UDC UDK 551.462 (497.12— 14) = 863 PRISPEVEK K POZNAVANJU IZOBLIKOVANOSTI PODVODNEGA RELIEFA SLOVENSKE OBALE M ilan O r o ž e n A d a m i č * O izob likovanos ti podvodnega re lie fa ob s lovensk i oba li oz irom a v Tržaškem za livu ie v naši geogra fsk i lite ra tu r i m alo nap isanega. Delom a je to razum ljivo , ker so se enostavne jše p o tap ljaške tehn ike (po tap ljan je s s tisn jen im zrakom ) uve­ ljav ile in posta le š iro ko uporabne šele v zadn jih dva jse tih le tih . Prva am ate rska po tap ljaška o rgan izac ija v S loven iji je b ila ustanov ljena leta 1956, čeprav segajo zače tk i po tap ljan ja med S lovenci ce lo v le to 1937. Iz v rs t D ruštva za raz iskovan je m orja in podvodne špo rte je nasta l C ente r za podvodna raz iskovan ja , ki je v letu 1969 prerase l v M orsko b io loško posta jo B io loškega in š titu ta Univerze v L jub ljan i, s sedežem v P ortorožu. M orska b io loška posta ja je danes nos ilec raz iskovan j m orja ob s lovensk i oba li. Le de lom a so b ili v de lo te ustanove vk lju če n i tud i geogra fi, ko t na p rim e r dr. B e r n o t , v zvezi s p roučevan jem k lim a tsk ih z n a č il­ nosti. Vzporedno s tem so v S loven iji z ras li š te v iln i p o tap ljašk i k lub i, v ka te rih se s is te m a tičn o go ji p o tap ljan je . Z ah va liti se m oram D ruštvu za raz iskovan je m or­ ja in podvodne športe , ka te rega č lan sem od leta 1965, da sem se lahko skupa j s to va riš i več ko t pe tna js t le t po tap lja l v vodah T ržaškega za liva in to na obeh s traneh meje. Ob na jraz lične jš ih p rilo žno s tih se je pokazalo, da so p redstave o izob likovanos ti podvodnega re lie fa v T ržaškem za livu ob s lovensk i oba li zelo skrom ne in pom an jk ljive . Prav iz teh pobud je nasta l ta prispevek, ka te rega na­ men je o sve tliti pog lav itne poteze podvodnega re lie fa ob s lovensk i oba li, opozo­ r it i na neka te re posebnosti in ne nazadn je na neka te re s tva ri, k i bi jih b ilo p o tre b ­ no v bodoče podrobne je raz iska ti. A. M e l i k (1960) je v op isu s lovensk ih pokra jin v č e trti kn jig i »S lovensko Prim orje« podal o ris T ržaškega za liva , ki ga je o p rav il s pom očjo pom orsk ih ka rt in nava janjem izs ledkov p roučevan j neka te rih s ta re jš ih raz iskova lcev. Podvodnega re lie fa se je v povezavi s proučevan jem geom orfo log ije K oprskega P rim orja d o ­ ta kn il tud i M. Š i f r e r (1965). Ob p reučevan ju pop lavn ih po d ro č ij R ižane in Ba- daševice te r D ragon je in D rn ice sta podvodni re lie f posredno ob ravnava la tud i D. P l u t (1980) in M, O r o ž e n A d a m i č (1980). O k lifih , ki so v f lišu ob naši o ba li ze lo s lik o v iti, je p isa l I. G a m s (1970). ’ M ag ., ra z is k o v a ln i sode lavec , G e o g ra fsk i in š t i tu t A n to n a M e lik a , S lovenska a kad em i|a zn a n o s ti in u m e tn o s ti, N ovi trg 3. 61000 L ju b lja n a , YU. Tržaški za liv je od Jad ranskega m orja nekako ločen s č rto , ki povezuje S avud rijsk i r t z G radežem (Grado). C e lo tna oba la T ržaškega za liva je do lga p r i­ b ližno 130 km, od tega je po podatk ih K a tastrskega urada v Kopru slovenska oba la do lga 46,6 km. Dolžina oba le kopna Jad ranskega m orja (jugos lovansk i del) znaša 3.737 km (M. B u I j a n, M. Z o r e - A r m a n d a, 1971, 138) z oba lno č rto , ki v k lju ču je o toke pa je oba la do lga ka r 7.867 km. S lovenska oba la je le m ajhen del (0 ,59% ) ce lo tne jugos lovanske obale. Površ ina T ržaškega za liva z navedeno o m e jitv ijo z