Znanstvene ustanove in higiensko tehnična varnost pri delu
Začeli *o skromrio, brez kaik.šniii poseb-nili ]>retenzij. Ze 1. 194{> srcdi obnovdtv«-iiili naporov se je kolekliv liudo priža-detega iKvdjptja »Djuro Dja.koTičt v Sla-von«k.t;m Brodu znašoil prcd zelo res.ni.rn problemom hi^iensko tehoičnega varstva pri delu. Na nektni dolovnem niestu je trikrat zapored prišlo do liude zastrupitve delavcev s tako imenovano barvo >fak-tort. Kazen varstveni ukrepi, ki so jih stori.Ii, niso zalegli. Zato se je Republišika inšpekcija dela LR llrvatskc obrnUa na prof. d.r. ijiž. Boža Težaka, da bi strokov-uo pomagid. Aualizira.l jc tc barvc in po njegovih u,gotovitvali so storMi u«trezne tehničuu varstvene u'krepe ta.ko, da se omenjene nesre-če ne  bodo vcč dogajail«.
Sled.il jfl .še drug resnujši Tarstveiio teh-nifni problem. Tokrat v ruduiku živega srcbra t IdrijL Zivosrebrni rudnilci so namreč redka naravna dobriua in iih ima le malo število držav. Zato je bilo tudi zelo težavno nabavi.ti os«il>na varstvena sredstva (maske), da bi d<?lavce zavaro-vali pred škodljivim učiinkovanj-cra Jivega srebra na njihov organizem. S tem pro-blemom se je spopri-jel Inštitut za medi-cinska ra-ziskovanju in ioksilogijo Ju.g(>-slovaaske akadeinijc znanosti in umct-no-?ti v Zagrcbu, pravzaprav njcffovi sodc-lavci prof. dr. inž. V. Vouik in inž. Z. To-polnfk ter drugi kakor lndi sam diruktor inšiiiuta prof. dr. B. Kcsič. Problcm je bil kmailu zadovoljivo r&šen. V iem in.štitutu so prav tako proučevali tivdi razup mc-tode raziskovanja konccntracij škodljivih snovi v atmosferi delovnih prostorov in delovišč, nadalje so z instrumonti »preiz-knšali nekatere domačc matoriale, ki so namenjeni za izdclavo fi-ltrskih jiparatov za varstvo dihalnih organov pri delu  itd.
Pomembna znanstvena raziskovanja na podrof ju fiziologijcN dcla, tor«j prav tako v neposTedni zvezi z varslvom zdravja za-poslend.Ti <lolaTcev, so tekla vzporcdno iu-di v Srbski akadomiji znanosti. a čedaljc pomembnejše rezultale v tej smeri. po-sebno v zvezi s preprečcvanjem poklicnili obolenj so dosegli tiKli po-samf7.ni stro-kovnjaki kakor na primor dr. D. Kara-jovič, upravjiik Centra za pokliche bo-lez.ni  pri  mpdicin«ki  faknltcti  univerze   v
Beog.radu, inž. M. VukadiaoTič, Tdšji znan-stveni sod^lavcc Higienskega inštituta LR Srbije, oddelka za delovaio medicino, io drugi, medteiu ko na prlmer doc. dr. M. Savičevič, šef že omenjenega oddcJka *» delovno medicino Higienskeiga inštituta LR Srbije, že dalij časa iproučiLJ« profesio-na.lni travmaitiaiem s stailisča deikmi« me-dicine.
Dela prof. dr. J. Lon&fxja iz Zagrd>a, večjoga števila sodelavcev Inšti.tmta »Bo-ris Kidrič« v Vinoi in drugiii so pomem-ben prispevei k Tarstvu pred novo de-lovno nevainois-tjo — zavaroTanju pred. rentgenskimi ia ^ama žarki.
Končno je več našib. znanstveaiiJi usta-nov in posameznih sfrokoTnjakov dalo pomemben prispeveik k izdelavd in iz-po-polnifvi naših predpisov na področjn hi-gioasko tehničuega varstva pri delu, po-sebno .pa v zvczi z izdclavo mnogih jittgo-slovanskth staTidardorv s iega področja. Tako je aa primer Zavod za organizacLjo invvarslw pri delu LR Sknvendje v Ljub-ljani (inž. Gostiša in dirugi) dosegd za-dovoljive K^ziultate v zvezi s standardizi-ranjem tako imeDOvane »varstv^ene kapi-ce« t čevlju, ki Taruje delavca pred po-škodbnmi t primeru, da mu padejo ua noge težki predmeti itd.
Tu smo navedli samo nekaj primecov sodelovanja naših z.nanstvenj,h ustaaov ozironia naših znanstvenikov piri reševa-nju š.tc.viJuih in hkrati tudi zelo kom-pleksnih problemov higiensko tehtničnepra varstva pri delu. in to večmoma samo ti-ste primere, ki jih je zabeležila inšpetkcija de>la. Ta aktivnost se praTzapray cedalje 1k>]j prenaša tudi v saina podjelja, kar je sicer tudi logično g-iede na pomen, ki ga pripisiijemo Tarstvu življenja in zdraTJa delovnega človeka. V mnogih rešitvah ne. katerih posanieznih naših obratnih inže-nirjev, tovarniških zdravnikov in drugih so nedvomno iudi prvine znanstvenega dela. Čeprav niso turli formalno staJte«. so vendurle neprecenljivo pomembne za našo prakso. Pretežno so bi-le realiiiraue z velikim trudom in s skromnijni pripo-m> čki.
Nikša Poljanić