ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA NEKAJ O NEPOSREDNIH DAVKIH V XVI., XVII. IN XVIII. STOLETJU KRATEK PRISPEVEK K ZGODOVINI DAVKOV NA KRANJSKEM RAFAEL OGRIN Avguštinski samostan »pred špitalskimi vrati« v Ljubljani je imel svoje posestvo pri Radečah na Dolenjskem. V rektificiranih dominikalnih aktih novomeškega okrožja, št. 9, ki se hranijo v DAS, so združene listine, ki se tičejo popravka davčne osnove v času Marije Terezije. Tu je ohranjen tudi izvleček iz davčnih knjig za leta 1717 do 1759, kjer so vpisani posamezni deželni davki, ki so jih avguštinci v tem času plačevali. Zgodovina davkov na Kranjskem v pre- teklih stoletjih do danes še ni obdelana. Za Štajersko je na razpolago obširno delo »Die Geschichte der direkten Steuern in Steier- mark bis zum Regierungsantritt Maria Te- resias«, ki ga je spisal Franc pl. Mensi. Čeprav sta bili Štajerska in Kranjska v prejšnjih stoletjih v najtesnejši zvezi, saj sta tvorili s Koroško tako imenovano Notranjo Avstrijo, je vendar vsaka dežela pri razdeli- tvi davkov med svoje davčne obvezance po- stopala neodvisno druga od druge. Zato veljajo izsledki dr. Mensija pač za slovensko Štajersko, za Kranjsko pa ne. Morda ne bo odveč, če na podlagi že ome- njenega izvlečka pokažemo, kakšni nepo- sredni davki so se plačevali na Kranjskem. Do konca srednjega veka je dobival dežel- ni knez svoje dohodke od svojih posestev in nekaterih posrednih davkov, od kovanja denarja, mitnine in sodnih pristojbin. Fride- rik III., kateremu je vedno manjkalo denar- ja, in njegovi nasledniki so začeli uvajati razne neposredne davke, vendar je vsaka dežela izterjevala davke na drugi osnovi. Da se doseže enoten postopek, so se 4. decembra 1541 zbrali zastopniki vseh avstrijskih dežel v Pragi. Na tem deželnem zboru so se 11. januarja 1542 dogovorili, da naj kot osnova za obdavčenje velja vrednost podložniSkili zemljišč. Pet starih avstrijskih dežel, t. j. obe Avstriji, Štajerska, Koroška in Kranjska z Goriško pa so si pridržale pravico, da lah- ko določijo davčno osnovo tvidi na kak drug običajen način. Že 3. decembra 1542 se je vseh pet dežel na Dunaju dogovorilo za novo osnovo. Namesto vrednosti zemljišč so do- ločile vrednost raznih podložniških dajatev zemljiškemu gospodu. Te dajatve so sklenili oceniti tako, da se od »suhega« denarja upoštevata le dve tretji- ni (torej od vsakega goldinarja, ki je imel 60 krajcarjev, le 40 krajcarjev), za dajatve v naravi pa so sestavili poseben zelo nizek cenik (Herrenanschlag). Neki podložnik-zemljak je n. pr. dajal let- no 1 fl 54 kr najemnine v denarju, v naravi pa 4 mernike pšenice, 4 mernike rži, 4 mer- nike prosa in 12 mernikov ovsa, dva kopvina, 10 jajc in 1 čehuljo prediva. Njegove dajatve so ocenili takole: 35 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO To vsoto 2 f 1 so imeiiovali gosposko imenje tega podložnika. Gosposka imenja vseh pod- ložnikov enega gospostva so se seštela in vsota vpisala v imenjsko knjigo, kjer je imelo vsako gospostvo svoj list. Imenja so se izračunala v funtih. Ta je imel 8 šilingov po 30 pfenigov, skupaj 240 pfenigov in je bil enak goldinarju, ki je imel 60 krajcarjev po 4 pfenige, torej tudi 240 pfenigov. Leta 1544 so se v Brucku sestali zastopniki petih dežel in ugotovili skupno gosposko imenje posameznih dežel. Tako je izkazala Štajerska...... 72.248 funtov Koroška...... 34.824 funtov Kranjska...... 22.000 funtov Goriška...... 5.632 funtov Skupaj...... 154.704 funtov Ze naslednje leto so zasedali deželni zastopniki na Dunaju od 7. decembra 1545 do 11. januarja 1546. Vlada je zahtevala 500.000 f 1 kot vojno pomoč. Notranje avstrij- ske dežele so dovolile 134.000 fl, to je znesek, ki je bil skoraj enak gornji vsoti. Zato so imenja zaokrožili in je prevzela Štajerska...... 