m orske s tran i je p rib ližn o 570 km 2. N a jda ljše d iagona le tega m nogoko tn ika so med seboj odda ljene p rib ližn o 33 km. Ob lepem vrem enu in dobri v id ljiv o s ti so to razda lje , ki jih z vzpe tin ob oba li lahko opazujem o s p ro ­ s tim očesom in brez več jih težav do jam em o v e lik o s t in izob liko va n os t oba le T ržaškega za liva . V sredn jem delu Jad rana je tako im enovani P a lag rušk i prag z na jveč jo g lo ­ b ino okrog 170 m. Ju žno jad ranska ko tlin a ima na jveč jo g lob ino okrog 1330 m. Severno od Pa lagruškega praga je Jabučka ko tlin a z na jveč jo g lob ino 243 m. Ta ko tlin a je p ro ti severu vse bolj p litva . S redn ja g lob ina severne po lov ice J a d ­ rana (severno od P a lagruškega praga) je 81,5 m (M. B u l j a n , M. Z o r e - A r m a n d a , 1971, 138). G lob ina v osredn jem delu T ržaškega za liva ni n ik je r večja od 25 m. N a jvečje g lob ine v T ržaškem za livu so ob rtu S avudrija in ob P iransk i Punti (rt M adona), in s ice r 40 oz irom a 37 m. Te na jveč je g lob ine so ozna­ čene na s ta re jš ih ka rtah , ko je b il v uporab i še vedno način m erjen ja z grezilom . Poleg tega so navedbe o na jveč jih g lob inah na teh dveh m estih na raz ličn ih ka rtah raz lične. D osle j ti dve s ice r nesporno u g o tov ljen i na jveč ji dep res iji v T ržaš­ kem za livu n is ta pod robno izm erjen i z zadostn im š tev ilom točno izm erjen ih in lo c ira n ih g lob in . O dstopan ja od zgo ra j navedenih na jveč jih g lob in so na nove jš ih p om orsk ih ka rtah tud i za 10 in več %>. Pri po tap ljan ju ob rtu S avudrija sm o nam e­ r ili na jveč jo g lob im o 36 m in p ri P iranu 34 m. To g lob ino p ri rtu S avudrija , na sa ­ mem ob rob ju T ržaškega za liva , lahko sm atram o za na jveč jo g lob ino . Ob slovenski oba li je na jg lob ja točka nedaleč s tran od rta M adona. Na p rilo žen i ka rti sm o na osnovi m eritev ob po top ih p rib ližn o v r isa li po tek 30 m etrske izobate. Za točne jšo lego izobate in nesporno ugo tov itev te r loka c ije na jveč jih g lob in bi b ilo p o tre b ­ no s pom oč jo posebne oprem e o p ra v iti v rs to pod robn ih m eritev. Doslej na jpodrob- nejša je b a tim e tričn a ka rta P iranskega za liva v m erilu 1 : 50.000, ki jo je s sode ­ lavc i izdela l U. R a n k e (1974) in ob jav il v š tu d iji o sed im en tih P iranskega za li­ va. Na te j ka rti je ob rtu S avudrija v risana 35 m etrska izobata in pri P iranu 32,5 m etrska izobata , ka r p o trju je že op isane u g o tov itve o na jveč jih g lob inah v T ržaš­ kem za livu . Z oz irom na lito lo ško osnovo im am o v s lovenskem delu T ržaškega zaliva nas ledn je tr i p o g lav itne tipe oba l in m orskega dna ob n jih : a) apnen iške oba le (apnenci pa leocenske, tu ro n ske in de lom a a lb ijske s ta ro s ti), b) f lišn e oba le (sred­ n ji eocen) in c) oba le z a lu v ia ln im i ho locensk im i in m orsk im i sed im enti. Ti lito lo šk i t ip i so v osnovn ih č rta h zn a č iln i tud i za ves o s ta li del jugos lovanske o b a ­ le. R azum ljivo je, da se lito lo ška osnova ob oba li m očno kaže tud i v neposrednem oba lnem pasu pod vodo. Na p rilo žen i ka rti sm o posebej ozn a č ili vsakega od nave­ denih lito lo šk ih tipov obale. Pas podvodnega površ ja od oba lne lin ije navzdol, ko je pod vodo še m ogoče zas ledovati apnenec in f liš , je razm erom a ozek in om ejen največ na neka j deset do s to m etrov. V g lob in i med 10 in 15 m etrov ob apnen išk ih in fliš n ih oba lah p rav ilom a povsod na le tim o na