Acrocephalus 113 - 114.qxd 28.3.2003 8:52 Page 12^ ACROCEPHALUS 23 (113-II4): I29 — I34, 2002 Sove Trnovskega gozda: gostota, višinska razširjenost in medvrstni odnosi Owls of Trnovski gozd (SW Slovenia): their density, altitudinal distribution and interspecific relationship Špela Ambrožič Pla~e 44, SI-5270 Ajdov{~ina, Slovenija, e-mail: spela.ambrozic@email.si In 2001 and 2002, a systematic survey of forest owls in Trnovski gozd (SW Slovenia) was carried out. In 32 survey nights 832 point counts were done by the use of playback method. No Pygmy Owls Glaucidium passerinum were registered. On 20.28 km2 of the surveyed area, the densities of the registered owls were, in 2001, as follows: Tengmalm’s Owl Aegolius funereus 0.5 territories/10 km2, Tawny Owl Strix aluco 4.9 territories/10 km2, and Ural Owl Strix uralensis 3.0 territories/10 km2, while in 2002 the following densities were established: Tengmalm’s Owl 3.0 territories/10 km2, Tawny Owl 7.4 territories/10 km2, and Ural Owl 3.4 territories/10 km2. Tengmalm’s Owl and Ural Owl were limited to the narrow altitudinal belt between 840 and 1230 m a.s.l., probably owing to the open and inhabited areas at lower altitudes, while Tawny Owl occurred between 140 in 1250 m a.s.l., possibly due to the suitable habitat, i.e. open areas and presence of settlements. It was established that Tengmalm’s Owl occurred in places where no Tawny Owls were registered, probably due to the fact that Tawny Owl is one of the main predators of Tengmalm’s Owl in Europe. Coexistance of Tengmalm’s and Ural Owls was much more common. It was ascertained that coexistance of three species is also possible, although it is probably true that Tengmalm’s Owl did not breed in this area and that only an unmated male was present here. Key words: Aegolius funereus, Tengmalm’s Owl, Strix aluco, Tawny Owl, Strix uralensis, Ural Owl, density, altitudinal distribution, interspecific relationship, Trnovski gozd, Slovenia Klju~ne besede: Aegolius funereus, koconogi ~uk, Strix aluco, lesna sova, Strix uralensis, koza~a, gostota, vi{inska raz{irjenost, medvrstni odnosi, Trnovski gozd, Slovenija 1. Uvod malega skovika, koconogega ~uka, lesno sovo in koza~o. Trnovski gozd velja za obmo~je, ki je zelo bogato s O raz{irjenosti sov v Trnovskem gozdu je bilo sovami, saj se tu prepletajo razli~ni habitatni tipi, napisanega bolj malo; na voljo je le nekaj podatkov o pomembni za sove, od strnjenega gozda do skalnih posameznih naklju~nih opazovanjih. Mali skovik je sten in ve~jih negozdnih povr{in. Na obmo~ju je bilo bil v za~etku 20. stoletja v Trnovskem gozdu precej doslej registriranih osem vrst sov, med njimi jih sedem pogosta vrsta (Geister 1995), novej{ih podatkov o tudi gnezdi: veliki skovik Otus scops, velika uharica njegovem pojavljanju pa ni. O koconogem ~uku so Bubo bubo, mali skovik Glaucidium passerinum, lesna znana le posamezna opazovanja (Geister 1995, sova Strix aluco, koza~a Strix uralensis, bradata sova Benussi & Tome pisno). Najtemeljiteje je bila Strix nebulosa (ne gnezdi), mala uharica Asio otus in raziskana koza~a, saj so bili opravljeni sistemati~ni koconogi ~uk Aegolius funereus (Benussi & Genero popisi (Benussi & Genero 1995). V tem ~asu je bilo 1995, Geister 1995, Vrezec 1999, Mihelič et al. postavljenih 24 gnezdilnic, vendar gnezdo {e ni bilo 2000, Mikuletič 2000, Mihelič 2002, Tome pisno). odkrito (Benussi et al. 1997). Ugotovljene gostote V pri~ujo~em delu sem se omejila le na gozdne vrste: (4,0-5,0 para/10 km2) so med najve~jimi v Sloveniji 129 Acrocephalus 113 - 114.qxd 28.3.2003 8:52 Pagel^k^ Š. AmbroŽiČ: Sove Trnovskega gozda: gostota, višinska razširjenost in medvrstni odnosi (MiheliČ et al. 2000). Lesna sova je v Sloveniji najbolj razširjena vrsta (Geister 1995), vendar podatkov o njeni pogostosti v Trnovskem gozdu ni. Namen dela je bil ugotoviti gostoto in višinsko razširjenost posameznih vrst gozdnih sov v Trnovskem gozdu in iz vzorcev pojavljanja sklepati na medvrstne odnose. 