Y Trstu, 11. marca 1891.
Letnik IY.
Štev. 5.
Kaj pa
Državnozborske volitve so z velike večine uže pri kraju; vidi se, kako močne po številu bodo pojedine stranke. Med slovanskimi strankami je pridobila mlado-češka, v tem ko je staročeška propadla popolnoma in se je vsled tega še po posebni izjavi umaknila tudi formalno. Poljaki so samo na videz izgubili dva, tri poslance ; v resnici pa so pridobili mnogo več, in bode njih stranka dejanski sedaj močnejša, nego je bila doslej. Kajti sedem zastopnikov, ki so se izvolili med gališkimi Rusi, pripada po svojem programu popolnoma v oblast poljskega kluba. Bukovinski Rusi so prodrli samo z jednim kandidatom. V sileziji, na Moravskem. Koroškem ostane vse pri starem, na Koroškem v tem smislu, da ostane tretjina prebivalstva, da ostanejo Slovenci še nadalje brez vsakega zastopnika. Istrski Hrvatje in Slovenci so zmagali samo z jednim kandidatom. Na Goriškem, Tržaškem in Kranjskem ostane število slovenskih poslancev jednako.
Število slovanskih poslancev ostane bistveno toliko, kolikoršno je bilo v prejšnjem državnem zboru; po kakovosti mladočeška stranka ni nova, toliko bolj pa po moči števila, katero se s poprejšnjim niti primerjati ne da. Kakovost ruskih poslancev je slabša, kranjska pa ne boljša od poprej.
Kaj je torej storiti ? Kako se je slovanskim zastopnikom vesti?
Predno je možno soditi o tem, treba je pomniti, da ste dve točki važni in odločilni, kateri jedini morete družiti in združiti slovanske zastopnike. Jedna teh toček je nacijonalno pravo v obliki narodne jednakopravnosti, druga pa zgodovinsko državno pravo. Prva in draga teh toček je sama po sebi možna in dostojna, da bi mogla slovanske poslance združiti in ohraniti kot jedno samo kompaktno stranko.
Tudi če ne gledamo na taktiko, katera točka bi bila umestniša, po času in okolnostih primerniša, vidimo,
sedaj ?
da so in ostanejo Poljaki na poti kot nepoboljšljivi nasprotniki obeh teh toček, v obojem smislu zaradi svoje gospodovalnosti, zaradi odnošenja k Rusom, katere hočejo pritiskati in tujčiti še nadalje, kakor doslej.
Avstrijski Rusi so bili uže ločeni na podstavi na-cijonalne avtonomije od Poljakov; ti so jim jo zrušili in ti jim se bodo stalno protivili, da bi jo pridobili zopet. Zaradi tega ostanejo Poljaki nepremični nasprotniki na-cijonalne avtonomije tudi nasproti ostalim slovanskim narodom. Poljaki se torej uže naprej izključujejo od vsakega programa, ki bi se potegoval za izvršbo narodne jednakopravnosti v pravem in popolnem smislu ustave, t. j. s pomočjo nacijonalne avtonomije.
Poljaki ostanejo zaradi avstrijskih Rusov pa tudi nasprotniki zgodovinskega državnega prava; kajti tudi to pravo imajo avstrijski Rusi in je tudi zagovarjajo. Dosledno ne morejo Poljaki podpirati zgodovinskega prava češkega in hrvaškega.
Na nove poslance galiških Rusov pa tudi ni ra-čuniti; kajti oni so razglasili program popolnoma v smislu poljskega plemstva, program separatizma, v smislu kulturne ločitve od ostalega ruskega naroda. S tem programom hočejo kot pravi slepci potegovati se za a arodnost in ločeni jezik ruskega naroda v Galiciji. Te narodnosti in tega jezika ne bodo mogli varovati, ker, kakor dokazano, Poljaki ne privole v izvršbo nacijonalne avtonomije. No zavezali so se Poljakom in oni so izgubljeni za ostale slovanske zastopnike, ki bi se hoteli združiti za zgodovinsko državno pravo- ali pa nacijonalno avtonomijo.
Kar koli hočejo torej poslanci drugih slovanskih narodov ukreniti na obe odločilni strani, Poljaki in njih sedanji zavezniki, poslanci galiških Rusov, so izključeni od take namere. Po takem ostajajo Mladočehi in Jugoslovani za pravi program. Ali tudi tu vemo jedino o Mlado-čehili, da bodo odločni v določnem smislu. O drugih • 10
slovanskih poslancih pa tega ne moremo soditi naprej, in tu se kaže huda posledica napake, ki so jo Slovani zagrešili s tem, da niso pred vršenjem državnozborskih volitev napravili skupnega shoda, na katerem bi bili kot volilci določili točke v direktivo pri volitvah. Ta napaka se je pokazala pri postavljenju kandidatov v raznih deželah, sosebno na Kranjskem, kjer so volili poslance brez-načelno, samovoljno. Taki izvoljenci imajo sedaj proste roke in se pridružijo, ali pa ne pridružijo slovanskemu programu s točkama historičnega državnega prava in nacijonalne avtonomije. Taka nejasnost je škodljiva, nevarna, ker utegnejo nastati slučaji, kateri zavedejo pojedine zastopnike na nepreračunljive poti. Utegnilo bi se pripetiti, da bi pojedini slovanski poslanci ali celo skupine teh poslancev nastopili poti, ki so naravnost protislovanske in zajeduo nepatrijotične, kakor se je to godilo za liberalnih vlad.
Zato bi kazalo in bi bilo celo nujno potrebno, da bi se šesli slovanski poslanci na skupno posovetovanje še pred otvorjenjem državnega zbora. Ta konferencija bi imela namen, prvič, zjediniti se za skupne slovanske točke, drugič za jednako potrebno taktiko, katera točka in kedaj naj bi prišla najprej na vrsto. Skupno posovetovanje bi bilo potrebno tudi glede na vprašanje, ali bi bilo stopiti slučajno v opozicijo, ali v aktivno ali pasivno opozicijo.
Uže naprej se ve, da Poljaki se ne pridobe za slovanski program v tu poštevanem smislu. Brez tega programa pa Slovani ne pridejo dalje. Ali jo je torej tirati po poteh poprejšnjega državnega ^bora ? Nikakor ne! Poti zarana pokopanega državnega zbora so vedle Sta-ročehe do propada, in jednake poti bi imele tudi v sedanjem državnem zboru jednake posledice.
Ako po takem ni pridobiti Poljakov in sedaj tudi poslancev, izbranih za gališke Ruse, za slovanski program, in ako je verojetno z druge strani, da se pridružijo Poljaki nemški združeni levici, ne ostaje drugim slovanskim zastopnikom drugega, kakor zjediniti se za skupne težnje, morda pod imenom posebnega slovanskega kluba, in v tem klubu delovati ne glede na ostalo kon-stelacijo v državnem zboru. Vlada gotovo dobi svojo večino, slovanski narodi pa ne dosežejo ne nacijolnalne avtonomije, ne zgodovinskega državnega prava, ako L'i še nadalje sestavljali tako večino, kakoršna je bila v prejšnjem državnem zboru, in v obče ne pridejo do cilja, dokler bodo dajali poljskemu plemstvu moč, da bo odločevalo v državnem zboru, bodisi z desnico ali levico.
Slovanski klub bi torej imel namen, ne toliko do-sezati zahipnih, nestalnih vspehov, kolikor moralno vplivati v parlamentu, da je treba Slovane zadovoljiti na podstavi neoporečnih ustavnih in neporušnih zgodovinskih prav, in to kljubu nasprotovanju od poljske in nemške strani. Ako bodo slovanski zastopniki stremeli
po zahipnih, neodločilnih vspehih, pokopljejo se, kakor se je pokopala staročeška stranka.
Naj se pa napravijo v državnem zboru večina in pojedine skupine tako ali tako, vedno bo važno vprašanje glede na taktiko, po kateri bi se spravila ta ali ona točka glede na čas in okolnosti na prvo mesto. Mlado-čelii bodo najbrže nadaljevali svojo taktiko in na prvem mestu naglašali zgodovinsko državno pravo. Mi z našega stališča in po presoje vanju in poštevanju vseh razmer, kakor tudi po sedanjem občem položenju, sodimo, da bi bilo sedaj iz taktičnih razlogov na prvo mesto postaviti nacijonalno avtonomijo. Prvič bi se jej Nemci ne mogli braniti, ker jo zahtevajo, dasi parcijalno, za se v češkem kraljestvu, drugič se jej ne more braniti noben odločilen faktor, ker je zagotovljena v ustavi s poštevanjem in glede vseh slučajev in eventuvalnostij, torej se ne morejo izgovarjati, da ni čas primeren za to izvršbo. Tretjič je potrebna ta izvršba jednako za vse narode; četrtič je najjasnejša in najbolj živa v vseh narodih. Petič bi se uničil ž njo vpliv poljskega plemstva ; šestič bi se zabranil protiustavni nemški kot državni jezik. Sedmič bi Nemci ne mogli sumničiti Čehov* češ, da hočejo ti Nemce v čeških deželah tujčiti s pomočjo izvršenega zgodovinskega državnega prava; nasprotno bi se Nemci sprijaznili tudi s tem državnim pravom. Po takem bi osmič ravno izvršena nacijonalna avtonomija pospeševala izvršenje tudi zgodovinskega državnega prava ne le samo pri Čehoslovanih, ampak tudi pri Rusih in južnih Slovanih, zadnjih kot pripadajočih hrvaškemu državnemu pravu.
Ako se postavi pa zgodovinsko državno pravo taktično na prvo mesto, bo mnogo zaprek od znotraj in zunaj. Zunanji vpliv od znane strani je še vedno velik in nasprotuje naravnost češkemu državnemu pravu. Madjari bodo tudi zavirali take težnje, dokler ostanejo pri sedanjem vplivu. Mladočehi pa bi pridobili tudi na zgorej, ko bi se lotili najprej izvršbe nacijonalne avtonomije, s pomočjo katere bi jim mogli Še le prav pomagati ostali Slovani, da dosežejo oni za Čehe in potem Rusi in Jugoslovani svoje historično pravo.
Taka taktika se je nasovetovala leta 1889 od razsvetljene strani Staročehom ; ker so bili ti gluhi, so se zagrešili s punktacijami, katere so jim zadale smrtni udarec. Želeti je, da bi se ne varali Mladočehi, da bi ne iskali pristašev za svoje težnje tam, kjer jim mora spodleteti, in da bi Mladočehi, kakor Jugoslovani trezno poštevali ostale stranke, vse okolnosti, pred vsem inter-nacijonalno položenje in duvalizem, ter da bi potem brezozirno in nepremično tirali jo proti cilju. Mi pošte-vamo sedaj jedino Mladočehe in Jugoslovane, ker drugih strank državnega zbora ni zaresno poštevati glede na stremljenje v smislu nacijonalne avtonomije in historičnega prava. A še med jugoslovanskimi zastopniki je nekoliko omahljiveev, katere bode možno pridobiti za
slovanski program jedino potem, ako se postavi na prvo mesto stremljenje po izvršbi narodne jednakopravnosti s pomočjo juridiških organov za vsak narod posebe.
O taktiki, kakor jo mi nasovetujemo, naj bi se konečno odločila skupna konferencija slovanskih zastopnikov, sklicana najprimerniše na Dunaj.
Volitve na Slovenskem.
Kmalu bodo izvržene državnozborske volitve tudi na Slovenskem; pokazale so te volitve z nova, da deželna avtonomija, kakoršna je sedaj, dovaja tudi slovenski narod do obupnih bojev, ne da bi si mogli priboriti potrebnih vspehov. Koroški Slovenci so se do skrajnosti krepko borili, a podlegli so, takč da nad 130.000 gorotanskih Slovencev ne bo imelo niti jednega zastopnika v državnem zboru. Na Tržaškem se je bilo tudi ob tej priliki boriti Slovencem proti mnogo -stranskemu rovanju laške liberalne stranske, da so zmagali ter ohranili si svojega jedinega poslanca. V Istri, kjer bi morala biti večina državnozborskih poslancev, zastopaj očih Slovane istrske sploh, torej tudi Slovence, slovanska, je italijanska stranka uganjala neulišane silovitosti, prave brutalnosti y postopanju in vedenju nasproti volilcem in njih glasovom, in dobili so kljubu vzornemu spolnjevanju državljanskih dolžnostij od strani volilcev, samo jednega zastopnika.
Na Goriškem in Kranjskem je imela letos volitvena borba druj značaj, ako izvzamemo veleposestvo, v katerem se je [boriti ali pa, kakor na Kranjskem, roke križem držati, proti nasprotnikom drugih narodnostij.
Na Goriškem se je borila letos ne stranka, ampak klika iz duhovenskih kolovodij proti duhovniku, profesorju in doktorju sv. pisma.
Toda večina glasov od prave narodne strani, sestavljenih tudi iz glasov trezno misleče duhovščine, je zmagala nad neslišanim in sramotnim postopanjem in terorizmom mišljene, od vseh krogov obsojene in propadle klike.
Na Kranjskem je takč imenovana konservativna stranka kljubu zaresnosti in prevažnemu, da ne rečemo, odločilnemu pomenu sedanjih volitev uganjala prave burke. Ta stranka, ki milo rečeno, je pokazala vse slabe strani latinizatorstva in fanatizma, je proglašala danes principe, katere je jutre zatajila prav po židovski. Danes je zahtevala, da naj se ne volijo uradniki, jutre je razglasila uradnika kandidatom.