osredn je a ku m u la c ijsko a li se- d im en tno dno kadun je za liva . U. R a n k e (1974) je pod robno proučeva l sed i­ m ente v P iranskem zalivu. Z oz irom na u težnostne deleže g line , m ulja in peska je razde lil P iransk i za liv v 7 raz ličn ih sed im en tn ih obm očij. Z na č iln o je, da je v b li­ ž in i a ku m u la c ijsko na jin tenz ivne jšega nanašan ja s kopna ob S ečove ljsk ih so linah (D ragonja in D rn ica) p rev ladu joč delež g line in m ulja . Peska v tem obm očju ni. P roti zunanjim delom P iranskega za liva postopom a upada delež g line in m ulja, h itro pa narašča deiež peska. V obm očju Bra jd, to je že povsem izven P iranskega za liva (2 do 3 m ilje od oba le ), ne zas led im o več g line in m ulja . Ob apnen išk i oba li je delež peska v sed im entnem dnu več ji ko t ob fliš n i oba li. O sredn ja uravnava s peščenim dnom v T ržaškem za livu je bo lj a li m anj povsem ravna in je do 25 m etrov g loboka. Na več je razda lje so v osredn jem de­ lu T ržaškega za liva raz like v g lob in i m orja zelo m ajhne. M ejo osredn je uravnave T ržaškega za liva p rib ližn o om e ju je 20 m etrska izobata. D va jse t m etrska izobata je lin ija , ki povezuje med seboj p rečno čez za live na jbo lj izpostav ljene rte. Ob rtom a S avudrija in M adona je po tek te izobate ob severn i s tran i rtov usločen v za liva . Ob teh dveh, v T ržaški za liv na jg lob je sega joč ih rtih , je na ka rti v risana tud i 30 m etrska izobata. Ob rtih so m orsk i tokov i zna tno m očne jš i ko t ob os ta lih de lih obale. V tem delu Jadrana je po pom orsk i ka rti p rev ladu joč m orsk i tok ob Is tri navzgor in da lje p ro ti T rs tu s h itro s tjo 0,8 vozla. V nasp ro tn i sm eri pa se ob ­ časno uve ljav lja neko liko š ibke jš i m orsk i tok z 0,5 vozla. Povsem ob rtu je zarad i o ro g ra fske ov ire h itro s t toka povečana. Podrobne m eritve tokov na rtih S avud­ rija in M adona v raz ličn ih le tn ih časih , urah, g lob inah in za da ljše opazova lno o b ­ dob je n iso znane. Pri po tap ljan ju na teh m estih sm o m nogokra t u g o tov ili, da je m orsk i to k tu zna tno m očnejš i ko t drugod. P ogosto sm o opaz ili tud i m enjavo sm e­ ri od SV na JZ a li ob ra tno . V ide ti je, da je sm er toka v povezavi z b ibav ico , ki je v tem delu Jad rana na jveč ja in povprečno 96 cm (M. B u I j a n, M. Z o r e - A r m a n d a, 1971, 106). Prav tako sm o lahko pogosto opazova li sprem em bo sm eri toka z g lob ino , k je r se je 10 a li 15 m etrov g loboko uve ljav ila površ inskem u toku nasp ro tna smer, ko t neke v rs te pov ra tn i a li kom penzac ijsk i tok. Ne nazadn je je prav zarad i p litvo s ti T ržaškega za liva sm er in jakos t tokov v tesn i povezavi s tre ­ nu tno v rem ensko s itu a c ijo . Ob m očnem in d o lgo tra jne jšem jugu p riha ja do na- rivan ja m orske vode v za liv in zabe ležene so izredno v isoke plim e, tud i do 2 m etra in več nad no rm alo ( Iz v e š ta j. . . 1977). Za podrobne jše poznavanje m orsk ih tokov bi b ilo po trebno na tančne jše m erjen je ne le površ insk ih tokov, tem več tu d i v e rtika ln ih raz lik v sm eri in jakos ti tokov na večjem š tev ilu lo ka c ij ob na jra z lične jš ih vrem enskih s itu a c ija h . Prav z loka lno m očne jš im i m orsk im i tokov i ob rtih si lahko raz lagam o nastanek obeh več jih depresij, ka te rih ko tan ja je v sed im entnem dnu. Pri po top ih na obeh rtih sm o lahko m nogokra t opazova li iz­ redno m oč m orsk ih tokov, ki ko t reka nosi s seboj posam ezne o rganske in a n o r­ ganske