2. Opis območja in metoda 2.1. Opis območja Trnovski gozd (45°59’ N, 13°50’ E) je visoka kraška planota, ki skupaj z Nanosom in Hrušico ločuje celinski del Slovenije od sredozemskega. Na zahodu prehaja v Banjšice, na severu jo obdajajo doline Idrijce, Trebuše in Belice, na vzhodu se spušča proti Notranjskemu in Pivškemu podolju, na jugu pa se strmo spušča v Vipavsko dolino. Lega Trnovskega gozda je v dinarski smeri. Površina območja meri okoli 120 km2. Planota dosega od 800 m do 1400 m n.v. Najvišji vrh je Mali Golak (1495 m n.v.). Ima številne vrtače, globoke udorne doline, jame in brezna. Reliefno je to zelo razgibano območje, ki ga poraščajo različne gozdne združbe. Večino območja porašča dinarski jelovo-bukov gozd Omphalodo-Fagetum s. lat., višja območja poraščajo čisti bukovi sestoji Ranunculo platanifolii-Fagetum s. lat. Najvišje predele Trnovskega gozda pokriva subalpinski bukov gozd Polysticho lonchitis-Fagetum s. lat. Posebnost Trnovskega gozda so mrazišča, ki jih pokriva subalpinski smrekov gozd Lonicero caeruleae-Piceetum s. lat. Nad zgornjo drevesno mejo ter v spodnjih delih večjih kraških kotanj se pojavlja dinarsko rušje Pinetum mugo s. lat. (Drovenik 1978, Surina 2001). 2.2. Metoda Leta 2001 in 2002 sem na območju Trnovskega gozda opravila sistematične popise štirih vrst sov. Pri tem sem uporabila metodo predvajanja posnetka samčevega petja (npr. Redpath 1994, Zuberogoitia & Campos 1998, Vrezec 2000). Na območju Trnovskega gozda sem izbrala 26 popisnih točk v dveh linijah na južnem in severnem delu. Najkrajša razdalja med točkama je bila 1500 m, najdaljša pa 3500 m. Točke sem razporedila po višinskih pasovih od 140 m do I25O m n.v. Nadmorske višine sem določila na 10 m natančno. Popisovala sem od marca do junija, in sicer s posnetki štirih vrst sov: malega skovika, koconogega čuka, lesne sove in kozače. V posamezni noči sem predvajala posnetek le ene vrste. Zapisovala sem pojoče samce. Dva sem zabeležila le, če sta se oglašala hkrati. Če se je oglasila samica, le-te nisem upoštevala pri izračunu gostote. Iz dobljenih podatkov sem izračunala gostoto teritorijev posameznih vrst sov (glej Vrezec 2000). Pri tem sem upoštevala radij slišnosti posnetka, ki je ocenjen na 500 m, popisna površina tako znaša 0,78 km2. Površino celotnega popisnega območja, 20,28 km2, sem izračunala kot vsoto popisnih površin. Višinsko razširjenost sov sem prikazala kot indeks relativne abundance (Vrezec v tisku). Ta ponazarja relativno gostoto teritorijev glede na število pregledanih točk v posameznem 200-meterskem višinskem pasu. Vrednosti indeksa so med 0 (na nobeni točki v višinskem pasu ni bil odkrit sovji teritorij) in 1 (na vseh točkah v višinskem pasu je bil odkrit sovji teritorij). Teoretično lahko indeks presega vrednost 1, če sta na posameznih točkah odkrita po dva ali več pojočih samcev. Izbor višine pri posamezni vrsti sem ugotavljala s primerjavo vseh popisnih točk s točkami, kjer je bila ugotovljena posamezna vrsta. Razlike sem testirala z Mann-Whitneyevim U-testom. Razlike s p < 0,05 sem obravnavala kot statistično značilne. Osrednjo populacijo sem definirala z višinama, med katerima je bilo 50 % vseh opazovanih osebkov, oziroma med 1. in 3. kvartilom. 