Stran 115.
Zrno do zrna ...
III.
Ideja, oživotvoriti jednako podjetje, ni nova, ker so jo gojili že pred menoj drugi slovenski možje in med njimi tudi sedajni ljubljanski župan Hribar. Zakaj pa pivo iz nameravane ljubljanske mestne pivovarne ni meso postalo, mi ni znane, vender mislim, da se ne motim, ako vso krivdo pripisujem naši nepodvzetnosti.
Drugo nameravano jednako podjetje je tudi menda že pri porodu umrlo in če se ne motim iz opravičene bojazni pred porazom. Če sem prav poučen, tedaj iz kupčije s Perlesovo pivovarno ne bode nič, ker je gospoda gotovo uvidela, da ni kruha, kjer se ječmen v navadnih kotlih s kuhavnicami mesi.
Pojdimo za nekoliko dalje in oglejmo si, kaj bi se na pr. dalo napraviti na podlag* dobro organizovane kmetijske zadruge. — Za to razmotrivanje in za primero naj nam služi naše Dolenjsko.
Meni sicer razmere na Dolenjskem niso še popolnoma poznate, vender mislim, da sem o njih toliko poučen, da lahko približnjo o njih govorim.
Sicer pa upam, da razpravice ne bode motilo, če za zdaj postavim svoje tvornice na Dolenjsko, v zeleni Štajer ali pa celo na usušeno ljubljansko barje. — Ostanimo toraj na Dolenjskem.
Dolenjsko ima nekaj lepega polja in tudi nekaj vinskih goric, ki so dajale svoj čas precej ne baš pre-žlahtne kapljice, ampak one kislice, ki jo zovemo cviček. Dokler so Dolenjci nosili srajce iz domačega platna in ni le njih vince z gore jim grelo srca, ampak jim dona-šalo tudi nekaj petič, tako dolgo so dokaj dobro in zadovoljno živeli. Toda vse na svetu je minljivo in tudi našim Dolenjcem so se časi spremenili. Trtna uš uničila jim je vinske gorice in s tem je šlo precej lepih petič v žrelo nikdar site zverince. Razumi se pa tudi, da se Dolenjcev kultura ni ognjila, ampak da jih je in še precej oblizala. — Z novodobnim napredkom pa so postale tudi razmere druge, potrebe in stroški večji, dohodki pa manjši. In zgodilo se je, da je nekdaj toli cveteče Dolenjsko postalo po božjem dopadajenju tužno Dolenjsko in zdaj so, kar se Slovencev v gmotnem oziru tiče, razmere le še v *'l8triji slabše od onih na Dolenjskem. Dasi pa je zemlja in podnebje na Dolenjskem tako, da bi se v ugodnem slučaju vsi Dolenjci preživeli lahko doma, vender je beda pognala precej dolenjskega prebivalstva v Ameriko. In zakaj? Zato, ker so razmere dandanes take, da se brez gotovega cvenka ne da živeti. To pa, kar se je na Dolenjskem sadilo in je rodilo, ni se dalo spremeniti v gotove novce in z gotovimi novci se mora, če že ne dru-zega davek odračunati. Novodobno oblačilo pa tudi precej stane in brez kofeta mamico kaj rada glava boli. In od kod denar za to?  Se ve od tam, kjer  ga je, toraj  iz
Obrtnija.
Stran 116.
Amerike. In naj se o Ameriki govori, kar hoče, vender je ona rešila marsikatero dolenjsko posest bobna in drugih nezgod.
Razmere na Dolenjskem spremenile bi se lahko korenito v korist prebivalstva, ako bi se tam osnovala kmetijska zadruga ali pa tacih več, ki bi med seboj tvorile zopet skupino. Taka organizacija postala bi lahko potem podlaga raznim tehniškim podjetjem in to tudi v slučaju, da ne bi razpolagala z gotovimi novci, ampak samo s kreditom, kajti organizacija, v koji bi jamčil do gotove meje jeden za vse, vsi za jednega, imela bi kredita, kolikor ga bi potrebovala.