Jednemu najznačajniših in zaslužniših dosedanjih poslancev je postavila nasproti mladega, po imenu vis. aristokrata, ki nima nikakih zaslug za slovenski narod. Na drugi strani je s pomočjo iste protinarodne stranke prodrl kandidat, kateremu so dali drugod na mnogo strauij spričevalo uboštva. Na Kranjskem sta zmagala dva kandidata, ki sta pravi ničli nasproti zahtevam, katere bi imel staviti narod državnim poslancem. Niti jednega poslanca niso dobili na Kranjskem novega, ki bi pomenil napredek, in sreča je, da niso izpodkopali onega sta-
rega med njimi, kateri, kakor rečeno, je pokazal doslej največo značajnost in vselej odločno postopanje.
V	tem ko so hrvaški in slovenski volilci v Istri žrtvovali se do mere, kjer so bili celd za življenje v nevarnosti, so na Kranjskem celč mesta in trgi pokazali, da ni v njih inteligencije, s katero se toliko rada ponašajo mesta s trgi vred.
Kranjska mesta s trgi so si dala svedoštvo duševnega in moralnega uboštva, y tem ko so pravi prostaki v Istri odlikovali se z izpolnjevanjem svoje dolžnosti na način, ki ostane za vselej občudovanja vreden. In celi') razmerno zaostali koroški kmečki volilci so daleč prekosili volilce kranjskih trgovin mest.
V	tem ko je pri postavljenju slovanskih kandidatov v Istri zaioščeval osebni razgovor in dogovor, ni mogel vzdržati discipline na Kranjskem ne kak dogovor, ne osrednji volilni odbor.
V	tem ko so se Slovenci po drugih krajih in istrski Srbohrvati s Slovenci vred bojevali do skrajnih naporov, da bi prodrli s svojimi vrednimi kandidati, so na Kranjskem ostali brez vsake discipline, so mesta državnozborskih poslancev kar razmetavali, da so se jih polastile politične ničle in v nekakem pogledu še manj kot ničle.
Kranjska, glavna dežela slovenska, Ljubljana, vsaj mi šljeno in doslej tudi postevano središče slovenskega naroda, je pokazala, da je desorganizovana, da jej ne pomaga ne avtoriteta osrednjega volilnega odbora, še manj pa kako politično društvo; da tam gospoduje samovolja in moralna razposajenost, kakorsne bi ne bili pričakovali nikdar med Slovenci, najmanj pa v sedanjem jako kritičnem času.
Da je mogla uganjati latinizatorska stranka take komedije, in da je ona tudi dosegla, za kar se je postavila, kriva je mnogo narodna stranka. Večletni grehi popustljivosti, nebrižnosti, borba za malenkosti, neopravičena mera optimizma, nekaj tudi domišljevana politiška modrost z značajem kratkovidnosti — provzročili so sedanje tužno položenje na Kranjskem, da se narod slepi in slabi v lastni sredi, s stranko proti stranki.
Kranjska nima voditelja, ki bi bil obče priznan, nima društva, katero bi moglo v stvari ti in vzdrževati občo disciplino, Kranjska je sedaj brez vsake avtoritete, in to je vzrok, da propada politiški. Inteligencija kranjska je brezbrižna, po nekaterih krajih tudi prelehkomiselna; masa pa se ravno na Kranjskem zanemarja, ko se ne poučuje po primernih listih; oni, ki hočejo biti ali postati voditelji, pa prezirajo zakone razvoja tudi politiškega mišljenja, ko snujejo društva ravno
ko bi se imel uže kazati plod njih delovanja, in ko ta društva delujejo samo — ad hoc, potem pa spe na tak način, kakor je prav vzorno spalo pol. društvo »Sloga* na Goriškem. Z druge strani pa delujejo toliko bolj organiški oni činitelji in organi na Kranjskem, ki so vstvarili sedanjo latinizatorsko stranko.
Glede na sedanje državnozborske volitve pa je narodna stranka na Kranjskem napravila še to glavno in neodpustljivo napako, da ni sama postavila takih kandidatov, proti katerim bi latinizatorji ne bili imeli take moči, s kakoršno so prodrli dejanski.
Kdor se čuti dozorelega in še le čaka iz razlogov, ki se ne dajo opravičiti z narodnega stališča in sedanjih narodnih potreb, ta škoduje narodu, in te škode bi narod ne smel pozabiti, ker se ne da več — poravnati. Tu imamo zopet vzor v Istri; dr. Laginja, ki je silno potreben doma za narodno delovanje in na lastni gmotni prid, ni se pomišljal, ko ga je poklical narod, da bi ga šel zastopat v državni zbor. Ako je on ostal v nasiljem manjšini dveh glasov, ni ne narodova, ne njegova krivda, in za vselej ostane zabeleženo plemenito dejstvo, da je ta rodoljub umel položenje Slovanov v tem trenutku in takoj tudi odločil se delovati v soglasju s tem preverjenjem, da ga potrebuje narod v osrednjem parlamentu, S tem zgledom je jasno povedano, kako bi bila imela se ravnati narodna stranka na Kranjskem, in kako se je zagrešila proti narodu, ko ni ravnala tako.
Mi odločno obsojtijemo tako postopanje, katero se ne da nikakor opravičiti, kajti Kranjska ni takč ubožna glede na sposobne rodoljube, kakor je pokazal osrednji volilni odbor uboštvo nesposobnosti in onemoglosti, ko ni skrbel za boljše kandidate, in da bo vsled tega Kranjska zastopana razmerno po jako slabih, z majhno izjemo, za ta kritični čas nesposobnih poslancih. Ob krajih bo idealna Slovenija bolje zastopana, nego po svojem središču.
V državnem zboru se bodo snovale zveze strank, in slovanska glavna stranka ne dobi s Kranjske morda niti jednega 'člena v neposredno podporo. Štajerska, Istra, Goriška
Tržaška bodo, kakor se ve za gotovo, oziroma, kakor se je nadejati, imele zastopnike, ki bodo za primerno koalicijo Slovanov v državnem zboru; s Kranjskega bode najbrže jeden sam zastopnik, ki stopi v to koalicijo. Rodoljubi ob periferiji slovenskih dežel, pa tudi ostali slovanski, pravi slovanski zastopniki obžalujejo, da je Kranjska takd slabo vedla se pri sedanjih volitvah, in ko zvedo vzroke, bodo obsojevali, kakor mi, ta propad, ki ni bil neizogibno potreben.
Na Kranjskem mora postati javno življenje vse drugače, in ni dovolj, da se ponašajo samo z dnevnikom narodne stranke; treba je ta dnevnik tudi drugače sukati, nego se je godilo v obče zadnja leta. A še veča potreba je, da se preprostemu narodu vstvarijo novine, po ceni in pisane v narodnem, ne pa latinizatorskem duhu, ki uničuje narodno zavest in izpodkopuje avtoriteto narodni stranki in pomen pojedinih požrtvovalnih rodoljubov.
Politično društvo, ki se je otvorilo isti čas, ko se je razpustil državni zbor, pa ima tudi zaresno dolžnost, da bo izpolnjevalo, kar se obečuje po pravilih. Konečno je treba odločniše delati na to, da se narod preveri o neizogibni potrebi izvršbe narodne avtonomije in njenih posledicah; ako spozna narod te posledice, ne bo več možno slepiti volilcov in narodnih množic s sotizmi o »absolutni narodnosti", o »verski šoli" ter s tem obsojevati razne rodoljube, ki vedi5, da narodna avtonomija poda narodu mnogo več, več vrednega in boljšo »versko šolo", nego jo zahtevajo latinizatorji.
Narodna stranka na Kranjskem je naposled dolžna, da po svojem glasilu razpravlja zadeve in razmere Slovencev drugih dežel, v veči meri, nego doslej in da se bo v obče bolj brigala za skupne interese, nego se je to v prošlosti, da ne bodo imeli Slovenci ob mejah vzrokov pritoževati se zastran nemarnosti narodne stranke na Kranjskem, kakor so se zlasti zadnja leta ponavljale opravičene pritožbe po pokrajinskih slovenskih glasilih.
V obče naj bi bila sedanja zares huda lekcija, ki so jo dale sedanje državnozborske volitve, zadnji tak pouk narodni stranki na Kranjskem.
0 trozvezi.
Po odstopu Bismarckovem so se pokazala raznotera znamenja, da »liga miru" ali zveza srednjeevropskih velevla-stij ni več takč trdna, kakor so jo označevali doslej. Odstop Crispijev, še poprej potovanje ruskega carjeviča preko Dunaja in sedanje povračanje tega obiska s potovanjem avstrijskega nadvojvode Frana Ferdinanda d'Este, nadalje očitno hrepenenje Nemčije, da bi Francija stopila ž njo v prijaznejša odnošenja in naposled sedanja razgovarjanja po parlamentih in evropskih novinah o trozvezi glede na obnovljenje pogodeb, ki vežejo ligo miru, — vse to so najnovejša zunanja znamenja,
da vezi lige miru niso več tako trdne niti v očeh onih, kateri so to trozvezo vedno označevali kot neporušno trdnjavo in največe poroštvo evropskega miru.
Notranje dokaze, da ta zveza zares ni bila nikdar in ni trdna, pa podaje francoski čitajočemu občinstvu v 3. št. t. 1. »France et Russie" od 3. marca 1.1. Ta uvodni članek je, velezanimiv in poučen tudi za nas, ker razpravlja tudi poii-tiške razmere Avstro-Ogerske. Zato ga priobčimo po bistvenih črticah tudi mi.
»France et Russie" pravi; »Rekli smo v svojem članku
od 10. febr. t. 1., da trozveza je kolos, no kolos iz črvivega lesa in na ilnatem podnožju. To je lehko dokazati.
Sedanje nemško cesarstvo obseza neštevilnih življev razdevanja, tudi ne glede na Poljake in Lužičane, ki niso več Slovani kot po imenu, in ki torej umirajo.
Tu so pred vsem Alzačani-Lorenci, ostavši po srcu Francozi, kljubu vsemu temu, kar si je izmislila in poskušala Berolinska politika, da bi jih odtrgala od domovine.
Potem so katoliki, malo ne vsi, sovražni prusačenju Nemčije. Poštevajmo tudi partikularizem, ki je ostal živ in tleč pod pepelom, in revolucionarni socijalizem. Potem so politične zaresne spletke, in ogenj izbruhne z intenzivnostjo, ki provzroči obči požar, kajti ogenj se bo kuril z besnobo po vseh državah, ki se niso potolažile zaradi izgube svoje nezavisnosti.
Za dobe 15 let, ki so sledila francosko-nemški vojni, niso mislili v Berolinu, da položenje postane nekega dne tako hudo za zmagovalce Avstrije in Francije. Triumfi 1860 in 1870, pokrajine in milijarde, odtrgane naši deželi, korono-vanje pruskega kralja kot nemškega cesarja in zveza med Pravijo in Rusijo so bili podelili Hohenzollerncem silo in nezaslišano znamenitost.
Ni torej nič čudnega v tem, da fantastiški diplomat, katerega so bile postavi e okolnosti za ministra zunanjih poslov, je nagloma sprejel ponudbe, dane Avstriji, ponižani in oslabljeni po toržestveniku Berolinskem. Poslednji se je opiral še na Rusijo, in Francija je krvavela še po vseh ranah, ki so jih jej bila zasekala orožja nemška.
Zahipna onemoglost Francije jednako razlaga pritrjenje Italije, da stopi v zvezo avstro-nemško. Dejanski, Italijanom se je bilo bati, da v slučaju, ko bi se branili (te zveze), Nemčija, poštevana tedaj ko nepremagljiva in vsemogočna, postavši zaveznica Avstrije, ne bi pomagala tej poslednji, da se povrne v posestvo pokrajin in sekundogenitur, katere jej je bila Italija odtrgala s pomočjo Francije.
Dandanes pa položenje ni več isto. Bliščoba velikosti in mogočnosti, ki je za petnajstih let razvila Nemčijo, se je razkadila. Čudna zveza rusko-nemška je uže samo v spominu, in Francija, ozdravevši od ran, je močnejša in bolj spoštovana, nego kedaj poprej.
To kaže, zakaj imajo razlogov, da verujejo, da zveza avstro-nemško-italijanska, sklenena s pričakovanjem dejstev, ki se niso porodila, se ne ponovi več, in celo razrušila bi se pred določenim obrokom za njeno eventuvalno obnovitev, ko bi se oficijahio rasglasila zveza francosko-ruska.