72.000 f 1 Koroška....... 34.000 fl Kranjska...... 22.000 fl Goriška....... 6.000 fl Skupaj....... 134000 f 1 Po tem ključu so te dežele tudi še naprej delile med seboj davke, ki jih je nakladal Dunaj. Izkazani funti pa niso ustrezali resnične- mu številu funtov, s katerimi so posamezne dežele razpolagale. Kranjska je imela 1. 1738 na voljo 25.749 funtov, torej 3749 funtov v dobrem. Tako piše Kari Seifert pl. Periz- hoff, deželni registrator, v svojem poročilu »Grundliche Information« z dne i. julija 1738. Leta 1725 je nekdo iz Ljubljane naznanil cesarju deželne stanove, češ da prikrivajo kar 8000 funtov. Ovadba se sicer ni upošte- vala, vendar pa je bil ovaditelj verjetno kar dobro poučen. V Raigersfeldovem arhivu XVIII se je ohranil načrt, menda iz 1. 1747, kjer predlaga, kako naj bi se preuredil davč- ni sistem, da bi ustrezal zahtevam erarja in dežele. Tu se računa s 30.933 funti in s 24.182 kmetijami. Ovaditelj bržkone ni bil daleč od deželnega knjigovodstva. Sicer pa so imele tudi druge dežele lepo število funtov v svoje dobro. L. 1710 je imela Štajerska 79.453 funtov gosposkega imenja, torej kar 7453 funtov več. Vojna pomoč v znesku 22.000 funtov se je na Kranjskem 1546 razdelila tako, da je mo- ralo vsako gospostvo plačati po 1 goldinar na vsak funt svojega gosposkega imenja. Go- spostva pa so davek razdelila med podlož- nike in je moral zgoraj omenjeni podložnik- zemljak plačati tisto leto na davku. . . . 2 fl najemnino . . . 1 f 1 54 kr (činž) skupaj . . . . 3 f 1 54 kr v denarju, poleg tega pa oddati še vse, v urbarju določene dajatve v naravi, kakor so zgoraj naštete. Ze leta 1558 se je povišal davek na dva in pol goldinarja na vsak funt gosposkega ime- nja. Od tega je moral plačati podložnik dva goldinarja, lastnik imenja pa je dodal iz svo- jega po pol goldinarja. Davek je še nadalje naraščal. Leta 1608 so namesto osebnega davka (Leibsteuer) naložili lastnikom do- klado 8 kr na vsak funt gosposkega imenja, podložnikom pa 1 fl na vsako celo kmetijo. Leta 1624/25 so prevzeli deželni stanovi vzdr- ževanje Vojne krajine in so plačali obmejni milici zaostanek na plači. Zato so naložili vsem lastnikom novo doklado po 30 kr na vsak funt. Novo doklado je moral plačevati lastnik sam. Iz istega vzroka pa so to leto naložili tudi podložnikom nov davek po 45 kr na vsako celo kmetijo. Leta 1631 so deželni stanovi prevzeli 800.000 f 1 dvornega dolga in so uporabili novo doklado 30 kr na vsak funt gosposkega ime- nja in 45 kr na vsako celo kmetijo za obresto- vanje tega dolga. Tako je postala nova do- klada stalna. Odslej deželni davek ni več naraščal in je ostal na tej višini do rektifi- kacije davčne osnove pod Marijo Terezijo, oziroma za podložnike še preko rektifikacije. Podložnik-zemljak je sedaj plačeval poleg najemnine od 1. 1558 dalje na vsak funt, s katerim je bila ocenjena njegova kmetija po . . . . 2 f 1 od 1608 dalje doklado na celo kmetijo po.....1 fl od 1624/25 dalje novo doklado na vsako celo kmetijo . . 45 kr skupaj.........3 f 1 45 kr 36 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Lastnik posestva pa je plačeval od 1. 1558 dalje po pol gol- dinarja za vsak funt gospo- skega imen j a..... 30 k r od 1. 1608 dalje doklado na vsak funt po...... 8 kr od 1. 1624/25 dalje novo do- klado na vsak funt po . . 30 kr skupaj.........1 fl 8 kr oba skupaj.......4 f 1 53 kr Avguštinsko posestvo pri Radečah je ob- segalo po imenjski knjigi 1. 