Vzemimo, da se je posrečilo osnovati zgoraj omenjeno organizacijo našega kmetijstva na Dolenjskem in da je zdaj samo še vprašanje, kaj naj bi se lotila, da bi vspešno porabila svoje pridelke. — Ko bi taka zadruga obrnila svojo pozornost samo merkantilnem kmetijskem pridelkom, zagotavljeni ji bi bili vspehi, ker bi se kot taka lahko brez strahu pred porazom spustila v konkurenčni boj z veleposestjo. če bi pa obrnila svojo po-zornost bolj onim pridelkom, ki tvorijo velike industrije, godilo bi se ji še veliko boljše.
Vzemimo, da bi po vsestranskih študijah in dobrem prevdarku kazalo na Dolenjskem saditi krompir. Znano vam bode namreč, da tvori ravno krompir oziroma krompirjeva škroba (Karte ffelstarke) podlago jako razširjene kemične industrije, da se iz krompirjeve skrobe tvori špirit in pa skrobni sladkor ali grozdičnik (grozni sladkor Dextrose-Traubenzucker). Zadnji se posebno v Nemčiji v veliki meri proizvaja, a Nemčija je eksportna država in ve kam s svojimi pridelki, mi pa si bi morali še le poiskati tla, kjer bi odlagali svoje izdelke. Vsekakor bi bila velika opreznost na mestu, preden se bi lotili tega ali onega. Izključena pa ni mogočnost, da bi mi zgoraj omenjene kemične izdelke ceneje proizvajali, kakor v Nemčiji, kjer so delavske sile jako drage in da bi z ozirom na to vspešno konkurirali z Nemčijo. Toda previdnost je mati modrosti in vsled tega bi se moralo jako previdno postopati.
če bi se pa videlo, da s krompirjem ne bi bilo nič, tedaj je še jako mnogo agrikulturnih pridelkov, iz kojih se delajo različne koristne in ob jed nun dobro plačane snovi. — Jeden tacih kmetijskih p idelkov je sladkorna repa. Ko bi nam tudi vse drugo odreklo, vender sem preverjen, da nam upi, ki bi jih gojili s sladkorno repo, ne bi splavali po vodi.
Jaz žalibog še nisem imel doz iaj prilike, da bi bil z ozirom na naše razmere proučil vse posameznosti glede sladkarne, vender me je premiLl,evanie o tei stvari do-vedlo do prepričanja, da bi se jednako pod etje tudi pri nas izplačevalo. Z ozirom na zemljo in pednebje pridelovali ne bi gotovo slabše repe, kakor na Č š*em Tva-rine, ki bi nam dajala silo in topimo, inuano tudi v podobi premoga. In ravno tukaj ,e n.og< čnost, da bi se porabila vspešno  ležišča   premoga, ki s<> )ih našli   nekje
pri Krškem. — In ko bi tvarenje sladkorja pri nas nekaj več stalo, kakor na češkem, vender mislim, da to ne bi prekoračilo svote, ki je potrebna za prevoz sladkorja s Češkega do nas. Sicer pa je tudi mogoče, da bi še pri nas sladkor ceneje proizvajal, kakor drugod. — Z ozirom na to tudi, da ležimo blizu Trsta, ni izključeno, da bi poslej mi izvažali sladkor v Italijo, Turčijo in druge kraje, kamor se sedaj izvaža češki sladkor. Vsekakor bi bila tukaj previdnost na mestu, ker tako podjetje stane mnogo denarja.
Ako bi se pokazalo, da bi se podjetje izplačevalo in bi se podjetje osnovalo, tedaj bi imeli od njega neprecenljivih koristij. Ne le, da bi naši delavci imeli po leti na polji in po zimi pa v tvornici zaslužka, ampak ostajale bi tudi doma ogromne svote, ki jih zdaj pošiljamo v tujino.   Naš  kmet bi si pa tudi  precej zaslužil.
Upam, da bodem imel še prilike govoriti o tej stvari, ki bi znala postati eminentne važnosti za nas.