Ta misel ali supozicija se spremeni v absolutno gotovost, ako poštevamo, da trozveza, skovana v Berolinu, v interesu Prusije, podajajoč Nemčiji glavno ulogo pokroviteljice, je polomila in nezadovolila Avstrijce in Italijane. Ta nezadovoljnost je toliko bolj opravičena, ker nemški protek-torat ni omejen na vplivanje zunanjih zadev svojih zaveznikov: vmeševal se je v njih politiko trgovinsko in carinsko (colno), da cel6 v njih notranjo politiko, in to je provzročilo hud prejudicij gmotnim interesom Avstrije in Italije, dotak-
nivši se dostojnosti in nezavisnosti teh dveh držav, prebivalstvo katerih je jako sovražno (profondement) trozvezi. Posrečilo se je potlačiti, v nekaki meri, pojavljenje občega mnenja v Italiji, no pride trenutek, ko to tlačenje bode ne-možno, in ko se vsa dežela vzdigne proti zvezi, nasprotni njenemu dostojanstvu in njenim gmotnim interesom. — V Avstriji, kjer je pričela vlada, 1. 1867, obžalovanja vreden sistem, ki namerja potlačiti absolutno večino prebivalstva, večino, katero predstavljajo Slovani in Romunci, je nezadovoljnost še veča. V južnovstočni polovini cesarstva so Madjari vstvarili, s terorizmom in ukrepi raznarodovanja, absolutno nasprotnimi načelom, razglašenim po samih ma-djarskih državnikih, razburjenost, ki se pač ne bode mudila, da se pojavi eklatantno. — Na severozapadni strani cesarstva so Nemci, ki so se lotili dela raznarodovanja (autohtonnega) prebivalstva dežele. To delo so izročili Poljakom, ki se po-števajo v Berolinu kot Nemci od jutre. Ti Poljaki se niso izognili in se ne izogibajo pred nobeno silo, pred nobeno ne zakonilostjo, da tlačijo troje milijonov Rusov in prebivalstvo romunsko Galicije in Bukovine. Tam tudi je vznemirjenost skrajna in provzroči v danem trenutku hudih opravil Dunajski vladi. Vsled tega dvajset milijonov Slovanov in troje milijonov Romunov avstro-ogerske monarhije, ki so vsi odlični državljani Avstrije, stiskani in potisnem na slabo pot po Prusih, pobijajo trozvezo ter goreče žele nje konca.
Pristaši avstro-nemške zveze se nabirajo izključno izmed Nemcev, Madjarov in Poljakov cesarstva. Po statistikah nemških, gotovo pristranskih in nenatančnih bi bilo število avstrijskih Nemcev okolu devet milijonov, število Madjarov šest milijonov in naposled Poljakov z Židi vred, kateri se množe (izvaljujejo) v Galiciji, okolu tri milijone. Skupno osem-mjstmilijonov nasproti tri in dvajsetim milijonom Slovanov in Ronmncev avstro-ogerskega cesarstva. In še teh osemnajst milijonov Avstro - Nemcev, Madjarov in Poljakov se ne morejo poštevati vsi kot prijatelji Nemčije. Daleč od tega. Mnogo Avstrijanov nemškega jezika — pridobili smo si gotovost o tem — in dobro število Madjarov in Poljakov obžalujejo, da bi se avstrijsko cesarstvo ponižalo na stopinjo satelita Prusije.
Taka je z aktuvalnim položenjem trozveze. Da ne opustimo ničesar, je treba reči vrhu tega, da stanje financij trojih zaveznikov je žalostno, in da se isto hujša od dne do dne, v tem ko se financije Francije in Rusije boljšajo vsak dan, zaradi delavnosti in gospodarstva naroda francoskega in ruskega, in pa bogastva zemlje teh dveh dežel.
Zakaj bi obnavljali trozvezo nasproti takemu stanju stvarij ? Kedar si v revščini, ne iščeš združevanja z drugimi potrebnimi.
Kak6 bi bilo misliti samo jeden trenutek, da bi bila Velika Britanija voljna stopiti v »ligo miru" ? Ali Anglija, ta sebičnica, katera je kostanje, katere jej pečejo, bi šla upreči se v to galero ? Kaj delat- V V kak namen ? Velika Britanija ima samo sovražnike, izsesalka nesramna, okrutna, silovita. Ves svet jo sovraži in zaničuje, in ona bi še bolj
vzbudila to sovraštvo, brez potrebe in brez dobička. Srečno torej!
Sicer pa bi francosko-ruska zveza ne imela nič bati se tega novega okrepljenja svojih nasprotnikov; ker trojna zveza je, kakor smo rekli in dokazali, kolos iz črvivega lesa na ilnatih nogah.
Imejmo zaupanje v bodočnost. Ostanimo mirni in dostojni, in naj se cesar Viljem le zaganja v praznoto. Kmalu ga bodo zapustili njegovi zavezniki. On bode sam, absolutno sam, v Evropi, nasproti svojim neštevilnim sovražnikom na
znotraj. Jedina zveza, ki je možna za Francijo, je zveza z Rusijo. Pozneje se bo mogla slovanska Avstrija pridružiti zvezi irancosko-ruski. Tedaj ne bode Prusije več, in mi poznamo Nemce, ki se oddahnejo istega dne!"
Tako francoski list, kije uže v 1. in 2. št. t. 1. razpravljal svetovno in speeijalno evropsko položenje. Ti članki vzbujajo občo pozornost v Franciji, Rusiji in drugod, v tem ko modro molče o njih zagovorniki trozveze, speeijalno pruske Nemške.
0 kritiki dra. Mahniča.
m.
K razširjanju poganstva, z nasprotniške strani nam namišljenemu.
(Dalje).
Glede na koledar, speeijalno velikonočni praznik.
(Nadaljevanje) Kljubu temu ali morda ravno zato je kmalu ponehal tudi ta upor, in konečno se je glede na praznovanje Velike noči v IX. stoletju doseglo zjedinjenje skupne cerkve, po katerem je hrepenela uže v prvi četrti IV. stoletja prva ekumenska sinoda. Prepir, ki je bil zaradi tega nastal, kakor se dti dokazati, uže h koncu prve polovine II. stoletja, in ki je trajal stoletja, ta prepir je bil pri kraju, ne da se bil mogel kak narod, oziroma kaka partikularna cerkev, pritoževati zaradi tlačenja ali preziranja rituvalnih svojstev od cerkvene oblasti, sosebno rimskega apostolskega stola.
Še le v XIII. in XIV. stoletju seje od IX. stoletja nastopivši popolni mir rušil s tem, da so se slišali glasovi, ki so kazali na nedostatke koledarja, tu pa tam poudarjali tudi, da ni prav izračunjen čas velikonočnega praznovanja1).
') Prvi nam znani komputisti te vrste so Magister Clionra-dus, Coinputus katerega je od leta 1200 (Cod. Vindob. Dunajske cesarske dvorne knjižnice 3816 Lunae cal. Q. fol. 516 — 109«), in Anonymus, ki je pisal 23 let pozneje (Vincentii Bellovacensis Speculum quadruplex tom. I. Iib. 15. De formatione coelestium lu-minarium). Ona dva pa čisto nič ne spominjata na velikonočni praznik in v sta obče poučena tako malo, da se lehko prezirata.
Bolje poučenih se kaže šestero drugih, zlasti oni, ki spadajo v XIII. stoletje: Sacro Bosco, skotski redovnik, Johannes Campanus, kanonik Pariški. Robertus Lincolnensis; angleški škof. potem angleški munih Ord, min. Roger Bicon in najbrže nemški redovnik Johannes de S., kakor tudi Magister Gordianus, ki pripada uže prvi četrti XIV. stoletja
Temu je bila uže omika na dobiček, katera se na zapadu od velikega cerkvenega razkola ni več razširjala od Grkov, ampak jedino od Arabcev s posredovanjem pirenejskega poluotoka. Arabci pa so bili iznajdeni v astronomiji, kajti uže za njih kalifa Almanona (sina Haruma al Rašid), so preložili na arabski jezik p.sfa).vj covtoJis 1'tolomejevo, da bi mogli dalje delovati na tej podstavi; Almanon je bil namreč dobil od cesarja Mihaela III za svoje učenjake dovoljenje, da smejo delati v knjižnici Carjigrajski. (Miidler. Ge-
Med temi glasovi sta se omejila prva dva (Magister Chonradus in Anonvmus) na poudarjanje nedostatkov koleda-rjevih, ne da bi se bila niti dotaknila velikonočnega praznovanja. Jeden glas (Sacro Bosco) opozarja sicer na nepravo izračunjenje časa velikonočnega praznika, katero prihaja od nedostatkov koledarjevih, izjavlja pa, da v pogledu na naredbo prve ekumenske sinode ni dovoljena nikaka sprememba koledarja.
Četvero glasov (Johannes Campanus, Robertus Episco-pus Lincolnensis, Johannes de S. in Magister Gordianus) podaje uže predloge, kako bi se mogli odstraniti nedostatki ko-ledarjevi, speeijalno tudi namišljeno napačno izračunjenje časa velikonočnega praznika. Jeden glas (munih Rohert Bacon) sili na naglo odstranjenje koledarjevih nedostatkov, sosebno tudi na to, da bi se nadomestilo staro običajno z novim velikonočnim pravilom, in utemeljuje zajedno pravo cerkve do izvršbe na to odnašajočih se sprememb, sosebno s tem, da kaže na vedenje papeža Leona Velikega, ki je kljubu naredbi Nicejskega ekumenskega koncilja stremi! obdržati velikonočno pravilo rimske cerkve in se je udal jedino zaradi tega, ker
schichte der Himmelskunde II: 87). Že le leta 1187 je Gerardus Cremonensis arabski prevod Ptolemejskega dela preložil na latinski jezik (Recherches criiiques "ur l'age et rorigine des traductions latins d'Aristote Pariš 1843 pag. 120); ni se torej čuditi, da oba prvoimenovana komputista nista nič vedela o Ptolemeju, v tem ko je ostali šestorici pač bil uže znan latinski prevod, če tudi ne grškega izvirnika, a vendar iz arabeskega prevoda dela p.sya/,v) oovtciš'.;. Da ta prevod prevoda ni bil popolnoma pravi, je spoznal še le v XV. stoletju znani nemški astronom Regiomontanus vsled svojih zvez s kardinalom Bessarionom (Grkom, ki je imel okolu sebe grške svečenike) in je zaradi tega napravil pravilen prevod neposredno iz grškega izvirnika.
Navedenih šest komputistov je bilo torej znanih jedino z nodostatnim prevodom pfttta) Govra&; in z nekolimi na latinski jezik preloženimi deli arabskih astronomov; ako so se kljubu nedostatnemu astronomskemu znanju lotili pisati o nedostatkih koledarja: kaže to jedino, da na zapadu, sosebno med germanskimi narodi, h katerim z večine pripadajo komputisti, je bilo uže zelo razširjeno hlepenje po cerkvenih reformah, in da se je samo po sebi nedolžno koledarsko vprašanje pred drugim ventilovalo samo zaradi tega, ker se niso še upali nastopiti z znamenitišimi
so se v ono dobo jedva še dali zapaziti nedostatki aleksandrinskega velikonočnega pravila.
Vsekakor spada teb znamenitih osmero glasov v XIII. stoletje, z jedino izjemo glasu, v prvo četrt XIV. stoletju spadajočega komputista Magistra Gordiana, kar, kakor se je videlo, je brezdvombeno dokazovalo, da zapadni narodi žele preustroj koledarja. To je dalo cerkveni oblasti povod, da je takoj začela zaresno pretresati reformo koledarja, in da utemeljimo to trditev, smo v položenju, da navedemo od XIV. stoletja več dotičnih obravnavanj, oziroma izdelanih načrtov ali projektov in razsodeb, sosebno :
«) Načrt za preustrojenje, ki sta ga na ukaz papeža Klementa VI. leta 1345 predložila Ivan von Muris in Firmi-nius de Bellavalle; ta načrt, popolnoma izdelan, je celč v štirih kodeksih Dunajske cesarske dvorne knjižnice. Klement VI. je jednako delo naročil tudi redovniku Ivanu de Thermis, ta pa je odposlal svoj operat še le leta 1354. Inocenciju VI. in sicer nepopolnoma izdelan. Isti operat je v Dunajski cesarski dvorni knjižnici, in sicer v Codices Vindob. 5292 fol. 221 a—239b in 5273 fol. 122&—138a, torej neposredno za zgorej omenjenim preustrojnim načrtom Murisovim. Vspelia pa ti operati niso imeli.
[5) Načrt za preustrojenje kardinala Petra de Aliaco. kateri je sestavljen leta 1411, predložen papežu Ivanu XXIII in od njega sprejet kot začasna norma, z uslovjem, da dobi veljavo še le po odstranjenem razkolu in s pritrjenjem za leto 1412 v Kim sklicanega koncilja.
Potem pa ko se je razšlo malo k temu koncilju došlih prelatov, ne da bi bili zapustili niti sledu svojega delovanja, je imenovani kardinal svoj malo izdelani preustrojni načrt, ki ga sam zaznamuje kot kompilaeijo iz zgorej navedenih komputistov XIII in XIV. stoletja, predložil marca meseca 1417 na Konstanškem koncilju. Ker pa je bil koncilj preobložen z važnejšimi zadevami, ni dosegel s tem načrtom ni-kakega vspeha.2)
Y) Preustrojni načrt deputacije, kateri je Bazelski koncilj naročil izdelati ga; ta načrt je predložil kardinal Cu-sanus marca meseca 1437 Bazelskemn koncilju, ki ga je sprejel z nekolimi spremembami.3) Celo dekret konciljev, ki se nahaja v Codes Melicensis K. 24 pag. 23—25, se jc bil dogovoril ali določil, na srečo pa se ni razposlal v pogledu na to, da je v Italiji (v Ferari. pozneje v Firencah) zboroval uže drug koncilj, na kateri so poslali zastopnike tudi z vstoka, in kateri je obravnaval o velevažnem zjedinjenju cerkva zapada in vstoka; zato ta načrt tudi ni imel nobenega vspeha.
