evropocentrična nadvlada “Zahoda nad Vzhodom” 62 Videmšek, 2011, 256. 63 Šterbenc, 2011, 144. 07 - MajaPucelj-NadjaFurlanStante 23. 11. 2017 13:51 Page 151 proti Zahodu.64 Zgoraj navedeni napadi in superiorna medijska manipulacija zahodnih medijev s strani Zahoda so usodno vpli- vali na porast islamofobije in protiislamskih občutkov po svetu, ki se v zadnjih letih še stopnjujejo. Če pogledamo podatke v ZDA, je v zadnjih desetih letih prišlo do opaznega porasta neugodnega dojemanja muslimanov, saj je med letoma 2006 in 2016 v določe- nih raziskavah odstotek nemuslimanov, ki so izrazili neugodno dojemanje muslimanov, porastel z 21 odstotkov (v letu 2006) na kar 63 odstotkov (v letu 2016).65 V letu 2015 in 2016 je prišlo do opaznega porasta islamofobije, ki jo vzpodbuja tudi retorika v predsedniških volitvah (predvsem s strani Donalda Trumpa).66 Medtem ko  je na drugi  strani,  torej na  strani muslimanov oz. Vzhoda “Vojna proti terorizmu” privedla k nastanku Al Kaide in Islamske države.  Superiornost  Zahoda proti Vzhodu  oziroma muslimanom  se kaže praktično na vsakem koraku – ali če pogledamo pobližje po- ročanje medijev  ob  terorističnem napadu,  se  kaže  v  takojšnjem prevpraševanju in iskanju vzročno-posledične povezave z islamom oziroma  muslimani.  Osredotočimo  se  lahko  tudi  na  družbena spletna omrežja, kot  je denimo Facebook, ki  so  (in še vedno) po prihodu muslimanskih beguncev in migrantov z Bližnjega vzhoda Maja Pucelj, Nadja Furlan Štante 152 64 Muslimani  na  Zahodu  čutijo  povezanost  z  muslimani  z  Bližnjega vzhoda iz dveh razlogov: 1) v Koranu je opredeljeno, da so vsi muslimani bratje in sestre, 2) Bližnji vzhod je v percepciji muslimanov dežela, od koder prihaja večina muslimanov, živečih na Zahodu in kamor odhajajo na romanje v islamsko svetišče (v Meko v Saudovi Arabiji in predstavlja kraj rojstva preroka Mohameda), zaradi česar ni težko razumeti solidar- nosti muslimanov po svetu z muslimani, ki živijo na Bližnjem vzhodu.  65 http://www.irdproject.com/ (zadnji dostop 19. 4. 2017) 66 http://thinkprogress.org/justice/2016/02/10/3748058/chapel-hill-anniver- sary/ (dostop 18. 4. 2017); http://america.aljazeera.com/articles/2015/ 12/9/us- muslims-experience-surge-in-islamophobic-attacks.html (dostop 14. 5. 2017). 07 - MajaPucelj-NadjaFurlanStante 23. 11. 2017 13:51 Page 152 polni sovražnega govora, ki se posledično usmerja tudi na musli- mane, že živeče na Zahodu zaradi miselne povezave muslimanov kot enotnega naroda v percepciji zahodnjakov/nemuslimanov. Se- veda ob tem ne smemo pozabiti na že prej omenjena nasilna pose- ganja Zahoda na Bližnji vzhod. Omenjena dejanja (vsaj kratkoročno) vplivajo  na  povečano  število  terorističnih  dejanj  na Zahodu,  na “slabšo” psihološko integracijo muslimanov, povečano diskrimina- cijo in islamofobijo ter sovražni govor, usmerjen proti muslimanom in s tega stališča na oteženo integracijo muslimanov na Zahod. Če vsemu temu dodamo še ugotovitev, do katere smo prišli v znan- stveni monografiji,67 in sicer, da je v desetih obravnavanih državah področje diskriminacije muslimanov urejeno bolj neuspešno, nam postane jasno, da superiornost Zahoda postavlja neizbrisljive meje med Zahodom in muslimani, ki onemogočajo kakovosten dialog med obema stranema, kakor tudi majejo temelje uspešni integraciji muslimanov, ki že živijo na Zahodu.  Zahod bi lahko imel v podzavesti zavedanje, da so skozi zgodo- vino velike civilizacije in imperiji nastajali in tudi propadali in si posledično tudi izmenjavali razmerja moči, s tem mislimo na grško in rimsko civilizacijo, indijski/Mogulski, perzijski/Safavidski, tur- ški/Otomanski imperij in Kitajsko, od leta 1500 pa se je razmerje moči preusmerilo proti Zahodu – najprej proti evropskemu delu Za- hoda, v zadnjih približno dveh stoletjih pa v smeri ZDA. Enaka usoda lahko doleti tudi Zahod, ki bo lahko čez čas ponovno v po- drejenem položaju in se mu bo trenutno vedenje lahko zelo mašče- valo v enakem (poniževalnem) odnosu s strani nove superiorne sile, ki bo prevzela trenutno mesto Zahoda in bodo tako sami na mestu Vzhoda oziroma muslimanov.  