A ne le to, kar sem navel, ampak se mnogo drugih podjetij bode se dalo osnovati na podlagi združenega kmetijstva, ako se bodemo navadili gledati, misliti in računati in če se bodemo navzeli vsaj malo podjetniškega duha. — Jaz sem preverjen, da je pri nas mnogo tacih stvari, ki nas dregajo skoraj v nas, pa jih ne vidimo, ker smo prekratkovidni in ki nam bi donašale mnogo dobička, ko bi jih znali porabiti in izkoristiti.
Vse, kar imamo do zdaj Slovenci, izšlo je iz našega kmeta in jaz mislim, da gojimo lahko opravičene nade, da pridemo na podlagi našega kmetijstva tudi do svoje industrije in s tem tudi do gmotnega blagostanja, ki je sedaj edino pravo sredstvo kulturnega napredka.
Kakor ga bodemo morali iti za tem, da združimo in ojačimo svoje kmetijstvo, ravno tako bodemo morali iti tudi za tem, da ojačimo in združimo tudi naše obrtnijstvo.
Kdor se je pečal količkaj z narodnogospodarskim in socijalnim vprašanjem, oni je prišel gotovo do zaključka, da se mala obrt kot taka ne bode mogla vzdr-žavati, ampak da bode v boju z veliko industrijo podlegla popolnoma. Že zdaj mala obrt jedva diha in da je še pri življenji, pomagal ji je mali stroj. Ni si pa misliti, da bi se za dolgo mala obrt vzdrževala in za to je po mojem mnenji ves trud zamanj povzdigniti in ohraniti malo obrt kot tako. — Da se nam pa v tem oziru ne zgubi, kar imamo, zato moramo misliti na to, kako bi si ohranili malo obrt in ker ni mogoče kot tako, pa v drugi obliki. Kakor iz naše male posesti veliko posest, tako bodemo morali iz male obrti napraviti takorekoč veliko obrt ali pa bodemo ob oboje in potem bode tudi po nas.
Združene male obrti ali obrtne zadruge posluževale se bodejo lahko sredstev, ki se jih poslužujejo industri-jalna podjetja in s tem bodejo sposobne voditi vspešen boj   z veliko  industrijo.   Poleg  tega  pa  bodejo  obrtne
adruge stvorile podlago, na koji se bodejo počasi osnovala različna industrijalna podjetja.
Mogoče je, da se bode s tem pri nas poojstrilo socijelno vprašarje, a to nič ne de' Prej ko bode soci-jalna beda dospela do vrhunca, toliko prej bode socijalno vprašanje godno za rešitev. Sicer pa smo labko uverjeni, da bode moderna tehnika, ki je socijalno vprašanje povzročila, tudi našla sredstva, s kojimi se bode rešilo socijalno vprašanje ugodno za bedni delavski stan.
Tudi ostali kapital, ki ga posedujemo, bodemo morali združiti in na podlagi njega osnovati koristna tehniška podjetja. In če bodemo znali vse, kar imamo, prav obrniti, nosili bodemo sčasoma obleke iz domačega blaga in ako se ne bi mogli vspeti tako daleč, vsaj barvali si bodemo blago za obleke po svojem ukusu.
Če bodemo pamet rabili, izkoristili bodemo tudi sami svoje podzemeljske zaklade ter tako osnovali lastno rudokopstvo in vse, kar je z njim v zvezi.
Za vse to pa nam je treba dobre volje, ustrajnosti in, kar sem že opetovano rekel, podvzetnega duha.
Če bodemo toraj skladali zrno do zrna, imeli bodemo pogače in če bodemo znali naše kamenje prav zlagati, imeli bodemo lepe palače in še kaj druzega po vrhi. Ako pa bodemo roke navskriž držali in mirno gledali, kako tujec žajne za se naše zrno in si iz našega kamenja gradi palače, potem lahko tudi brez prerokov izvemo, da nas nič dobrega ne čaka.
Stran 117.