3) Poklicanje uže omenjenega Niirnberškega astronoma Eegiomontana, (Konigsberger) v Rim po papežu Sikstu IV. leta 1476, da bi sodeloval pri preustrojevanju koledarja, katerega so se bili zopet lotili zaresno.4) Na tem častnem vabilu se je bilo astronomu vsekakor zahvaliti kardinalu Bes-sarionu, katerega je spremljal celč na njegovih potovanjih; no to vabilo ni imelo nikakega vspeha, ker Regiomontanus je umrl kmalu potem.
£) Pozvanje vseučilišč po papežu Leonu X, da bi sporočila mnenja o preustrojenju koledarja,5) o katerem preu-strojenja bi bil imel od Julija II za leto 1511 sklicani la-teranski koncilj obravnavati in sklepati. Mnenja so se sporočila, vrhu tega je imel koncilj pred seboj obsežno delo (v 14 knjigah) škofa Middelburg-a iz Fossombrone, kateri se je tudi osebno goreče poganjal za preustrojenje koledarja6).
Iz teh predlog je deputacija koncilija izdelala trinajst predlogov ali propozicij, katere naj bi bile podstavami nadaljnjemu postopanju; no o teh so hoteli v drugo zaslišati vseučilišča, in naposled so popustili vso reformo, ker so pri dotičnih obravnavanjih prišli do preverjenja, da ne razpolagajo z za-
predlogi o preustrojitvi, kakoršne je sprožil kmalu potem Wiklef. Na vstoku pa, kjer niso hrepeneli po cerkvenih reformah, je vladala tudi v koledarskem vprašanju popolna tišina; kajti v XIII. in XIV. stoletju vzdignil je svoj glas proti običajnemu velikonočnemu pravilu jedini Nicepliorus Gregoras ; njegov dotični list „Ad reverendnm Josephum de paschate demonstratio, quod iain pridem in eo erratum sit et quomodo eorrigi debeat" je ponatisnen pri Fabriciju (Bibliotheca graeca). No proti temu osamljenemu glasu, dasi so mu od začetka, kakor se kaže, pritrjevali v nekih viših krogih Carjigrajskih, je nastopil redovnik Izak Argyrus v svojem 1372 spisanem navodu o izračunjevanju Velike noči, ki ga sporoča Petavius v svojem Uranologium (Pariz 1630, pag. 359-382). Glas Gregore je ostal osamljen in do današnjega dne ni imel znatnega pristaštva.
2) Celo kardinalu de Aliaco, ki je bil vnet predbojevnik reforme cerkve „in capite et membris", kakor so se izražali tedaj, je bilo pred vsem do vspeha svojega traktata „Capitula reforma-tionis Ecclesiae", v svoji gorečnosti za preustrojevanje pa ni pozabil tudi koledaija. Njegov preustrojitveni načrt je v Codices Vindob. 5226 fol. 68«-726 in 3162 fol 202a-210i in ni brez zmot.
V IV. zaglavju misli napačno, da je uže Julij Cezar devetnajstletni lunin cikel z nameri aurei vpisal v koledar. V VI. zaglavju priporoča trideset letni cikel Arabcev od 19 navadnih in 11 prestopnih let kot najpopolniši, ker prezira ravno, da arabsko prosto mesečno leto po 354 eventuvalno 355 dnij spravlja mlaje pač na jedne in iste ure, ne pa na iste koledarjeve dni.
3)	Cod. Vindob. Dunajske dvorne knjižnice 5266. Odnašali smo se na isti uže zgorej, ko smo spominjali na zmoto Cusanovo, ki je z nasovetovano reformo namerjal doseči tudi soglasje zapadnih in vstočilih cerkva glede na čas velikonočnega praznovanja, v tem ko bi se bilo v slučaju izvršbe te reforme, dejanski zrušilo od X stoletja v vsem krščanstvu udomačeno dotično soglasje. Sicer pa je bil preustrojitveni načrt tudi drugače napačen, kajti predlog, da bi se izpustilo 7 dnij (jeden teden) v pogledu na lunin koledar nikakor ni bil opravičen, glede na solčno leto pa bi to ne bilo zadostno.
4)	Gassend i O. pa g. 470 ..Si.vtus etiaiii IV ad eum (Eegiomon-tanum) scripsit, ut ad sese accederet deerevisse nimirum se calen-darii reformationem serio aggredi ac reperiri neminem, cuius opera ac industria aeque ac ipsius posset adiuvari".
s) Ta mnenja so se zahtevala nekaj neposredno, nekaj potom cesarja Maksimilijana I. in so se odposlala, ker je bil papež pridobil tudi cesarja za koledarsko prestrojitev.
°) Pavlina, sive de recta Paschae celebratione et de die passionis Domini nostri Jesu Christi Forosempronii 1513.
nesljivimi podatki o tečenju solncaiu meseca, ko so taki vendar neizogibno potrebni za podstavo preustrojevanja koledarja7).
c) Po papežu Piju V izvršena reforma brevirja, kakor tudi koledarja, ki je del brevirja, na podstavi sklepa, ki ga je sklenil Tridentinski koncilj v svoji poslednji seji (14. decembra 1563). Computus, ki je običajno stavljen pred „Bre-viarium Romanam ex decreto Concilii Tridentini restitu-tum, Pii V iussn editum 1568* izraža bistvo preustrojenja koledarja, kakor sledi: .Verum quia aureus numerus prop-ter quasdam temporis minutias, quibus luuaris cyclus cum solari cursu non congruit, multis abbinc annis ad invenien-dain novam lunam non deseruit, nisi per quinque dies illis sjllabis, in quibus est liic contentus, retrocedatur ab eo loco, ubi in calendario positus est: ideo ad eum reductus est locum, qui diem coniunctionis lunae cum sole demonstrat. Ne autem in futurum, ut prius, ab loco suo dimoveatur, sin-gulis trecentis annis unus dies intercalandus erit, quod fieri incipiet MDCCC
To reformo imenuje dr. Kaltenbrunner ("sedaj profesor na vseučilišču v Insbruku) v svoji, od nas mnogotero rabljeni polemiki o gregorijanskem preustrojenju koledarja (^Polemik iiber die gregorianisčhe Kalendereform*) z jedne strani nepopolno in primitivno, z druge strani pa brezmiselno8). Ne-
7)	To se kaže iz odnašaiočih se na te zadeve razprav papeža in arhidijakona pri sv. Ivanu v Ctrelitu, zajedno magistra vseučilišča Liiwen Albertus Pigbius (A. P. Campensis de aequi-noctiorum solstitlorumque inventione ad E. in Cliristo Patrem I). Franeiscum Molinium, Abbatem S. Maximi a Secretis et Coneilio Regis Francorum christianissimi et piis largitionibus eiusdem prae-p> situm primarium. Euisdem de ratione pasehalis celebrationis, deque restitutione ecclesiastici Kalendarii. Ad beatissimum Leonem X pontificem maximum). Isto se razvidi tudi iz predgovora (Praefatio) Kopernikovega k njegovemu epolialnemu delu „De revolutionibus orbium eoelestium", ko se v njem spominja poziva, došedšega mu od škofa Middelburškega, da bi podal o trajnosti tropskega leta zanesljevih opor.
8)	Decretum de iiulice librorum, catechismo, breviario et missali. (Thainer acta genuina Cone. Trid tom II. pag. 505).
popolno, ker se čisto nič niso ozirali na naraslo razliko med koledarjem in nebnimi prikaznimi; primitivno, ker so za korekturo luninega cikla odbrali obliko, katero so predlagali komputisti XIII. stoletja, in katera je daleč zaostala za znanstvenim napredkom od iste dobe naprej; brezmiselno pa zaradi tega, ker bi bila glede na mlaje učinila ravno nasprotje tega, kar so namerjali. Tudi mi moramo imenovati to reformo napačno, ker v svoji porabi bi bila prozvala dejanski nasprotje tega, po čemur je težala.
No to so kmalu spoznali tudi v Rimu; zato so opustili spremembo dosedanje velikonočne plošče, kar se ve da je moralo provzročevati nepriličnosti. Novi brevir je bil namreč uže po načelu: „Lex posterior derogat priori- po vsej svoji vsebini merodaven; ako so pa hoteli izračuniti velikonočne ščipe (polne lune) po Komputu (Computus), ki je sestaven del brevirja, in ki podaje navod za določevanje Velike noči: prihajali so mnogotero v navskrižje s še ne spremenjeno velikonočno ploščo. Pri tem je mogla med obema nastavkoma v vseli letih devetnajstletnega luninega cikla nastati diferencija jednega tedna, v numeri aurei XVI in V celč štirih tedn »v in še čez; temu nepriličnemu stanju pa je napravila cerkvena oblast kmalu konec, kajti sledilo je •
v)) Od papeža Gregorija XIII. leta 1582 izvršena reforma, katera nam je podala tako imenovani novi ali grego-rijanski koledar, ki nam služi do današnjega dne kot norma.
(Dalje pride).
') Sitzungsberichte der philosophisch-historischen Classe der kaiserlichen Akademie der Wissenscliaften 87. Band. W;en 1877. pag. 488.
m '") 19 julijanskih let luninega cikla je namreč daljše, nego v njih obseženih 235 perijodiških luninih mesecev; treba je bilo torej po pretečenju vsakih 310 let, ali skrajšati solčna leta za 1 dan, torej z izpuščenjem jednega bisseksta, ali pa rektifikovati numeri aurei. Computus brevijarja zaukazuje pa vsakih 300 let jednega dne ne izpustiti, ampak vložiti; s tem bi se bili naznanjali mlaji še jeden dan pozneje, nego dotlej, v tem ko bi se bili imeli nasprotno, naznanjati za jeden dan poprej.
Protidržavne agitacije v Rusiji.
Zvršilo se je zločinstvo 1. marca 1881. 1. Vsi istinito ruski ljudje so se preplašili. Nastopila je silna reakcija, katera je intrigo krvave razprave precej priškrnila, da bi jo za vsem ugonobila, tega dozdaj ni bilo i tudi še skoro ne bo. Nemec, Zid i Poljak so premogoeni faktorji o Rusiji, da bi se skoro.našel tak sv. Jurij, kateri bi podobni revolu-cijski pošasti mogel izdatno zatakniti neizmerno žrelo.
Torej nemško-židovsko-poljska domišlija izpulila je naslednjo pravljico. V Poljši bile so lanske spomladi vojaške vaje. Na teh vajah bil je tudi jedini sin bogatega moskov-
skega čajnega trgovca Perlova1) kot dobrovolec po I. razredu. Na obleki sina Perlova zagledale so nekako vojaške oblasti krvave kaplje. Začela se je preiskava. Nesrečni sin Perlova trdi, da mu se je to pripetilo na lovu; o stotniku pa, koji je zginil ravno tedaj, i katerega precej dolgo niso pogrešali, on prav nič ne ve, torej se tudi ni mogel udeležiti kakega razboja. Pa vojaška soduija obtožencu ni poverila. Sklenena je bila
') Da so lažnjivci pripletli ime človeka poštenega i polovini
Rusije znanega — ime. hoje v ojicijalnem prehl cu nima sebi ni najmanjše z v o ene podobnosti, zgodilo se ni slučajno, a naročito... Idem.
resolucija, da Perlova sina razstrelijo erez 24 ur. Vrlemu fantu postalo je strašno ua srcu. Poslal je telegram očetu, da bi ta mu izprosil milost. Oče brzojavlja vojnemu ministru. Ta javlja vojnemu načelniku varšavskemu-generalu Gurku. General Gurko pa se za brzojav Vanovskega ni zmenil. Peč je došla do carja, kojega prikaz pomilovati jednoletnika došel je na mesto za 2 uri prepozno... Črez dan po smrti sina Perlova prišel je sam po sebi istini prestopnik, pa njegovo rzzkesanje ostalo je brezplodno, vojaška trmoglavnost pa skorost zakrivili ste smrt nedolžnega, jedinega prebogatega sina... Taka je verzija nezašlišane pravljice, došedše do središča Rusije. Se ve da to ni verzija jedina, a bilo jih je more biti več nego sto, več nego tisoč... Iz te verzije .izpuščeno je vse, kar smrdi po necenzurnosti; takega smrada pa ni bilo malo... Če porečete, da ni možno, da bi se podobne neumnosti širile med zdravimi ljudmi, odgovarjamo vam, da bi bilo tako morebiti pri normalnih okoUčinah ; če je pa v občinstvu množica Nemcev, Zidov, Poljakov i liberalnih ruskih zapadnikov, kateri vsi preži na to, da bi kje slišali kako nelepost, katero bi mogli vladi bacniti v lice, mi pritrdite, da govorim istino, če vam povem, da se s podobnimi neumnostimi najrajši pečajo i zabavljajo ljudje, KOTopue, po ruski pogovorki KaKt CHpt bi Macjurfc icaTaioTCH2), i kateri od praznosti ne vedo, kaj bi počeli...; da visoka mesta po državni 'službi i v občinstvu od te kuge ne zavarujejo, vam menda ne bo lehko urazumeti si...
