DRAOO HUDE: Centralizem in decentraJizem. Pocl tem naslovoin objavlia v »Narodni Prosveti« njen glavni urednik Mliutin Stankovič svoje misli o bodočtm političnem ustrojenju naše države. Nagk« sa potrebo duševnega edinstva vseh treh plemeit, predno se more izvesti popotao polltično iijdinjeiije. Kakor je življenski interes naše države, da se učvrsti politično edinstvo, tako }e predpogoi, predhodiiik iti ternelj temu edtnstvu duševno edinstvo celokupnega naroda. Z ozirom na to misel je treba iiredin naš narodni drža-rai ustroj. Sedaj vladata v doniovini dva temelšna poiitična prindpa: centralizem In decentralizem. Vsak iskren Jugoslovan mora na ta dva principa gledati s stališča: kateri princip vodl k duševnemu edinstvu celokupnega naroda, in kateri nas bo zbližal, da bodo 2e enkrat odpadle ograje, plotovi in meje, kl so jih med nas postavljali skozi vekove naši sovražniki. Mislimo, da bi skrajna stran enega in drugega principa mogla škoditi naSemtt edinstvu. Tudi tek centralizem. ki bi težil za tem, da bi združil vso moč in ves državni živelj v Beogradu in ki bi uničeval vse kulturno delo v pokrajinali, ne bi bil umesteu. Ravnotako pa bi škodoval deeentralizem, ki bi ustvarjal drugo AvstroOgrsko s svojimi mejami in mejnimi upravaini mi razlikami. Naša bodoča centralna upra\a mora irtrditi edinstvo zakona z lokaJnim koloriiom, ki dopušča sloboden razvitek vseh kultuniih ccntrov. Centralizein naj bo zvezda vodnica na§e bodočnosti. toda nikakor ne sme omejevati kulturni razvitek ostalili narodnih središč. Nasprotno jim mora central!zem dati impuls in novo nioč v zvezi s centralo. Najprlpravnejše in najmerodajnej?« sredstvo za dosego duševnega edinstva Je 1'udska šola, skozi katero pridejo narodne mase. S tega gledižča ie tedaj potrebno: edinstvo orosvetnih zakonov, edinstvo proErama m knliK in edliutvo učitelistva. Miimia Stankovitf piše: »iiadatak aaro<lhe škole na prvom mestu je va&pitni, a cilj vaspitanja (vzgoje) odredjuje sesaciijern i zadatkom naroda i cjržave. I kako je najvažniji cilj našeg naroda i držav« u sadasinjjosti narodna solidarnost i jcdistvo to ta ideja kao crven konac mora prolaziti kroz svc programe, sve udnžbenikc i ogledati se u radu svih nastavnika.« Zato pa nam je potreben en prosvetn} zahon za celo dloinovUio, zato morajo imcfi vsi učitelji enake pravice in dolžiiosfi, služiti in nastavljati se moreio na podlagi istega zakona, biti niorajo uradniki ne poedinih pokrajin ampak uradniki kraljesh-a SHS. Učitelj lahko službuje v katerein koli kraju države. i i S tem pa se noče trditi, da se mora vodstvo vse prosvetc koncentrirati v mlnistcrstvu in da se bo skrbelo iz te hlše za vse učiteljstvo ter se ga odtod prcincščala kakar to tudi ne pomejni, dq se mlsli odpraviti učiteliskc centre v Ljubljaiil, Zagrebti, Splitu in Saraaevu. Mi želinto harmonijo vseli strui in nj!hovc družitev v skupnem centru, ki b? bil simbol vseh naših teženj in želj. K stvarenju nove državme zgradbc se ne morc pristopiti z osebnimi strankarskimi ali separističnimi predsodki temveč se mora začeti s čisto dušo in vestja, s poštenimi namerami in mislimi in s pravim navdušen.tem za dfelo edinstva m slobode. Ce pa bo nova uredba doptiščala jx>krajlnske šolske zakone, se bo Ijudstvo v posameznih pokrajtnah vzgojevalo v de- centralističnem duhu, in novi naraščaj bo z-abredel v stare naše grehe rn zablode. To bi pomenila da ubijemo in onemogočimo vsak napredtek ter se vrnemo preteklost!. Zato pa mi propagiramo prosvetni centralizem, ki bi nas vodil do boljše bodočnosti in do popolneRa bratstva.