218 Med revijami. Amljon, Greinert, Gorlenski, Kljašev, Postels, Podberezski in J a ko vi je v . . . Vobče pa je zbirka študij in kompozicij bolj zanimiva nego galerija slik. Po kompoziciji se letos posebno odlikuje in je bogato zastopana. Med vsemi pa se najbolj odlikujejo dela učencev profesorjev Rjepina in Makovskega. Letos napravlja konkurentna razstava vobče slabši vtisk nego navadno, vendar moramo priznati, da je v posameznem zelo zanimiva, in da napreduje ruska umetnost z vso silo, ki jo vidimo le pri najbolj kulturnih narodih. Meseca decembra mislijo otvoriti v akademiji umetnosti razstavo risb, perorisov, akvarel v sepiji. V začetku januarja je bila v akademiji umetnosti razstava »Mir iskustva«. Na tej razstavi je videla publika izvrstne umotvore nedavno umrlega znamenitega pokrajinskega slikarja J. Levitana. Meseca februarja pa se je otvorila, kakor vsako leto, v akademiji umetnosti spomladanska razstava. V prostorih muzeja imperatorskega društva za izpodbujo umetnosti se namerava otvoriti meseca decembra mednarodna razstava, ki bo deloma premeščena iz svetovne razstave pariške. Za to slede razstava francoskih umetnikov, dalje razstava »peredvižnikov« in za to razstava »damskega umetniškega kružka«, s katero se misli v teh prostorih zaključiti letošnja umetniško-razstavna sezona. V imperatorski akademiji nauk se je otvorila meseca februarja vsakoletna razstava »društva peterburških umetnikov«, ki se bo povodom desetletnice društva imenovala jubilejna razstava. V novem pasažu pa se otvori letos enkrat razstava ruskih akvarelistov. O teh razstavah vam sporočim prihodnjič. Peter Žmitek, slikar v Peterburgu. »Češka Revue«. Ročnik IV. Št. 1—5. Izdaje klub svobodomiselne narodne stranke. Redaktor: dr. Vladimir Škarda. Izdajatelj: E. Beaufort. Ta revija, ki izhaja kot mesečnik in obsega po 8 pol »Zvonove« oblike, se lahko meri z najuglednejšimi evropskimi revijami sploh. Sotrudniki so najodličnejši češki pisatelji in politiki. »Ceska Revue« se ne peča samo s češkimi razmerami, ampak se ozira seveda tudi po svetu, v prvi vrsti po slovanskem svetu. Redno ima tudi poročila o naši književnosti. Referenta za slovenske reči sta, kakor raz-vidimo iz revije same, gg. dr. Jožef Karasek in pa dr. B. Prusik. V 2. in 3. zvezku je prevedel dr. Prusik Meškovo črtico: »Srakoperova hruška«. V 3. zvezku pa je isti pisatelj objavil simpatično pisan članek o Prešernu in njegovem jubileju. Dodani so prevodi treh Prešernovih pesmi (»Nezakonske matere«, en sonet in ena gazela). V 4. in 5. zvezku je zopet članek o Prešernu. Ta članek je napisal dobri poznavatelj naše literature, g. dr. Josef Karasek. Pisatelj primerja Prešerna s Celakovskim in z lužiško-srbskim pesnikom Andrejem Zejlerjem. Ves članek priča, da je dr. Karasek dobro proučil vso literaturo o Prešernu, kolikor je dosedaj sploh imamo. Na str. 400. pravi: »Narod, iz čigar srede je izišel Prešeren in največji filolog Miklošič, ki ga evropska znanost še niti oceniti ni mogla, ima pravico, zahte- / Naše obnebje. 219 vati zase tistega uvaževanja, ki mu gre . . .« Na koncu svojega lepega članka pa ocenja dr. Karasek jako obširno naš »Prešernov album«. Našteva vse članke in vse spise in vse pisatelje, ki so sodelovali pri »Prešernovem albumu«. Med drugim piše dr. Karasek: »Najdragocenejši dar, ki je bil pripravljen za Prešernov jubilej, je brez ugovora »Prešernov album«, ki je izišel kot poslednji sešitek »Ljubljanskega Zvona« in obenem separatno. To je pravzaprav cela knjiga, za katere izvedenje si je pridobil nenavadnih zaslug redaktor »Zvona«. Samo tisti, ki je kak takšen zbornik že kdaj sam urejal, ve, s kakšnimi velikanskimi težavami se sestavlja takšen »album«. Urednik mora sam temeljito poznati vse gradivo (vso snov), razvrstiti jo, najti posamna temata, a za ta temata sposobnih in pravih pisateljev. In kakšnega takta tu treba! Ta pisatelj odreče ti v zadnjem trenotku, čeprav je bil obljubil prispevek; zdaj moraš iskati drugega, ali pa moraš sam prijeti za pero . . . »Prešernov album« me spominja v marsičem našega »Kollarjevega zbornika« . . . Srečna misel je bila, da je v nekaterih novelah narisana tista razpoloženost, v kateri so nastale nekatere pesmi, ali pa se v njih slika okrožje (milieu), v katerem je Prešeren živel in pesnil. Nekatere črtice izticejo in izražajo tako imenitno značaj pesnikov, da se ti zdi, kakor da si doživel v resnici posamezne trenotke iz življenja Prešernovega, in zato tudi razumeješ nekatere pesmi in prizore iz življenja pesnikovega boljše, nego če bi bilo vse to razloženo v suhoparnem znanstvenem tonu . . .« Nimamo, žal, prostora, da bi mogli podati prevod cele kritike o »Prešernovem albumu«. Častno pa je za »Ljubljanski Zvon«, da tako odlična revija, kakršna je »Češka Revue«, tako obširno poroča o »Prešernovem albumu« in da ga ne more dosti prehvaliti. Lepa študija drja Karaska je izišla tudi v separatnem odtisku. —k — Poradnik je.zykowy. Wyda\vca i redaktor odpew iedzialn y: prof. Roman Zawiliriski, Krakow. — Slovencem že dobro znani poljski profesor gosp. Zavilinjski je z januarjem tekočega leta začel izdajati mesečnik »Poradnik j^zykowy« (Svetovalec jezikovni). Njegovo stališče jasno izraža napis — biti hoče svetovalec. Objasnjeval bo pojave jezikovne, odstranjal dvom-ljivosti in negotovosti v pravilni rabi jezika, potem pa bo pridno zapisaval nove pojave iz življenja in razvoja poljske govorice. To je vse hvale vreden namen. Ko ima politika, literatura itd. celo vrsto tednikov, mesečnikov, zakaj naj ne bi imel jezik svojega glasila, da se v njem — pritoži? Fr. Ilesič. Zvezdoznanstven pregled za mesec marec. Okoli 21., ko dan najbolje raste, sta noč in dan enako dolga; solnce je prispelo do ravnika in ga prekoračilo, spomlad se je začela. Luna stoji 13. popoldan v prizemlju, 27. dopoldne v odzemlju. Venera je na svojem potovanju okoli solnca prišla daleč od zemlje ter se topi v solnčni svetlobi, tako da je več ne vidimo. Mars je še zmerom kralj nočnega neba, njegova svetloba prekaša zvezde prve velikosti.