V začetku novembra p. 1. prijavilo je vojno mini-sterstvo preklic te nemarnosti, iz kojega je razvidno naslednje : 11 februvarija večer padel je od uboja stražnji glavar 1. eska-drona 39 dragonskega narvskega polka Skuracki: Ubijstvo seje obelodanilo 12. februvarija zjutraj. Preiskavo je takoj začela sedlecka okrajna sodnija i jo je okončila k 28. februvarija bez gotovega vspeha. Zvedela je samo, da Škurackega niso ljubili prostaki-vojaki za njegovo resnost po službi. Meščanska sodnija predala (izročila) je torej stvar vojaški sodniji, katera jo je preiskovala do 25. aprila po pravilih za mirne čase. Sumnja ubijstva padla je na podčastnika Čekunova i Novikova i na prostaka Šubcora i Nadonova; vsi ti ljudje služili so v rečenem polku po splošnem sroku službe. S 30. aprila do 11. maja pregledoval je tožbo vojaški prokuror varšavske vojno-okrožne sodnije, kateri jo je predstavil potem glavnemu poveljniku vojnega okroga s podrobnim objasnilom vseh motivov v njej. 19. maja povedel je general Gurko, da bi proti podčastniku Novikovu prenehali preiskavo, ostali trije pa da bi se sodili po zakonih vojnih časov. Sodba se je vršila v Sedlcu. Vseh prič je bilo 48. Morivci niso obstali svojega zločinstva, dasi je podčastnik Čekunov odkrito obdolževal i prepričaval oba prostaka v ubijstvu. Sodba je trajala od 31. maja zjutraj do 2. junija popoludne s potrebnimi prenehljaji; kajti obtoženci imeli so nekoliko zagovornikov. Ko je bila razprava okončena, izrekli so sodniki svoj prigovor k smrti. Ta prigovor (obsodba) bil je potrjen v Varšavi 5. junija, 9.
') t. j. katerim se godi predobro, da jim je raj uže na Zemlji... Idem.
junija pa je bil izpolnjen. Nekoliko dnij do svoje smrti so obsojenci obstali svoj zločin, a prostak Nasonov je celo pokazal mesto, kamur je skril uro g. Škurackega, kjer so jo zares našli.
Vpraša se, zakaj i komu je potrebna taka grmada lažij ? Schiller prelepo odgovarja na to vprašanje:
, Der Liige kecke Zuversicht reisst hin;
Das AVunderbare findet Gunst und Glauben".
Da, zmote i prekucije si žele kovači podobnih bedarij, kar vam v novejši dobi pač glavno svedoči pariški pok po generalu Seliverstovu... Lernejska hidra v podobi ruskega nihilizmaje na nekaj časa omedlela od trdih udarov mogočne roke grofa A. D. Tolstega; pa grofa ni več, i zmaj se je pa le začel dramiti... Protidržavna intriga je nedavno celo v Moskvi visoko privzdignila svojo glavo. „Evropejci" t. j. Nemci, Židi, Poljaki i ruski bedaki-zapadniki sprožili so visokoparuo peticijo, katera zahteva polno ravnopravnost za Žide po vsej Rusiji3). Da v tej stvari glavno idogo igra židovski srebrnik, da hočejo s to komedijo zmotiti odbor, kateremu je vlada poročila zbrati, pretresti i popolniti vse zakone, kateri se dostajejo Židovstva. to si pač lehka mislite; da je pa ta pogubna sila izbrala si za prostor svoje prestane delavnosti sredino Rusije, to pač ni dobro znamenje... I ruski ljudje s srcem i možgani prav razumejo to predrznost i zavračajo jo, kakor se to spodobi pazljivim stražnikom državnega prida. Pa poljsko-nemško-židovsko obiranje i obdi-ranje ruske, alias slovanske kože od tega pač malo oslabne; treba je positivne postave, treba je mogočne državne roke, treba je trdne doslednosti v narodni vnavji i notranji politiki. Oj,te postave uže davno pretežko čaka ubogi ruski narod; komisija pa za židovsko vprašanje jo kuje, da se Bogu smili, tako polagoma, i kedaj jo skuje, dozdaj nikdo ne ve, ne ve menda i sama ta nesrečna komisija4). Poljake drže, da si ne v ježevih, pa vsaj v mehkih rokavicah; nemško gnezdo so razbili, i mladiči so se razleteli po belem svetu i doleteli so neki celo do mile Slovenije; finski predrznosti so tudi bolj točno odmerili predale, kateri se precej zožijo, če se vsaj desetina tega uresniči, kar govori rusko rodoljubje; samo Židovstvo se vedno množi, neglede na to, da je ruski narod pred malimi leti sam poskusil razbiti židovski kahal... Pod ličino (krinko) zakonitosti vrše se vnebovpijoče reči, katerim ni konca ni kraja. Tak6 na primer, kakor je vam všeča vest, katera je nedavno iz Moskve v mig obletela vso obširno Rusijo: ruski lehkomislež založil je v židovski bankirski kontori (comptoir) dve srečki državnega zajema. Obe srečki ste bili zares srečni. Na jedno je padel pridobitek na 200 tisoč, na drugo pa — na 75 tisoč ruhljev! Kon-tora bila je toliko ,ljubeznjiva", da je lastniku sreček precej
'■') Do zdaj je bila tako rečena črta židovske o milost i, katera jim je zabranjala razliti sc po vsej Rusiji, podobno splošnemu potopu njili pradedov. Idem.
<■) Razni Rotbschildi, Rafaeloviči et consortes mogli bi morebiti kaj več po.vedati o tej kasnosti Jidovske komisije," ne pa odbora za židovsko vprašanje... Opomba ured.
sporočila o nenavadni k njemu milosti fortunae.' Ta je priletel na vso sapo v bankirsko hišo i predjavil je svojo pobotnico o zalogu sreček. Čez nekaj minut pa mu gospodar židovske odrtnice naznanja, da ste njegovi srečki po ustavu zavoda zapadli banki; kajti prepustil je letni obrok posojila za nekoliko ur...!5 Komentarja pač ni treba pisati.
s) Poštena banka morala bi trikrat napoinniti zajemniku o
Samo pomislite, kaj bo delal Žid, ako ga spuste iz verige, pa ruskih vaseh, če se v materi ruskih mest, v srcu Rusije, v rise take mile reči!
Božidar Tvorcov.
približanju letnega obroka v teku poslednjega meseca; tako vsaj postopa državna banka, kdo more znati „ust.ave" vsake židovske odrtnice?! Idem,
TlpeujepHOBbi ntCHM bt> pyccnoMb nepeBOflt.
i.*)
Oxi! Beptfa, ^oporaa ;nepeByimca ! Bt, Te6t moh poflHa bch ruto,t,a cini.ia; Koj',T,a-6ri» isena im, mx% He nw.uaHjr.ia Haj Kir a;a;Krta — 3»rieBa JiOBviirica,
He 3hajt> 61,i a, kaki> cbIiti, t o i/h ;ipyrt. ^pjacna, Taitt cTpoitTT, r,T,'l; pafi ;t,yina cvJiir.ia; Khbhl Btpy b b cajioro ce6a-6i, he c6ujia; He 6u.it, 6u s 6ypi, riivtjumihhxt> nrpyniKa.
Hs6pa.it, 6u bt> asesu no juo6bii ;i'i;i?!in,v,
Ci, j'opa.r!,(o 6oJif>iBHJr7,, 'rl;x'i, jm.moHT,, npH^aHHHMi
PjKoii pa6oieir, cep^ijesn, Miri; irpe;uiHiii>nri,.
CfacT.Tinso mh1; ir.rrj.ra 6r,r s:mmx 6apKa, J1,omt, ott> orna, ott, rpa;i,a mh'1> nineHimnj Beperi, 6u moti cocfcftt, cbhtoii nann, Majata.
II.
Bi naMHTb BajieuTuua BodmtKa.
oanhci npe^j^Htin Pojiijit, co.iOBi.a ; Bt, :iy6pairl; fejiioflHoif oht, ;k ii.it> npo ce6s.
JIhdil mr[;cjnr;r, 6u.it, 6paT0MT., CecTpoio 3Bfe^a ;
jlooobi.k) II 3JiaT0MT.
Ero a;ii3HL 6t^iia.
*) Tiska se v drugo radi tiskarskih pogreškov v prvem natisu.
Komv ero ji,pya;6a,
Emv iba Hvacna P 0;pa ero c:iy;i;6a, TdKvri bt, Hefr irfeTa :
Haitjiyinuia bt, Mam,'fe
Kanuja n Me;;'t, r{,yxn Haiic-iaine,
;Ij>aa;ai1iiiiixT, TpaBi uBisfE
CdnpaeTT, npiueiKHO,
Tpy,T,oBT> He XpaHHTT> OHT, hx H'fcKHO, 0 cmept u cK0p6a ;
Ust, iihx oht, uotro;i,iitt,
KocTepi. kjih ce6a, Kor«a cm ep t t npiixo;i,irtt,, CatnraeTi ce6u.
CB^thck B3jrfeTaeTi>
Ust, njajieHii BOH't; CropiiBT. BOCKpecaeri jIiapT,-<beiiiiKC0MT, oht,.
Bt, TaKofi-ae .Taoairf;
Il08TU n;iiiiyTT,, BocKpecHyTT, bo c.iaBl;, jlirurt to.i.ko yMpyTi>.
»aBpeHTiit dtcHOBeut.
Ruske drobtinice.
C't nipy iio mitk-fc, ro.tomj- pyCaia.
Pred nekolikimi meseci pisali so v zapadni Evropi dan na dali, da Rusiji grozi strašen financijalni polom. Ravno ti ljudje, iste novine pa sedaj govore, da Rusija drži v svojili rokah evropske fi-nancije, da ona, ravno ona, dela lepo ali slabo vreme na borzah — kakor se ji hoče. „Neue Freie Presse" je naravnost govorila, o nevarnosti, da se Evropa vlovi v financijalno zavisnost od Rusije.
Potem je zapela isto pesem nemška „National. Zeitung". V nemškem državnem zboru pa se je oglasil poslanec Kardorf in govoril, da ima Rusija svobodnega denarja pri inostranih bankirjih okoli 300 milijonov marek v zlatu, ali cele veliko več: 25 milijonov funtov sterlinov. 20 da je strašna moč, tarnal je poslanec ter nadaljeval, da je ravno Rusija bila kriva katastrofi, katera je zadela hišo Barring in vse
angleško denarstvo, kriva za to, ker je svoje glavnice vzela tej hiši, ko se je pustila v sumljive ainerikanske špekulacije. Se sedaj pa ima Rusija največ denarja naloženega v angleških bankah, in ravno to da je nevarno. Kaj bi počela Nemška, ko bi zahtevala od Anglije denarjev za vojsko proti Rusiji, pa bi jih Anglija tako, za-visna od Rusije, ne mogla dati? Kaj bi počela v obče cela Evropa, ko bi Rusija nakrat zahtevala od bank svoje denarje? Bil bi strašen polom — za zapadno Evropo, dejal je poslanec.
Znani Bamberger in ravnatelj cesarske b;mke Koch, oba sta v obče priznala, kar je govoril poslanec o ruskih glavnicah, ali Koch je dejal, da je za Nemčijo dobro, da ima ruske glavnice, ker so zato denarji bolj ceni (diskont je zadnja leta bil okolo 3"/„), da imajo nemška, francoska in angleška banka dve miljardi zlata, pa se zato ne boje, ko bi Rusija zahtevala svoj denar nazaj. Tako je tolažil Koch — boječe Nemce.
Kako je pa vse to zgodilo se? Prav preprosto.
Nemški vpliv je začel padati, in Bismarck je mislil, da je zboljšanje ruskih financij, pa je začel ono glasovito financ, vojsko proti Rusiji ter — je bil pobit, ker se ruski car ni prestrašil, in je Višnegradskij našel kredita dovolj v Parizu, Londonu in drugje. A veljava Nemčije je pala še bolj, kar priznaje celo „Kreutz. Zeitung" : »Ojačanje sedanjega položfija, pravi ta časopis, pomeni faktično priznanje preobladajočega značenja Rusije". Pomenljiv pa je konec članka: „Mirno, Rusija spi! tako šeptajo vsi, drže prst na ustih in tiho na prstih, kakor solnce, gredo mimo!"
Mosk. Ved (št. 23. 1891) pa pravijo temu: „Vsi se boji? vznemiriti spanje junaka, in prav delajo".
Ko je nedavno mala argentinska ljudovlada silno preplašila bogati London in celo Anglijo, iskali so ponosni Angleži pomoči na Francoskem in v — Rusiji. Prosili so na posodo revno Rusijo za poldrugi milijon funtov zlata ter „so dokazali s tem, da nikjer drugje posoditi niso mogli". Res čudno.' Pred nekaj tedni so financij silni londonski modrijani prorokovali Rusiji financijalni polom, potem so pa prosili isto Rftsijo, da jim posodi — zlata (gl. Mosk. Ved. št. 20 — 1891).
Železniške prevozne cene za razne tovare se jako premene' in siceT v tem smislu, da bodo cene za predmete raskoši (kolonijalne inostrano sadje, vino itd.) povišane, a znižane prevozne cene za predmete, kateri so potrebni ljudskim masam t. j. gospodarjem zemlje-dclcem in posebno obrtnosti, ki obdeluje surovine pa potrebuje zaščitne carinske politike. Vse to pa, da se povzdigne domače delo, domača podvzetnost bodi si gospodarska bodi si obrtna.