1753 45 ^/a kme- tije, ocenjene s 67 funti 22 kr. Po zgoraj omenjenem izvlečku so avgu- štinci plačali to leto 1. po dva in pol goldinarja na vsak funt gosposkega imenja.......168 fl 25 kr 2. doklado iz 1.1608 po 8 kr na vsak funt..... 8 f 1 59 f 1 3. od vsake cele kmetije po 1 fl........45 f 1 40 kr 4. novo doklado iz 1.1624/25 po 30 kr na vsak funt . 33 fl 41 kr 5. po 45 kr od vsake cele kmetije.......34 fl 15 kr Skupaj........29111 Imenjske knjige se večinoma niso ujemale z dejanskim stanjem. Tako so imeli avgu- štinski podložniki po urbarju 34 V4 kmetij in 69 funtov 24 kr, in so plačevali od tega imenja 1. po 2 f 1 na vsak funt (69 funtov 24 kr).....138fl48kr 2. doklade 1 fl na vsako kmetijo ......34 fl 45 kr 3. nove doklade na kmetijo po 45kr......26 fl 4kr Skupaj........199 fl 37 kr Lastnik je moral torej pla- čati iz svojega le . . . 91 fl 23 kr Deželni davek je bil v prvi vrsti namenjen za deželno obrambo in za kritje deželnih upravnih stroškov; za kritje potreb državne vojske, dvora in centralne uprave pa ni za- doščal. Zato je bil 1. 1633 vpeljan nov davek, ki so ga na Kranjskem označevali navadno kot izredno kontribucijo ali tudi kot vojno kontribucijo. Višina tega davka se je vsako leto določala posebej z davčnimi patenti. Tako določa n. pr. davčni patent z dne 22. septembra 1744, da mora plačati: t. vsak duhovni in svetni gospod in deželan kot izredno kontri- bucijo na vsak funt gosposkega imenja......... 1 fl lOkr 2. plemiči, svobodniki in drugi deželani plačajo dvojno na vsak funt gosposkega imenja............... 2 f 1 20 kr 3. od vsake hiše v mestih in trgih, tudi od vsake cele kmetije na deželi se plača................... 5 f 1 45 kr 4. od koče, domca ali poddruštva (Untersasserei)...... 1 f 1 55 kr 5. od mlinskega kolesa, ki se stalno vrti.......... . 1 fl 26kr 1 pf 6. od mlinskega kolesa, ki se ne vrti stalno, polovica..... 43 kr V2 pf 7. od vsakega rovta ali novine za tri dni dela toliko, kolikor za celo kmetijo................, . . . 5 f 1 45 kr 8. za manjši rovt ali novino tretjino............ 1 f 1 55 kr 9. svobodniki plačajo od vsake kmetije dvojno....... 11 f 1 30 kr Kontribucija se je vsako leto spreminjala,! enkrat je bila nekoliko manjša, drugič zopet \ večja, vendar je polagoma naraščala. Tako j n. pr. je j 1633 plačal gospod 1 f 1 na funt, podložnikj pa 1 fl na kmetijo, i 1651 gospod 1 fl 30 kr, podložnik pa 3 fl, j 1691 gospod 45 kr, podložnik pa 4 f 1, J 1710 gospod 45 kr, podložnik 5 fl, I 1713 do 1732 gospod ok. 30 kr, podložnik ok. 4 fl, 30 kr, 1734 gospod 40 kr, podložnik 5 fl, 1749 gospod 1 fl 40 kr, podložnik pa 6 fl. Odslej se kontribucija ni več spreminjala. Davčni patenti tudi niso več delili kontri- ^ bucije na posamezne vrste davčnih obvezan-' cev, marveč so določevali le, koliko se plača na funt gosposkega imetja in koliko na celo 37 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO kmetijo n. pr. L 1753 na funt 1 fl 40 kr, na kmetijo pa 6 fl. Leta 1753 je torej podložnik-zemljak, če je bila kmetija ocenjena z 2 funtom, plačal 2 fl na vsak funt, to jc . . . 4 f 1 na kmetijo....... 1 fl 45 kr kontribucijo....... 6 fl najemnino....... I fl 54kr skupaj........13fl 39kr, torej tri in pol krat več kot leta 1546. Podložniki avguštinskegn imenja pri Ra- \ dečah so plačali to leto po urbarju na rednem davku 199 fl 37 kr na izredni kontribuciji (6-krat 34 V4)..... 208fl 30kr na najemnini...... 59 f 1 30 kr skupaj........ 467 f 1 37 kr ali približno 13 fl 30 kv na vsako celo kmetijo. Avgiištinci pa kontribucijo po 1 fl 40 kr na vsak funt gosposkega imenja . . . 112 fl 16 kr in po 6 fl za svojih i0>"/i2 kmetije ........... 65 f 1 30 kr deželni davek po 30 kr na vsak funt gosposkega imenja . . . 