153 Evropocentrična nadvlada “Zahoda nad Vzhodom” 67 Pucelj, 2016, 367. 07 - MajaPucelj-NadjaFurlanStante 23. 11. 2017 13:51 Page 153 Bibliografija AL-SAMARRAI, B. (1995): “Economic Sanction Against Iraq: Do they Contribute to a Just Settlement?”, v: Cortright, D., Lopez G., ur., Economic Sanctions. Panacea or Peacebuilding in a Post-Cold War World?, Boulder, Westview Press, 133–139. ALI, T. (2002): Spopad fundamentalizmov: križarstvo, džihad in mo- dernost, Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče.  ARDENT, P. (1965): “Le néo-colonialisme: thème, mythe et réalité”, Revue française de science politique, 5, 837–855.  BRUMEN, B., JEFFS, N. (2011): Afrike, Ljubljana: Študentska založba.  ENGDAHL, W. (2012): Vojne za nafto: [za vso nafto, vsepovsod], Mengeš: Ciceron.  ESPOSITO, L. J. (1992): The Islamic Threat: Myth or Reality?, New York: Oxford University Press. FERGUSON, N. (2014): Civilizacija: kako so vrednote Zahoda osvo- jile svet, Ljubljana: UMco. JUŽNIČ, S. (1980): Kolonializem in dekolonizacija, Maribor: Založba Obzorja Maribor.  KABUNDA, B. M. (1991): “El neocolonialismo en África. Sus formas y manifestaciones”, Cuadernos África América Latina, 24, 63–68. LUŽAR, T. (2010): “Upravljanje migracij”, Socialna pedagogika, 14/2, 131–152. MAALOUF, A. (2008): Križarske vojne v očeh Arabcev, Ljubljana: Založba /*cf. MARTIN, G. (1985): “The historical, economic and political bases of France’s African policy”, The Journal of Modern African Studies, 23/2, 189–208. MASTNAK, T. (1996): Kristjanstvo in muslimani, Ljubljana: Znan- stveno in publicistično središče.  MASTNAK, T. (1998): Evropa med evolucijo in evtanazijo, Ljubljana: Studia Humanitatis. 154 Maja Pucelj, Nadja Furlan Štante 07 - MajaPucelj-NadjaFurlanStante 23. 11. 2017 13:51 Page 154 POTOČNIK, D. (2006): Azija med preteklostjo in sedanjostjo, Ma- ribor: Založba Pivec.  POTOČNIK, D. (2007): “Stiki civilizacij”, Zgodovina v šoli, 16/1-2, 56–60. POTOČNIK, D. (2015): Iran: dežela med Perzijo in islamom, Mari- bor: Založba Pivec.  PUCELJ, M. (2016): Nivo uspešnosti integracije priseljencev islam- ske veroizpovedi v zahodne države, Ljubljana: Založba Vega.  ŠTERBENC, P. (2011): Zahod in muslimanski svet: Akcije in reakcije, Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.  ŠTERK, K. (1998): O težavah z mano: antropologija, lingvistika, psi- hoanaliza, Ljubljana: Študentska organizacija Univerze v Ljubljani, Študentska založba. VIDEMŠEK, B. (2011): Vojna terorja: deset let po 11. septembru, Lju- bljana: Cankarjeva založba. ZALTA, A. (2006). “Muslimanska identiteta v času globalizacije”, Annales, 16/1, 69–76.  Spletni viri http://america.aljazeera.com/articles/2015/12/9/us-muslims-expe- rience-surge-in-islamophobic-attacks.html (zadnji dostop 14. 5. 2017). http://icip.gencat.cat/web/.content/continguts/publicacions/wor- kingpapers/2011/arxius/wp_2011-6_ing.pdf (zadnji dostop 10. 4. 2017). http://www.irdproject.com/ (zadnji dostop 19. 4. 2017). http://www.rtvslo.si/svet/radikalizacija-muslimanov-nerazumljiva- novost-fikcija-ali-nadaljevanje-vecdesetletnega-trenda/345626 (zad- nji dostop 29. 4. 2017). http://bos.zrc-sazu.si/sskj.html (zadnji dostop 14. 4. 2017). https://www.prisoncensorship.info/archive/books/Economics/Neo -Colonialism_KwameNkrumah.pdf (zadnji dostop 19. 4. 2017). 155 Evropocentrična nadvlada “Zahoda nad Vzhodom” 07 - MajaPucelj-NadjaFurlanStante 23. 11. 2017 13:51 Page 155 http://thinkprogress.org/justice/2016/02/10/3748058/chapel-hill- anniversary/ (zadnji dostop 18. 4. 2017).  http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1I8TSH1P (zadnji do- stop 16. 4. 2017).  Maja Pucelj, Nadja Furlan Štante 156 07 - MajaPucelj-NadjaFurlanStante 23. 11. 2017 13:51 Page 156