Več sto tisoč ljudij brani v Rusiji lan in konoplja. Ali zadnja leta so cene na platno iz lana ali konoplje jako psile. Posebno veliko so potrebovali tega tovara za vreče. Ko so pa začeli v posebne vagone žito kar nasipavati in prevsižati, se je potreba vreč jako skrčila. Drugi vzrok temu skrčenju pa je ta, da so dopustili uvažati brez carine onih jutta-vreč, v katerih se je moka izvažala. Ko se je dovolilo, se izvoz moke ni kaj pomnožil, ali uvažanje jutta-vreč brez carine pa je — začelo naravnost ubijati domače proizvodstvo.
Egipetski kupci iz Aleksandrije, Damiete in Saida bili so lani na sejmu v Višnjem Novgorodu, potem so šli v privislinske gubernije (v Poljsko), izučili so rajne obrtne zavode Loddzi, Toma-šova, Sognovic itd. Tudi v Petrogradu pregledali so si dobro razne tvornice, šli potem v Moskvo, da si ogledsijo moskovsko-vladimirsko tvoruiško okrožje. Potem pojdejo na jug Rusije. Tako si ruski proizvodi razširijo prodajo, v daljnjih jutrovih deželah: poštenost in solidnost tovara pa bode morala utrditi vspeh.
Iz „stalnih" prebivalcev v ruski Poljski najnovija statistika navaja 1,134.208 Židov t. j. okolo 14% prebivalcev. V mestih jih 50.6",'„. Nsijmenj jih je med Nemci, v Lodzi jih je samo 24.■'!"'„. Jsiko mnogo jih je v ruskem Zabužji, v mestih Sedlecke gubernije 09.5"/u, v Vlodavi (mestecu) jih je celo 81.9"/,,, v Terespolji 91.7%. Posebno veliko jih je okolo ruskih trdnjav. Na mejah jih je tudi posebno veliko (tihotapstvo!), na pruski blizu Veržbolova jih je v mestih Vilkovvškega okraja 74.9"/,„ a v Berdjanskem petrikovske gubernije, sosedne Avstriji je v mestih Zidov 74.5°/,,.
„CBtTb" govori na osnovi dela Velicvna o nemških naselje-nikih, kako so nevarni Rusiji. Po zakonu ima vsaka rodbina 60 de-sjatin, a deliti si te zemlje ne znajo, pa tudi prodati ne — kolonistu ne morejo. Ta posestva so torej neki majorati, in Rus te zemlje — ne more dobiti več. Število naseljencev raste, z njimi pa tudi število onih, ki nimajo zemlje. Zemlja se mora kupiti, a po zakonu te ne sme kupiti menj ad 59 desjatin na dvor (hišo). Po Tačunu „Svčta" bi v naselbini, ki je 1. 1765 štela 40 hiš, okolo 1890. 1. 649 sinov dobili delove svojih očetov, 1.920 sinom pa bi naselbina morala prikupiti nova zemljišča in sicer 20.000 desjatin.
Ta račun je le teoretične vrednosti: mislim, da v življenju se posestva teh Nemcev niso tako množila. Ce bi pa nevarnost postajala res velika, bode ruski narod in država pač brez velikih težav rešila mirnim zakonitim potem.
Časi slišimo, da so ruska „zemstva" šola za bodoči — parlament. V marisičem so res dobra šola n. pr. v tem, da rada povišujejo — davke. Uprava zemstva moskovske gubernije je n. pr. jako liberalna, ali denarjev potrebuje vedno veliko, veliko. V tsiki stiski je predložila, da se na novo obloži Moskva s 280.000 r., ker da drugače ne bode izhajala — brez deficita. Ali Alekseev, golovo (župan) se je uprl, in podpirali so ga drugi Moskovski »glasni", in proračun je zemskoe sobrsinie napravilo ne samo brez deficita, mari še z viškom od 00.000 r.
Jako milo je pri tem tudi n. pr. to: vlada daja zemstvu za ceste velike vsote, zemstvo pobira svoj del, da se za ceste v mosk, guberniji troši letnih 600.000 r., ko vladni nadzornik prosi pojasnil' kako se troši denar, mu pa gospodje »navadno nič ne odgovore in njegovih želj ne ispolne". A pregled teh cest (odTedil ga je minister „putej soobščenija") je pokazal, da ceste niso napravljene po propisu, in da gre precej denarjev na »nesrečne slučaje", ko se denar kar — vtekne v žep. Je-li to dobra ali slaba šola za — parlament? C.
Moravski	ornamenti.
O svojstvenosti moravskih ornamentov. — Spisala Vlasta Havelkova.
Slovani bivši miroljuben in poljedelski narod, naseljen	Slovani brez velikih troškov in bogateli, tako da so začeli
uže od pradavna v Evropi, ublaževali so polagoma ne samo	bojeviti sosedje s strahom in zavistjo gledati na srečni narod
svoje socijalne razmere, ampak vsak posamičnik tudi obitelj	slovanski, »ocijalna naredba, imenovana »zadruga", v kateri
svojo.	je ves rod pod vodstvom starejšine upravljal svoje imetje,
Po mnogih skušnjah naučen, spojil je Slovan, ki je	podpirala je razvoj remesla (rokodelstva) in vsakovrstnih
bistrega duha, koristno s prejetnim. Na tak način živeli so	umetnostij. Tu so tkali, vezli, drugod se je zadruga odi i-
kovala z rezbarskimi izdelki; v krajih, kjer je bilo mnogo kovin, izdelovali so predmete od kovin, in cvela je znamenita trgovina.	s
V zadrugah se je razvilo pa tudi moralno in poetično življenje. Ohranjevale so se stare šege in navade, pevali in skladali so posvetne in cerkvene pesmi. V zadrugah pred vsem gojile so pramatere naše ornamentiko, katera se po svojej krasoti in umetnosti tudi po izjavah tujih poznavalcev more meriti s klasično ornamentiko; kakor so pa za pradavnih časov bili Slovani jednota (homogen) narod, imeli so tudi vsi skupno ornamentiko.
Našla sem v narodnem vezenju moravskem in češkem iste ornamente, iste ornamentalne prvine, isto tehniko, kakor v Rusih, Malorusih v Galiciji, v Hrvatih, Srbih, ubogih Lu-žičanih ah Vendih na Sprevi in v drugih. Da, celo ista imena vzorcev, posamični motivi in tehuike, kakor pri nas, vodijo nas k spoznanju, da so imeli Slovani jedno skupno ornamentiko, katera se nam je ohranila še v ornamentalnih ostankih posebno v narodnem vezenju, na kovanju vozov naših seljakov, po remeselskem (rokodelskem) orodju, na lesenih in ilnatih izdelkih, v starem načinu slikanja na domih, na piruhih, da, naposled tudi v prostonarodnih pisemnih pomnikih (panicitkach pisemnych), osobito v slikanih cerkvenih pesmaricah.
Slovansko narodno vezenje svedoči pred vsem o poetičnem in nežnem značaju našega naroda. Prababice naše zajemale so motive iz najbliže okolice, iz prirode, s travnikov, gajev in gozdov. Same so si risale vzorce po listih in cvetih, kateri so se jim ljubili, in pod,'spretno njih roko spremenjevale so se posamične prvine v teku tisočerih let v krasen, dovršen ornament. Toda v vezenju našem ni zastopan samo rastlinski ornament, tudi geometrično okraševanje je v našem narodu priljubljeno in rabi se tudi kot pripomoček k 01-namentovanju in napolnjevanju notranjih, sploh rastlinskih oblik t. j.: jabelček, klinčekov, zvončekov, siček in listkov in sicer z mrežami tro- in čveterozlatimi, točkami, črtami itd.
Pramatere naše ostale so verne prirojeni svoji sposobnosti ter niso prenapenjale svojih sil in zmožnosti]. One so se ogibale perspektivnemu upodabljanju plastike pri cvetju in listih, in iz tega razloga nahajamo le z redka človeške in živalske podobe v našem navadnem vezenju; a te pa vedno stilizovane kakor ornamenti. Vezilke razkladale so si cvetove, pregibale in stlačevale liste, tako da je bil ves predmet preveden v jedno plat ali ploščo, ne da bi bil izgubil kaj od svoje prvotne oblike.
Če uže nasprotniki ne morejo našim ornamentom utajiti krasote in dovršenosti, skušajo vsaj zaslugo slovanskih žen, katero so si one pridobile za umetniško stran narodnega vezenja, umanjiti ali zmanjšati, trdeč, da so prišli naši ornamenti po vplivu tuje kulture, posebno grške, egiptske in arabske v naše narodno vezenje. A vendar je to v resnici naravnejše, ako predpokladamo (suponujemo), da so pramatere naše izbirale svoje motive za vezenje iz najbliže svoje okolice
in sicer glavno iz prirode. Posebno jih je cvetje in somerno listje s krasoto svojih oblik k temu kar priganjalo.
Tako je n. pr. ugovarjanje, češ da je podobi jabelka, ki je v našem vezenju zelo priljubljena, bilo v podstavo granatovo jabelko — kar neki svedoči ob orjentalskem izviru tega ornamenta — kar naravnost brezpodstavno. Dokazala sem v časopisu muzejskega društva olomuškega (letnik II str. 37. in letnika III. str. 80), da je po sredi razkrojena lesnika (jabličko plave) služila našim kmeticam prvotnim vzorom jabelčnega ornamenta. Vsled konservativnega značaja Hanakov ohranile so se nam v hanaškem vezenju jednostavne podobe tudi tedaj, ko so imeli iste ornamente uže bolj sestavljene; takd mi je bilo možno sestaviti razvoj podobe jabelka2). Tako vidimo na tabuli I. celo vrsto jabelk izbranih veči del iz hanaškega vezenja, katera vrsta predočuje, kako se je tekom tisoč in tisoč let polagoma razvilo ornamentovanje tega motiva Na podobi št. 2. je jedrnik (jadernik) neznaten, ne-okrašen, na naslednjih podobah je uže bolj razširjen in napolnjen bodi si s pikami ali mrežo, tako da se uže menja v pravi ornament. Ostanek (okveti-blumendecke) jabolčni menja se polagoma v cele liste in klase (paličky-kolben), dela kasneje korenine ter se spreminja konečno v krasno palmeto. Jabolčni repek izbegava v jedno ali dve somerni krivulji, in ob straneh jabelka nastaja listnat obvoj in drugi ornamentalni nakit. Ta obvoj razvil se je po priliki tako: jedra, katera vidimo iz početka še v podobi jagod ali perel na znotraj, uporabljali so pozneje za vnanje okrašenje. Iz teh peri (kakor jasno kažejo podobe) razvilo se je polagoma lično ornamen-talno listje. Z jedno besedo, korak za korakom razvijalo in ublaževalo se je sestavno poornamentovano jabelko. Da je bilo k takemu razvoju treba morda mnogo stoletij, razume se samo po sebi. — Tako zanimivo razvijanje lehko je zasledovati tudi v ostalih prvinah, iz katerih je zloženo mo-ravsko vezenje. Kdor je pridno proučil moravsko vezenje ter sledil jabolčnemu ornamentu v celem njegovem razvoju, nikakor ne more trditi, da je to granatovo jabelko, kar veze moravsko ljudstvo. Kakor je znano, je podoba razpolovljenega jabolka v našem vezenju stalna, in uže to kaže, da naš ja-belčni ornament ni dobil podstave od granatovega jabelka.
Jabelčni ornament moravski je tudi tako določen, stereotipen, da ga vsakdo spozna že na prvi pogled, s čimur je torej že naprej izločena možnost, da bi bilo v našem vezenju dvoje jabelk, to je naše navadno domače in tuje gra-vatovo. Se ve da je ornamentalno izvedenje našega jabelka stotero; a vendar ostajajo povsod temeljne, značilne (karakteristične) njegove črte popolnoma očite ali vidne.
Poglejmo na tab. 2, na kateri je naslikano jabelko s kotne plahte slovaške (kutnf placheta). Tu vendar ni možno dvomiti, da je to naše navadno jabelko; saj je tu poleg drugih znakov do cela jasno videti jedrnik in pečke v njem, dočim ima granatovo jabelko popolnoma drugo obliko ter v sebi hrani nekoliko tisoč do cela dobrih jeder.
■) Tu sledi po izvirnem tekstu tablica, ki kaže šematiški razvoj jabelčnega ornamenta. Op. ur.