29 fl 37 kr 2'/2pf (4fl 3kr 2pf so plačali za nje podložniki) nadalje doklado in novo doklado na vsak funt........ 42 fl 40 kr in isto za 10 "/12 kmetije, ki so jih sami obdelovali...... 19fl 6kr 1 pf Skupaj . . 269 fl 10 kr 12. avgusta 1747 je izšel patent cesarice Marije Terezije o popravku (rektifikaciji) davčne osnove. V patentu pravi, da je v svoji materinski ljubezni in skrbi za blaginjo kranjske dežele sklenila, da se popravijo davčni registri, ki so bili že od začetka ne- zanesljivo sestavljeni. Mnogo funtov in kme- tij je izpuščenih, bremena lastnikov so bila prevaljena na podložnike, ki so zato občut- no preobremenjeni in tako ne morejo v redu plačevati davke. Tudi se pri razdelitvi bre- men na kmetije niso prav nič ozirali na lego, velikost in donosnost kmetij. Čeprav je obremenjena z drugim delom, pravi ce- sarica, bo zadevi posvetila vso pozornost in odpravila neenakosti. Deset let (1747—1757) so delovale rektifi- kacijske komisije in porabile cele skladov- nice papirja. Popisali in ocenili so se na novo vsi gosposki dohodki, ki so jih lastniki do- bivali od zemljišč, katere so sami obdelovali, kakor tudi od zemljišč, ki so jih obdelovali podložniki. Od obeh dohodkov so določili nov gosposki davek. Od vrednosti podložni- ških dajatev, t. im. urbarialij, so odbili eno petino, eno petino ostanka pa določili kot da- vek. Torej so od vsakih 100 fl odšteli 20 fl, od ostalih 80 fl pa so vzeli eno petino, t. j. 16 fl kot davek. Tako so tedaj izračunali 16 "/0. Vrednost dohodkov od lastnikovih pristav pa so obdavčili takole: Pristave so bile dvoj- ne, dominikalne in rustikalne. Dominikalne so bile tiste, ki so bile v pridvornem gospo- darstvu že pred 1. 1618, rustikalne pa tiste, ki so jih lastniki po 1. 1618 odvzeli kmetom in jih sami obdelovali. Dohodke dominikal- nih pristav so zmanjšali za 40 Vo ali dve petini in od ostanka vzeli eno petino kot da- vek (12*/o). Od dohodkov rustikalnih pristav so tudi odšteli dve petini, od ostanka pa so vzeli kot davek eno četrtino (15 "/o). Avguštinci so sedaj plačevali 105 fl 57 kr davka, torej 163 fl 13 kr manj kot prej. Pod- ložniki pa so morali po rektifikaciji plače- vati isto kot prej. Pravična razdelitev dav- kov po legi, velikosti in donosnosti je torej padla v vodo. Od podložnikov so pobirali avguštinci za cesarsko in deželno blagajno še naprej kakor doslej po 1 ^/4 fl od kmetije in po 2 fl na funt go- sposkega imenja 199 fl 37 kr ter kontribucijo po 6 fl na kmetijo, t. j. 208 fl 30 kr. Na novo so morali gorniki plačevati od vinogradov še -^6 f 1 58 kr. Cesarica Marija Terezija je kmetom sicer veliko obljubila, toda »rodila se je le smešna miš«. »Saj je podložnik rojen, da dela in daje,« pravi nekje cesaričin patent z dne 12. avgusta 1747. VIRI: Državni arhiv Slovenije v Ljubljani 1. ReotiliicLerte Dominioalaoten. Neustadter Kreis, fasc. 9: Giiit bei Radschach der Augustiner zu Laibacli; 2. Giilt- buch VI. Ii662~l?56; 3. Roctific. Gilltbuch, 3. BaJid. Dolski arhiv. Raiiger.sfeldovi spisi; 4. XVII. 5. Contributions-Sy- stem um das Jahr 174?; 5. XXI. 0'voj: HerTenanschlag in Crain, zlasti: Projekt Sebastians v. Raigersfeid vom 20. De- zember 1751, GriindJiche Informationen Ton CanrI Seifert v. Perizhoft toih 1. Juli 1738; 6. XXII. Deželna ustava. Recitd- fication der HerrengiMten. UnvoTgreitliclie Aumerkungen; Stanovski arhiv: Kontribucije 7. lase. 15: Patenti 1600 do 1700; 8. fasc. 16: Patenti 1701 do 1735; 9. fasc. 17: Patenti 1736 Aa ili783; 10. Patentenbuch 1660—1T65. Patent št. 6 z dne 12. avgusta 1747; 11. Calcala- tions—Tabellen. Bd IV. Unterkiain 9. LITERATURA: Mensi Franz: Geschichte der direkten Steueirn in Stedier- mark; Fotrsehungeu zur Verfassung und VerwaJtungsge- schichte der Steiermark. VII. und IX. Band. 38