delce. Na ob rob ju ko tan je nas ta ja jo pravi g reben i-nas ip i, ki se občasno p rem ika jo in p reob liku je jo . S pre težno severovzhodno usm eritv ijo m orsk ih tokov si lahko raz lagam o, da je na severn ih de lih rta S avudrija in P iranskega po lo toka 20 m etrska izobata us ločena v za liv (glej p riloženo karto ). Z arad i s ta ln ih in m očnih m orsk ih tokov je p riš lo na teh m estih do razm erom a m anjše sed im en tac ije m o r­ skega dna. Prav s tem si lahko raz lož im o nastanek obeh depresij. O tem nas p re ­ p riču je tud i to, da je naklon sed im entnega dna ob rtih v osred je obeh depresij neob iča jno ve lik . Za vso os ta lo površ ino , p re k r ito s sed im enti, je znač ilno , da je u ravnana a li pa so od obal os redn jih de lov za livov p ro ti 20 m e trsk i izoba ti le m in im a ln i nak lon i, ki jih je pod vodo zarad i om ejenega zornega po lja (do p rib liž - no 20 m ob izredno dobrih pogojih ) nem ogoče o b jek tivno zaznati. V K oprsk i za liv p rite ka ta Rižana in B adaševica, v S trun janskega S trun jansk i po tok te r v P iranski za liv Fazan, Je rne jsk i potok, D rn ica in D ragonja . Vse te vode, ki im a jo obsežno in večinom a lahko e ro d ib iln o flišn o zaledje, p lav ijo več je ko lič in e m a te ria la v m or­ je. Ker pa im a jo vse te vode, zarad i iz raz ito hudourn iškega znača ja , občasno zelo ve liko vode in tud i p op lav lja jo1, je ob tak ih p rilika h nanašan je d robno suspend ira ­ nega m ate ria la v m orje ze lo ve liko (M. O r o ž e n A d a m i č , 1980, D. P l u t , 1980). M orje je da leč od oba le a li v celem P iranskem za livu ze lo ka lno. Z ozirom na ve liko s t posam eznega p rito ka se je postopom a o b likova la večja a li m anjša a luv ia lna ho locenska ravn ica z znač iln im i lagunam i ob m orju. Še danes lahko ob s lovensk i oba li, navk ljub in tenzivn im posegom č loveka v ta p rosto r, zas led im o la ­ gune ob m orju . V ečja je pri Kopru in m anjša ob so linah v S trun janu . Ni s luča j, da so p rav ob teh p litv ih de lih oba le u red ili obsežne so line . P ridob ivan je so li je je b ilo v p re te k lo s ti eden na jpom em bne jš ih v irov dohodka za P iran pa tud i Koper in Izolo. N a jp re j so op u s tili so line p ri Kopru in m anjše so line pri Izoli, po vo jn i pa so line v Luc iji in del so lin v Sečovljah . R egu lira li so Rižano, B adaševico, D ra ­ gon jo in D rn ico . V endar vsa ta p rizadevan ja n iso dala p ričakovan ih rezu lta tov , ker so posveča li p rem alo pozo rnosti h id rog ra fskem u za led ju p rito ko v in n iso b is tveno vp liva li na h udou rn išk i znača j rek, ki dova ja jo zna tne ko lič in e p lav ja v m orje. Z opuščan jem so la rs tva so se na teh površ inah zače le uve ljav lja ti d ruge ob like izrabe (u rban izac ija , m arina , le ta lišče itd.). Del so lin v S ečovljah (Fontaniga) p ropada, nasip i so delom a porušen i in se postopom a uve ljav lja nekdan ja s lika obale, kakršna je b ila pred nasta jan jem so lin z lagunam i in obsežnim i površ inam i, ki jih občasno za liva m orje. Ob apnen išk ih in f liš n ih oba lah T ržaškega za liva sp rem lja obrežn i pas živo- ska lno dno, ki se v š te v iln ih m anjš ih te rasah (M. Š i f r e r , 1965) pod vodo spušča v rah lem nak lonu do g lo b in e med 8 in 10 m etri. V te j g lo b in i (9 + 1 m) se uve ljav i p reg ib s s trm e jš im skokom , ki sega vse do sed im entnega dna. Prav ta skok a li rob (to im e se je uve ljav ilo med po tap ljač i) je na jm a rkan tne jša ob lika v tem tip u oba