Na isti tab. na drugej sliki ni sicer peček sredi ja-belka; uporabljene so pa pečke v podobi malega srčeka za korono, drugod je isti nakit obešen zopet zdolej. Oba vzorca vzeta sta z ovratnikov (robcev-limeček) hanaških. Podobno nahajamo pogostoma na hanaških ovratnikih obe polovici
je umrl 7. marca t. 1. na Dunaju v 78. letu življenja. Bolehal je od lanskega poletja, delal pa je na znanstvenem polju do zadnjega. Življenje, delovanje in dela Miklošičeva so avtentično popisana od Antona Trste-njaka v letopisu za 1882 in 1883 »Slovenske Matice" str. 2-54, kjer je na čelu tudi slika slavnega rojaka slovenskega. Miklošič se je rodil 20. novembra 1813 v Rado-merščaku na Štajerskem. V Gradcu je dobil doktorat modroslovja, na Dunaju pa pravoslovja. Bil je svetovno in temeljito izobražen, v svoji stroki kot prvi slavist sedanje dobe, bil je pravi orjak učenosti. O nobenem učenjaku niso na Dunajskem vseučilišču profesorji brez razlike govorili s tolikim spoštovanjem in se mu odkritosrčno uklanjali, kakor Miklošiču. Na tem vseučilišču je bil tudi Rector anagnificus; na Dunajski akademiji znanosti je bil najbolj delaven izmed vseh članov. Nikdo ni še podal tej akademiji toliko učenih razprav in del, kakor Miklošič. Vstvaril je fundamentalna dela na polju slavistike, in to v prvi vrsti celotne slovnice. Posezal je v svojih razsledovanjili v vse evropske jezike, tudi v ciganščino, kakor turški in madjarski jezik. Pisal je klasičen slog, bodisi v nemščini ali v drugih jezikih.
Kar se dostaje znanstvenega sistemizovanja, bil je znanstvenik prve vrste, in videlo se mu je tudi pri predavanjih na vseučilišču, kako je popravljal to in ono, da bi bil njegov gramatiški sistem popolniši. Nikdo ni, ko smo primerjali predavanja raznih profesorjev, predaval jasnejše, prijetnejše, nego Miklošič; pri tem je kazal
razpoljenega jabelka zraven sebe uvezeni; tudi tu so pečke vzete ven ter služijo ornamentu za korono.
Na soroden način vidimo drugod ornamentovano ja-belko; dve pečki sceljeni ste v srček, iznad katerega izrasta jablanov cvet.	(Dalje pride).
največo skromnost, in v polemiki se ni nikdar zadiral nad nasprotniki, običajno jih niti imenoval ni. Skromen se je kazal po vsem vedenju tudi na zunaj; takoj je spoznal dijake po njih sposobnosti, in nadaijence je klical k sebi, da jih je poučeval še posebe.
Kot učenjak svoje stroke ostane on vedno med prvimi; kot slavist ima stalne zasluge, ker večina njegovih raziskavanj ostane kot stalna znanstvena pridoba. Kot učitelj je zapustil izbornih naslednikov, ki delujejo na njegovem in sorodnih poljih. Kot politik ni odgovarjal spoznanju in težnjam avstrijskih Slovanov; gotovo pa, jednako Kopitarju, ni videl od začetka, v kaj se bodo porabljali njegovi nazori, ki so naposled vzrasli vendar le v ozkih mejah jezikovnih raziskavanj. Na vse druge strani mu ostanejo Slovani tudi najpoznejših rodov hvaležni, da je razoral velikansko mnogo sam, a pokazal poti, kako je nadaljevati naslednikom.
Miklošič je vžival pa tudi priznanje sodobnikov, kakor malokateri genij. Odlikovali so ga v Avstriji in drugod z najčastnejšimi redi in imenovali členom po akademijah in vsakovrstnih učenih in znanstvenih društvih.
Miklošič je počastil s svojim imenom ime skromnega slovenskega naroda. Spomin mu ostane večen v znanstvu sploh, a med Slovani posebe, in Slovenci se bodo vedno ponašali, da se je rodil tak orjak med njimi.
Po nepretržnem delovanju naj mirno počiva!
Ogled po slovanskem svetu.
«) Slovenske dežele.
Volitve na Slovenskem. Na Kranjskem so za Slovence izvoljeni v državni zbor: Dr. Ferjančič, dr. Poklukar prof. Šuklje, Vilj. Pfeifer, grof Hohemvart, kanonik Klun, vladni sovetnik pl. Globočnik, bivši vodja kmet. šole F. Povše.
Dr. Ferjančiča so hoteli izpodriniti s princem Windisch-
graetzom, pl. Globočniku je podlegel dr. Majaron. Drugi ali niso imeli sploh nobenih, ali pa ne zaresnih nasprotnikov. Unel se je bil pa velik boj nekaj zaradi tega, da se je postavil kandidatom vodja Povše, še bolj pa, da so izpodmi-kali dr. Ferjančiča, in najbolj dr. Majarona. Povšeta, pl. Globočnika in Windischgraetze je podpirala, oziroma postavila tako imenovan konservativna stranka, katero imenujejo
po njenem vedenju klerikalno, mi pa jo zaradi istega vzroka imenujemo latinizatorsko stranko. Stvari in razmere na Kranjskem opisujemo v tej št. našega lista na drugem mestu.
Poudarjamo še, da na Kranjskem ni konservativna stranka čisto nič poštevala sedanjih politiških razmer v Avstriji, šlo jej je za nasprotje proti narodni stranki, naj pride potem ta ali oni njej priljubljenih pristašev v državni zbor, in uže s tem se je močno spozabila nad narodom.
Na Štajerskem so izvoljeni: dr. L. Gregorec, M. Voš-njak in (nov) šolski nadzornik Fr. Eobič. Napredovali so štirski Slovenci tudi v mestih; dr. Srnee je propadel z malo glasov.
Na Koroškem sta oba slovenska kandidata propadla; kljubu hudemu pritisku od nemške strani, jima je nedosta-jalo le malo glasov do zmage.
V	Trstu in njegovi okolici je zmagal slavno slovenski kandidat nasproti liberalnemu italijanskemu.
Mauroner namreč ni dobil niti četrtino glasov nasproti vit. Ivanu Nabergoju. Italijanske novine so se vedle, kakor da bi se Italijani vzdrževali volitve, v resnici pa so rovali proti Nabergoju in so poslali cel<5 slovenske in v obče delavce v boj proti Nabergoju. Poleg tega je igral še neki don Pahor posebno nlogo, da bi se neugodno zasukala stvar proti Nabergoju. Naposled je še omeniti, da so kakim 600 slovenskih volilcev odtegnili glasovnice. No narod je spoznal nevarnost ter odgovoril nasprotnikom, kakor se spodobi.
V	Istri je jednoglasno izvoljen profesor Spinčič, in je le nezakonito vedenje italijanske komisije zakrivilo, da je dr. Laginja dobil dva glasova manj, nego njegov nasprotnik. Uničili so bili 9 glasov slovanskim volilcem pri prvi volitvi: vsled tega je prišlo do ože volitve. Pri poslednji so uničili še dve glasovnici slovanskih volilcev, kateri ste pri prvi volitvi veljali! Tako je zmagal ital. kandidat, a nadejati se je, da bode ta izvolitev kot nezakonita uničena na pristojnem mestu. V mestih) in trgih istrskih je bil tudi postavljen kandidat od slovanske stran', a Slovani istrski so spoznali, da se jim od odločilne strani ne privošči zmaga na tem mestu. V obče so se istrski in tržaški Slovani mnogo naučili in so mnogo spoznali, kar jim ni bilo dovolj jasno doslej. Zato se bodo po teh skušnjah tudi ravnali.
Mi od srca častitamo volilcem primorskih Slovanov, da so dosegli vsaj navedene vspehe; dve novi moči odpošljejo primorski Slovani v boj za svoja prava. To je glede na sedanje volitve med Slovenci in istrskimi Slovani še posebna lolažba in nekako zadoščenje za nevspehe na druge strani.
Na Goriškem je dr. Gregorčič dobil ogromno večino nasproti dr. vit. Jos. Tonkliju. Na Goriškem so pridobili Slovenci tudi s tem, da je prodrl tudi od njih priporočeni kandidat v velikem posestvu grof Alfred Coronini nasproti princu Hohenlohetu. ki si ni pridobil v prošlem zasedanju posebnih lavorik nasproti Slovencem. Coronini se je zavezal potegovati se za težnje Slovencev.
Prešernu dostojen spomenik! V tem smislu je pomnoženi odbor .Pisateljskega podpornega društva" v Ljubljani razposlal poziv .Narodu slovenskemu". Poziv spominja, da za deset let bo slavil naš narod stoletnico Prešernovega rojstva; tedaj naj mu postavi vidno znamenje, katero še poznih let pričaj domačinu in tujcu o ljubezni in zahvalnosti naši. Za to naj se nabirajo doneski. Odbor se torej obrača prijazno do vseh slavnih društev in zastopov, do sleharnega rodoljuba po deželah slovenskih, izkratka do vsakogar, komur je drago ime Prešernovo, naj z blagovoljnimi doneski pomaga uresničiti častno namero in tako zajedno vredno poravnati dolg slovenskega naroda do najboljšega pesnika svojega! ,Zlasti upamo, da se bodo čitalnice slovenske na besedah svojih često in drage volje spominjale spomenika Prešernovega. Vsak naj skrbi zato, »da se o stoletnici vzdigne spomenik, o katerem ponosno porečemo, da ga niso postavili posamičniki, nego vesoljni narod naš prvemu pesniku svojemu". — Doneski naj se pošiljajo .Pisateljskemu podpornemu društvu" v Ljubljani. Dr. Vošnjak, predsednik, Ant. Funtek, blagajnik. Simon Butar, tajnik. Podpisanih je še 49 odbornikov, med katerimi so odlična in slavna imena slovenskih rojakov.
Deseto sporočilo o delovanji in stanji podpiralne zaloge slovenskih vseučeliščnikov v Grade/, založil in objavil tačasni odbor. Poročilo z veseljem naznanja, da je tudi letos priraslo prevažnemu društvu nekaj vrlih rojakov, katerim je nekdaj delilo podpore. Zadnja 3 leta so bila ugodna, bilo je moči v preteklem letu glavnici dodati 300 gld. v gotovini. Vse imetje poslednje znaša sedaj 720 gld. v pismih denarne vrednosti in 300 gld. v gotovini. Čistih dohodkov z obrestmi vred je bilo 1038 gld. 13 kr., a sprejšnjega leta je ostalo v gotovini 444 gld. 4 kr. Troški so znašali 898 gld. 66 kr., in gotovine je preostalo 584 gld. 38 kr.; ta vsota je na račun bodočega 1. shranjena na obresti v hranilnici. Odbor je zboroval 8krat in je rešil 71 prošenj; odbite ste bili 2. drugim 69 pa se je dovolila vsota 573 gld. Podpiranih je bilo 12 slovenskih vseučiliščnikov: 7 pravnikov in 5 medi-cincev, 8 jih je bilo s Štajerskega, 3 s Kranjskega, 1 s Primorskega ; s Koroškega ni bilo nobenega, tudi nobenega, ki bi bil na vseučilišču vpisan. Darovali so za razdelitev dež. zbor kranjski 200, štajerski 150 gld.; hranilno in posojilno društvo v Ptuju 80, posojilnici v Celju in Mariboru po 50 gld.; mnogoteri rodoljubi po 10, 5 in manj gld. V upravnem odboru 1. 1890-91 so: predsednik in blagajnik g. dr. Gregorij Krek, c. kr. vseučiliščni profesor, predsednikov namestnik g. dr. H. I. Bidermann, c. ki; vseučiliščni prof.; tajnik g. Bogomil Krek, drd. jur. Odborniki: Fran Krančič, st. jur., Ant. Schvvab, cand. med. Jarosl. Žitek, st. med., Fran Gestrin, cand. phil., Mih. Murnik, st. phil. Namestniki: Jos. Galle, st. iur., Hinko, Šuklje, cand. med., Demeter Bleivveis vit. Trsteniški, st. med. — Spodbudno je, da pri tem društvu predseduje naš slavni učenjak dr. Krek, ki nadzoruje društvo in izvršuje skrbno in vestno tu naloženo mu opravilo. Tolažilno je, da se dobrotniki množe, ki, kakor
poročilo samo pravi, mnogim dijakom omogočujejo po društvu, da morejo vstrajati na vseučilišču. V narodnem pogledu pač zasluži malo kako društvo veče p dpore, nego ta podpiralna zaloga. Naj bi jej dohodki progresivno naraščali in bolj in bolj rojaki oglašali se z obilnimi podporami!
b) Ostali slovanski svet.
Državnozborske volitve. V češkem kraljestvu so v kmečkih občinah zmagali povsod kandidati mladočeške stranke. Po mestih in trgih je prodrl samo jeden Staročeli, povsod drugod so zmagali Mlodočehi. Še celč dr. Rieger je prišel v ožo volitev z dr. Trojanom. Rieger uvidevši popolni propad staročeške stranke, je odpotoval v Italijo, in sicer v Rim. Staročehi so proglasili izjavo, da se tudi po trgovinskih in obrtnih zbornicah ne udeležijo volitev, spoznavši, da niti tu ni več tal za nje; izrekli so s« zajedno, da se umaknejo po" polnoma s poprišča aktivne politike; ta čas hočejo porabiti za reorganicijo svojo, pa tudi nadzorovati delovanje Mlado-čehov, katerim je odslej izročena osoda češkega naroda. Vse priznava, da propad staročeške stranke je tak, kakoršnega ni doživela morda še nobena stranka. Vse je pa tudi radovedno, kakč pričnejo Mladočehi svoje delovanje. Mi dokazujemo na drugem mestu, katero točko naj bi oni postavili na prvo mesto svojega mnogoobsežnega programa. Kandidati dalmatinskih Hrvatov poudarjajo jednako z nami na prvem mestu izvršbo narodne jednakopravnosti, potem pa historičnega državnega prava. No vsi pravi Slovani in pravi prijatelji našega cesarstva žele, da bi se posrečilo Mladočehom spraviti občo politiko v pravi tir ter da bi pripomogli odstraniti zapreke, ki se stavijajo Slovanom, stremečim po izvršbi narodne jednakopravnosti.