3. Rezultati V letih 2001 in 2002 sem v 32 nočeh opravila 832 točkovnih popisov. Leta 2001 sem ugotovila en teritorij koconogega čuka, deset teritorijev lesnih sov in šest teritorijev kozač (tabela 1), medtem ko malega skovika nisem odkrila. Leta 2002 pa sem registrirala šest teritorijev koconogih čukov, 15 teritorijev lesnih Tabela 1: [tevilo teritorijev in gostote (teritoriji/10 km2) koconogega ~uka Aegolius funereus, lesne sove Strix aluco in koza~e Strix uralensis v Trnovskem gozdu v letih 2001 in 2002. Table 1: No. of territories and densities (territories/10 km2) of Tengmalm's Owl Aegolius funereus, Tawny Owl Strix aluco and Ural Owl Strix uralensis at Trnovski gozd in 2001 and 2002. Vrsta / Species 2001 2002 Aegolius funereus Strix aluco Strix uralensis št. teritorijev teritoriji/10 km2 št. teritorijev teritoriji/10 km2 št. teritorijev teritoriji/10 km2 16 0,5 3,0 10 15 4,9 7,4 67 3,0 3,4 130 Acrocephalus 113 - 114.qxd 28.3.2003 8:52 Page 1^:^ ACROCEPHALUS 23 (113-II4): I29 — I34, 2002 Tabela 2: Visinska razširjenost koconogega čuka Aegolius funereus, lesne sove Strix aluco in kozače Strix uralensis v gnezditvenem obdobju v Trnovskem gozdu leta 2001 in 2002 (N - število teritorijev, min - najnižja višina opazovanja, max -najvišja višina opazovanja, med - mediana, 50% - višinsko območje, med 1. in 3. kvartilom); značilnost izbora nadmorske višine je testirana z Mann-Whitneyevim U-testom. Table 2: Altitudinal distribution of Tengmalm's Owl Aegolius funereus, Tawny Owl Strix aluco and Ural Owl Strix uralensis during the breeding period at Trnovski gozd in 2001 and 2002 (N - No. of territories, min - the lowest observation altitude, max - the highest observation altitude, med - median, 50% - altitudinal belt, between 1st and 3rd quartiles); the characteristic of the altitude selection tested with Mann-Whitney U-test. Višinska razširjenost (m) / Altitudidinal distribution (m) Mann-Whitney U-test Vrsta / Species N min max med 50% U p Aegolius funereus 7 980 1230 1110 1000 - 1110 60,5 NS Strix aluco 25 140 1250 840 480 - 900 209,0 0,029 Strix uralensis 13 840 1160 1000 980 - 1110 136,0 NS Točke / Points 26 140 1250 945 810 - 1117 sov in sedem teritorijev kozač (tabela 1), mali skovik pa ni bil ugotovljen. Višinska razširjenost v gnezditvenem obdobju v letih 2001 in 2002 je podana v tabeli 2. Koconogi čuk je gnezdil do 1230 m n.v., lesna sova do 1250 m n.v. in kozača do 1160 m n.v. Največji višinski razpon je imela lesna sova (1110 m), sledila je kozača (320 m), najmanjši pa je bil pri koconogem čuku (250 m). Koconogi čuk in kozača sta bila v Trnovskem gozdu omejena na ozek višinski pas, in sicer koconogi čuk med 980-1230 m n.v., kozača pa med 840-1160 m n.v. (sliki 1 in 3). Osrednji del populacije lesne sove je bil med 480-900 m n.v., medtem ko je bil razpon višin, na katerih je bil odkrit osrednji del populacije koconogega čuka in kozače, v rangu dobrih 100 m (slika 2). Lesna sove je značilno izbirala nižje nadmorske višine, medtem ko višinskih preferenc pri koconogem čuku in kozači v primerjavi z vsemi pregledanimi točkami nisem ugotovila (tabela 2). cu -o -o ca 1100-1290 . 900-1090 700-890 500-690 300490 100-290 I 1100-1290 cu = 900-1090 % E 700-890 1 500-690 1 2 18 300490 z 100-290 0 0,5 1 1,5 Indeks relativne gostote / Relative density index 0 0,5 1 1,5 Indeks relativne gostote / Relative density index Slika 1: Višinska razširjenost koconogega čuka Aegolius funereus v Trnovskem gozdu (n = 7). Slika 2: Višinska razširjenost lesne sove Strix aluco v Trnovskem gozdu (n = 25). Figure 1: Altitudinal distribution of Tengmalm's Owl Aegolius Figure 2: Altitudinal distribution of Tawny Owl Strix aluco at funereus at Trnovski gozd (n = 7). Trnovski gozd (n = 25). 131 Acrocephalus 113 - 114.qxd 28.3.2003 8:52 Pagel^K Š. AmbroŽiČ: Sove Trnovskega gozda: gostota, višinska razširjenost in medvrstni odnosi 1100-1290 k = 900-1090 ¦-P