lnega podvodnega re lie fa . N aklon s trm e jšega spusta je lahko do 70° in je na na jv iš jem m estu ob rtu M adona pri P iranu do 10 m v isok. Prav ta skok a li značilen prehod v nag ibu ska lnega dna zasled im o ob celi Ja d ransk i oba li. Po­ sebej zan im iva je te rasa na zunanjih , te k to nsko pogojen ih stenah Korna tskega o toč ja . Na g lob in i 9 + 1 m je v s ten i po lica , k i je š iroka en m eter a li včas ih ce lo več. V ide ti je, da je s topn ja posled ica da ljšega zadrževan ja površ ine m orja v te j legi. Ob apnen išk ih oba lah, še z las ti pa na odsekan ih s trm ih podvodn ih stenah, je zarad i večje o dpornos ti kam n ine rob iz raz ito opazen. V flišnem ska lnem dnu, ki p rev ladu je ob s lovensk i oba li, je rob ve liko b laž ji, vendar še vedno m očno izraz it. Podvodna p riob a ln a ravn ica a li u ravnan zgo rn ji del te rase je v f lišu zarad i m anjše odpornos ti kam n ine nekaj š irš i ko t v apnencu. R azum ljivo je, da je iz ra z itos t roba v odv isnos ti od lege in odpornos ti sk ladov lito lo ške osnove. V no tra n jo s ti za livov, k je r je g lob ina m orja m anjša, po tone rob v sed im entnem dnu. V razpravi o d ile ­ mah in te rs ta d ia ln ih n ivo jev m orja med zadn jo po le d en itv ijo navaja G.B. T h o m (1973) š te v iln e c ita te in ugo tov itve raz ličn ih av to rjev , ki so si eno tn i v tem , da je b ila v te j dobi g lad ina m orja d rugačna in predvsem nižja od današn je . T h o m nava ja tu d i š tev ilne nazlične in de lom a so rodne h ipoteze, ki se sk la d a jo v tem , da je bila pred 37.000 le ti g lad ina m orja nižja za 10 do 30 m etrov. A li je to rob ozirom a teraso, o ka te ri govorim o, ie še o d p rto vp rašan je ; treba bi ga b ilo podrobno p ro u č iti in dokaza ti. V osredn jem in južnem Jadranu , k je r so več je g lob ine , se na s tenah apnen išk ih obal v g lo b in i med 30 in 40 m po jav lja večje š te v ilo jam, po lic , te ­ ras, a li podobn ih ob lik , ki pa n iso tako lepo in p ra v ilno oh ran jene ko t te rasa v g lo ­ b in i 9 ± 1 m. V ide ti je, da lahko sk lepam o na drug, ve rje tno še s ta re jš i n ivo m orja v te j legi. V T ržaškem za livu te s topn je ne zasled im o, ke r je p rep litev . Izjemne g lo ­ b ine v za livu , k je r bi lahko na le te li nan jo pa so zapo ln jene s sed im enti, in ska lna osnova ni odkrita . V rtač a li ska ln ih p litv in v T ržaškem za livu ni, če ne šte jem o p litv in ob koncu S avudrijskega po lo toka , ki že bo lj sod ijo k apnen išk i is trsk i oba li. Vse te p litv ine G obo (G rbo),* Jakom o (Jakov lja ),* P irano r in Buje so v g lob in i okrog 10 m etrov. O m en iti ve lja še Bra jde, to je obm očje , ki je 2— 3 m ilje od oba le (od rta M adona) s peščenim dnom , brez o s trih a li jasn ih om ejitev. To je os redn ji del T ržaškega za liva , k je r p rev ladu je pesek in se u ve ljav lja jo svo jske b io loško -eko loške razm ere. Ob apnen išk i oba li P iranskega za liva (od K anegre p ro ti rtu S avudrija ) smo ob po tap ljan jih opaz ili tr i izv ire s ladke vode (vru lje ) pod g lad ino m orja , ki n iso tako izraz ite , m očne in s ta lne , ko t jih poznam o na p rim er v K varnerskem za livu . Ti podvodn i izv iri občasno in v po le tn ih m esecih lahko povsem presahnejo . Pod vodo sm o ve čk ra t opaz ili iz raz ito m ešanje s ladke in s lane vode (značilna m otnost). D a lje ob oba li pri S ečove ljsk ih so linah in napre j p ro ti Kašte lu je v rs ta izv irov s ladke vode, ob ka te rih so ure jena za je tja za napajan je vodovoda. Na