Čehoslovani moravski začeli so se probujevati; narodna prava slovanska stranka je postavila, kjer ni bilo nevarnosti od nemške strani, lastne kandidate. Toda zmagala je formalno samo z jednim svojim kandidatom; ali dobila je znatne manjšine glasov tudi drugod.
Moralno je zmagala pa uže sedaj narodna stranka nasproti „prospeharski" staročeški stranki. Pritisk od poslednje je bil silovit; rabila je vsakatera sredstva; pomagala jej je klerikalna stranka in vlada. Volitve na Moravi spominjajo v mnogem pogledu na volitve na Kranjskem. Samo da na Moravskem je Mezniku in tovarišem pomagalo tudi Židovstvo poleg Nemcev in vsakovrstnih uradnikov.
V	Sileziji je prodrl, kakor poprej, prof. P. Ig. Swiety. V Bukovini je izvoljen jeden sam Rus poleg 2 Romunov, dasi je večina prebivalstva ruska.
V	Galiciji je prodrlo na videz 7 Rusov, dejanski so pa ti poslanci privrženci in izvoljeni po milosti poljskih volilnih odborov. Romančuk ne more biti ponosen na tako pridobitev, potem ko je narod, rekli bi, izdal, kolikor je od njega zavisno. Zahteval je 18 mandatov, dobil jih je pa le 7 za se in za svoie somišljenike. Staro stranko sv. Jurija, pravo narodno stranko, so sedaj premagali s sredstvi, mnogo hujšimi, nego so se rabila na Kranjskem in Moravskem;
ali Romančuka čaka še mnogo sramotniše plačilo, nego je bilo usojeno dr. Riegru. Poslednji je imel vsaj argumente za svoje postopanje, dasi neveljavne; Romančuk pa v svojem programu sam sebi nasprotuje. Hoče varovati v separatističnem smislu rusko narodnost, a to mu bode dovoljeno le v onih mejah in na način, kakor umejo to varovanje poljski plemiči. Ta je največi politiški obsurdum, ki si ga more človek misliti. Trije milijoni avtohtonnih galiških Rusov bodo odslej v poslaniški zbornici še slabše zastopani, nego doslej, ker so imeli poprej vsaj c. kr. dvornega sovet-nika Kovalskega svojim zastopnikom. Mahinacije glede na gališke Ruse dokazujejo jasno, da poljsko plemstvo ima še nadalje igrati ulogo kot zagvozda, da avstrijski Slovani ne pridejo do narodne jednakopravnosti. To se utegne maščevati nad onimi, ki ne sprevidijo, da ta zagvozda je nevarna njim samim.
Na Nižeavstrijskem so na kmetih propadli liberalci nasproti antisemitom in konservativcem; na Dunaju samem so izgubili liberalci več okrajev. Glede na Dunaj je opomniti, da so bili postavili Čehi povsod lastne kandidate. Dobili so po 100 do 200 in čez glasov; vsekakor je to napredek in važno glede na bodočnost, da se blizu 300.000 Dunajskih Slovanov prične zavedati, da so Slovani in da imajo svoja državna prava, če tudi so v germanizujočem prestolnem mestu-
V Dalmaciji se bodo volitve še le vršile 16., 18. in 19. t. m. Važno je to, da kandidati so na prvem mestn za narodno jednakopravnost in potem za utrjenje in razširjenje prava kraljevin in dežel.
Vse druge spremembe, ki se izvršujejo pri sedanjih volitvah, so malenkostne nasproti dejanskemu preobratu na Češkem in moralnemu zboljšanju na Moravskem.
Pastirski list avstrijskih škofov ocenjuje poseben članek, priobčen v ,Slov. Narodu" od 17. febr. Članek pravi, da je ta skupni list pisan najbrže v Pragi, a je po vsebini tak, da bi prav lahko iskali njegovega pisatelja v kaki ministerski pisarni na Dunaju. Duh, ki veje iz tega lista, je uprav isti duh, ki veje iz komentarja, ki ga je objavila Dunajčanka ob razpustu državnega zbora"... Res se v izjavi škofov naglaša neka prijaznost do vseh avstrijskih narodov in jim priznava opravičenost, da smejo gojiti svoj jezik hi druge svoje posebnosti, ali takoj za tem se oglašajo interesi jednotne države. Škofovski pastirski list je v do-tičnem odstavku za čudo podoben volilnemu oklicu nemških liberalcev, samo da malo manj jasno pove svoje mnenje... Plener si je gotovo z veseljem mel svoje roke, ko je čital pastirski list avstrijskih škofov, kajti poprej si gotovo ni mislil, da imajo nemški liberalci tako dobre zaveznike baš v avstrijskih škofih. Nas škofovski list nikakor ni iznenadil, mi smo že nekaj časa slutili (mi čutimo to uže od 1. 1887, op. ured), da tak duh vlada v škofijskih palačah, kajti naša klerikalna glasila že nekaj časa proglašajo gojenje absolutne narodnosti za poganstvo. Videli smo dobro, da so zato dobila nekak migljej od zgorej, sami na svojo roko bi se tega ne bili upali. Prav lepo se čitajo v pastirskem listu besede,
da cerkev obsoja fanatično sovraštvo do druge narodnosti in da nobenemu narodu ne priznava nikake prednosti, da vse narode jednako ljubi... Razpori med avstrijskimi narodi so zares obžalovati, ker slabe našo državo, ali ti razpori se ne dadč drugače odpraviti, nego z izvedenjem narodne jednakopravnosti. Kaj so pa škofje do sedaj storili za izvedenje narodne jednakopravnosti? Ko so nemški liberalci zatirali nas Slovane, naše prayice teptali z nogami, za nas avstrijski škofje niso imeli srca. Nikdar niso v gospodski zbornici povzdignili svojega vplivnega glasu, nikdar se niso tedaj za narodno jednakopravnost oglasili po pastirskih listih. Ta faktum najbolje karakterizuje ljubezen avstrijskih škofov do avstrijskih narodov. Sovraštvo do druzega naroda postalo je našim cerkvenim dostojanstvenikom še le greh, ko so Mladočehi v Pragi z odločnim postopanjem pokazali, da nečejo dalje dopuščati, da bi Nemci teptali pravice češkega narod o. Pastirski list je naperjen v prvi vrsti proti Mladočehom, v drugi vrsti pa proti narodnostni ideji in proti Slovanom sploh, naj se to še tako pokriva." Članek sklepa, da mi nismo sovražni duhovščini, če tudi bodo klerikalni listi napadali tudi ta članek, upirati pa se je nameram, ki so nasprotne naši narodnosti, in naj prihajajo te razmere tudi od škofov.
Cesarica Friedrich, mati cesarja Viljema II., je bila odpotovala v Pariz, kakor so trdili, francoske slikarje pridobivat, da bi se s svojimi umotvori udeležili Berolinske umetniške razstave. Mudila se je mnogo dnij v Parizu, kjer pa niso hoteli, verovati vsi, da je namen njenega potovanja na pospeševanje tu mišljene nemške razstave. Nekatere francoske stranke so smatrale potovanje političnim in so vsled tega demonstrovale. To je bilo vzrok, da je bilo vsako približevanje v politiškein pogledu nemožno. Cesarica je odpotovala, kakor priznavajo od vseh stranij, ne da bi bila dosegla svoj pravi namen. Diplomacija nemška se je tu uštela, in da jo je to razjarilo, kaže postopanje v Alzaško-Lorenskem, kjer so zopet razveljavili polajšave za potovalce. Dasi je Nemčija v zvezah in prijatelstvu malo ne z vsem svetom, jej vendar ne da miru misel, da bi se utegnila Francija okrepiti po kaki tudi formalni zvezi z Rusijo. Nemčija bi bila rada, da bi ostala Francija vedno osamljena; ravno tako pa tudi Rusija. Cim očitniše postaja približevanje Francije in Rusije, tem veči strah navdaje nemško diplomacijo in politiko. Sedaj je bil pa še nadvojvoda Franc Ferdinand d' Este ne le v Rusiji, ampak na ruskem dvoru najprijazniše sprejet; to pa še posebe vznimirja nemško diplomacijo ; iz vsega tega je misliti in umeti, da potovanje cesarice Friedrich ni bilo brez politiških namer, dasi se je prikrivalo, z druge strani pa nevoljo iste Nemčije, ko je bilo njeno prizadevanje za približevanje med Francijo in Nemčijo za poslednjo vsaj za sedaj brezvspešno.
Književnost.
„ Listori iz Afrike" od Dragotina Lermana priobčio učitelj Jul. Kempf. 8° XV-j-229, velja 80 kr. V tej zanimivi knjižici podaje Kempf 18 zanimivih pisem svojega prijatelja Požežanina Drag. Lermana iz Afrike. — Lerman je vestno in zelo zanimivo opisal svoje doživljaje, kakor tudi običaje afriške, na svojem potovanju v „Kongo" državi. Poleg tega pa ta hrvaški potnik v Afriki marljivo nalrra etnografske reči in predmete za hrvaški muzej, kateri ima od njega že lepo zbirko predmetov. — Pač Hrvatje so lehko ponosni na svojega rojaka potnika ,Kongo" expedicije. — O.
„D$jiny kroje v zemecli česlcijch az po valki/ husitske". — I. svazek. Doba nejstarži až do polovice XIII. stoleti. Se 63 obrazy. V Praze. F. Simaček 1891. To delo svoje vrste je jako važno. Žibrt predstavlja na podstavi virov najprej moški, potem ženski, naposled kraljevski kroj tu nazna-čene dobe. O XV. in XII stoletju je pa razpravljal isti predmet Z. "VVinter, tako da se obe deli dopolnjujeti. Žibert je slaven raziskovalee češkega zgodovinskega kulturnega življenja, in uže samo to kaže na vrednost dela, ki se priobčuje sedaj.
„France et Rnssie", ki izhaja po 2krat na mesec na 16 straneh, nekoliko veče oblike ne.; o naš list, stoji celo leto po 10 frankov; za francoske katoličane, potem za katoliške duhovnike v Rusiji in Franciji samo 5 frankov, oziroma s poštnino na zunaj po 67* frank. Doslej so izšle 3 št.; v vseh se na prvem mestu razpravlja mednarodna politika in se dokazuje, kako bi bilo možno in potrebno spraviti Rusijo in Francijo v ožo in tudi formalno zvezo.
Ima dopise iz Rusije, Avstrije in različne razprave, ki morajo zanimati tudi Slovane. Kakor sodijo po posebnih informacijah, bo se ta list posebe odlikoval pO tehtnih člankih in razpravah, ki se bodo dostajali tudi slovanske kulture, politike in današnjih odločilnih teženj Slovanstva. Na podstavi teh informacij o vrednosti in ciljih lista, je priporočati ta list vsem Slovanom in tudi katoliškim svečenikom. Slovanska društva, kakor pojedinc-i, vešči francoščine, naj se naročajo na ta novi organ, ki utegne neizmerno pospeševati cilje, katere si je postavil, in tak6 vplivati, da se vstvarijo naravniše razmere v sedanji evropski mednarodni politiki.
Na znanje. Pišejo nam iz Petrograd-a to-le: Ovih dana izašlo je novo jeftino izdanje djelah M. J. Lermontova, vr-šnjaka i premca Puškinova. Ciena samo 1 rab., a spošterinom u inozemstvo 1 fr. 75 novč. Prije su ta djela stojala 5 fr„ no sada 16.juna o. g. navršuje se 50 god sa smrti pjesni-kove, pa če se k tomu danu pojaviti mnogo raznih izdanija. Prvo jeftino izd. je pušteno u sviet Glazunovim, dosedanjim vlastnikom mnogih djela ruskih znatnih pisacah, koji je po-stao milionerom, izdajuči ruske klasike". — Priporočamo našim čitateljem, xla se seznanijo s tem biserom ruske poezije. Denar se pošilja gospodičini Zlatici Heruc v Križevce (Hrvatska).
Opoinnja opravništva. One čč. gg. naročnike, kateri bi ne dobili pravočasno kake številke, prosimo vljudno, da reklamujejo nemudoma. List izhaja sedaj vedno ob določenih dnevih ; torej se tudi ve za čas reklamovanja. P. n. naročnikom v Ljubljani: one, ki so bili do konca 1890. naročniki, in ki niso naznanili, da izostanejo, bodeino prištevali tudi 1891. med naročnike; naj pa nam blagovolijo naznaniti, nko bi komu izmed njih ne dohajal list. V Ljubljani je nastopila za naš list „nova era".
„SLOVANSKI SVET" izhaja 10. in 25. dan vsakega meseca. Cena mu je za zunanje naročnike za celo leto 4 gld. za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. Za dijaks in ljudske učitelje stoji celoletno 3 gld. 60 kr., poluletno 1 gld. 80 kr. in četrtletno 90 kr. — Posamične številke se prodajejo po 18 kr. - Naročnina, reklamacije in dopisi naj se pošiljajo F. Podgomiku v Trstu, ulica Farneto št. 44.
Tisk tiskarne Dolenc — Izdajatelj, lastnik in urednik: Fran Podgornik.