priložen i ka rti so označena m esta, na ka te rih sm o opaz ili vru lje . Vsi izv iri s ladke vode ob tej oba li im a jo zarad i svojega kroškega za led ja zn a č iln o s ti k rašk ih izv irov. Ob flišn ih oba lah ne zasled im o podvodn ih izv irov, ke r so tu v ve ljav i no rm a lne h id ro ­ g ra fske razm ere. V tem p rispevku so o risane pog lav itne poteze podvodnega re lie fa v Tržaškem za livu , s posebn im ozirom na s lovensko oba lo . Na ita lija n s k i s tran i za liva se uve lja v lja jo enake las tnos ti. Od G radeža (Grado) do izliva T im ava v m orje so ob ­ sežne aku m u la c ijske p litve oba le z lagunam i in na jveč jim p ritokom v T ržašk i za ­ liv, Sočo. Od izliva T im ava v m orje pa vse do T rsta je apnen iška oba la Krasa. Pod vodo je tu več izv irov s ladke vode. Pod N abrežino in p ri M iram arskem gradu je lepo viden rob v g lob in i okrog 9 m. Rosandra in O sapska Reka sta v M iljskem za livu o b liko va li a ku m u la c ijsk i t ip obale. Dalje p ro ti Debelem u rtiču se, s p re ­ sledkom v za livu Svetega Jerne ja , nada lju ie f liš n i tip obale. Z arad i trad ic io n a ln e in razm erom a in tenzivne pose litve ob oba lah T ržaške­ ga za liva so obsežni deli oba lnega pasu zna tno p reob likovan i z nasip i, p ris ta ­ n išč i itd. U rban izac ija neposrednega oba lnega pasu je b ila in je še vedno zelo in tenzivna. Na večih kra jih so zasu li del m orja in u trd ili oba lo . K o ris tno bi b ilo s s ta lišča va rs tva narave izde la ti č im podrobne jše vredno ten je oba le in podvod ­ nega sveta z nam enom , da bi o h ra n ili v č im bo lj neokrn jen i o b lik i del oba le bo ­ dočim rodovom . * Im en i G obo in J a ko m o sta u do m ače n i m ed p o ta p lja č i; v o k le p a ju nave den i im en i sta u p o ­ ra b lje n i na p o m o rsk i k a r ti. Literatura B e r n o t , F., 1870, V zroki pop lav v S lovenskem P rim orju . Razprave-Papers 12, L jub ljana. B e r n o t, F., 1971, S p rem in jan je tem pe ra tu rn ih in s lanos tn ih razm er severnega Jad rana v ko re la c iji z do tokom rečne vode (d isertac ija ). L jub ljana . B u I j a n, M., Z o r e - A r m a n d a. M., 1971, O snovi o ce anog ra fije i pom orske m eteo ro log ije . In š titu t za o ce anog ra fiju i r iba rs tvo , Sp lit. G a m s , I., 1970, Severna oba la S trun janskega po lo toka . P ro teus I 33, št. 2, 56— 62, L jub ljana . Izveštaj o m areog ra fsk im osm a tran jim a na Jugos lovensko j oba li Jad rana 1977. H id rog ra fsk i in s titu t JRM , Split. K o r š i č , M., 1975, 30 let s lovenskega pom orstva 1945— 1975. Založba L ipa, Koper. M e l i k , A., 1960, S loven ija , S lovensko P rim orje . S lovenska m atica , L jub ljana. O r o ž e n A d a m i č , M., 1980, G eogra fske znač ilnos ti pop lavnega sveta ob D ra ­ gon ji in D rn ic i. G eogra fsk i zb o rn ik XIX/1979, L jub ljana. P l u t , D., 1980, G eogra fske zn a č iln o s ti pop lavnega sveta ob R ižani in B adaševic i. G eogra fsk i zb o rn ik XIX/1979, L jub ljana. R a n k e , U., 1974, Die S edim ente des G o lfs von P iran (d isertac ija ). M a them atisch- N a tu rw e isse n sch a ftlich e n F aku lte t der G eo rg -A ugus t-U n ive rs itä t, G öttingen . Š i f r e r , M., 1965, Nova geom orfo loška dognan ja v Koprskem P rim orju . G eogra f­ ski zbo rn ik IX/1965, L jub ljana. Š t i r n , J., 1977, O nesnaževan je našega oba lnega m orja in osnovne na loge varstva n jegovega oko lja . S lovensko m orje in za led je 1/1, 1977, 167— 176, Koper. T h o m, B.G., 1973, The d ilem a o f h igh in te rs ta d ia l sea levels du ring the last g lac ia tion , P rogress in G eography. In te rna tiona l Reviews o f C urren t Research, Vo lum e 5, Edvard A rno ld , 164— 246, London. A CONTRIBUTION TOWARDS THE STUDY OF THE MORPHOLOGY OF THE UNDERWATER RELIEF ALONG THE SLOVENE COAST M ilan O r o ž e n A d a m i č (Summ ary) On the m orpho log ica l c h a ra c te r is tic s o f the underw a te r re lie f in the Bay o f T ries te litt le has been so fa r w ritte n in the geograph ica l lite ra tu re . The present a rtic le is in tended to po in t ou t som e spec ifics and ca ll a tte n tio n to questions th a t w ill requ ire de ta iled inves tiga tion in the p rospective fu tu re . The Bay o f T ries te is the no rthe rnm ost pa rt o f the A d ria tic . The S lovene coast has a length o f not m ore than 46.6 km, hence a very sm all pa rt o f the to ta l Y ugoslav (0 .59% ). Nowhere in the cen tra l pa rt o f the Bay o f T ries te is the depth o f the sea b igge r 25 m. The tw o b iggest dep ths here are near the S avudrija cape and the M adona cape near P iran. These tw o depressions have not been in ve s ti­ gated in any de ta il (cf. the Map). D ivers m easuring the depth a t Savudria found the b iggest depth to be 36 m, and a t P iran 34 m. In th is pa rt o f the A d ria tic the p redo­ m inan t sea -cu rren t flow s upw ards the pen insu la o f Is tria and than tow ards T rieste , w ith the speed ob 0.8 knot. In the oppos ite d irec tio n there runs from tim e to tim e a w eaker sea -cu rren t, w ith the speed o f 0.5 knot. It is on ly the loca lly s tronge r sea -cu rren ts a long the capes w h ich can a cco u n t fo r the fo rm a tio n o f the above- m entioned tw o s tron g e r depressions, the sync lina l fo rm a tio n o f w h ich is in the sed im en t bo ttom . W hen d iv ing , it w as a t both po in t possib le to observe on a num ber o f tim es an e x tra o rd in a ry fo rce o f the sea -cu rren ts ca rry ing a long like a r ive r ind iv idua l o rg a n ic and a n o rg a n ic partic les . As regards the lith o lo g ic basis the re a re in the S lovene pa rt o f the Bay o f T ries te th re e m ain types o f coasts and sea -bo ttom s a long them : a) lim estone coast, b) f lysch coast, and coasts w ith a llu v ia l Ho locene o r sea sed im ents. It is on ly na tu ra l th a t the lith o lo g ica l basis o f the g round a long the coast is m atched a lso by th a t o f the nearby underw a te r belt. In the depth between 10 and 15 m a long the lim estone and flysch coas t there are reg u la rly cen tra l accum u la tio n bo ttom s o f the sync lin a l fo rm a tio n o f the bay. In the depth o f 9 ± 1 m there is on the rocky underw a te r bo ttom a fo ld w ith a s teeper leap reach ing r ig h t down to the sed im en t bootom . It is th is leap, a te rm cu rre n t am ong the d ivers, w h ich rep resen ts the m ost o u ts ta n d in g fo rm in th is type o f the underw a te r re lie f.. Th is po in ts to a p o ss ib ility th a t ano the r, o ld e r level o f the sea a t th is po in t m igh t be proved. In fa c t such a level can be traced a ll a long the A d ria tic coast. A long the coas t o f the Savudria pen insu la there are a lso severa l w eaker, seasonal under sp rings o f fresh w ater. In severa l p laces u rban iza tio n p rocesses invo lved the f il l in g up and s tab iliz ing o f the coast. Th is im m ed ia te coas t be lt has undergone g rea t changes due to m an 's a c tiv ity . The sa lt-p a n s here a lso have a ce n tu ries -long trad itio n .