Citatelfem v pouk in zabavo. Natsfarefša Jezusova po(Soba. ¦ Najstarejšo — pravo Jezusovo sliko je pustil rimski cesar Tiberij (14 do 37 po Kr. r.) vrezati v dragoceni kamen smaragd. Ta je bil nekoč last carigrajske cesarske zakladnice in je prišel leta 1453 v turške i oke. Sultan Bajazit II. ga je podaril s kopjem, s katerim je .ibilo prebodeno Jezusovo srce na križu, ipapežu Inocenciju VIII. za odkupnino svojega brata, katerega je ujela krščan.ska vojska pri otoku Rodu. Z v kamen urezano sliko se ujema podoba, ki je opisana v pismu P. Lentula, prokonzula (cesarjevega namestnika) v Judeji, katerega je ta pisal rimsfcemu cesarju Tiberiju in se glasi: »Cesarju Tiberiju pozdrav! Veličanstvo, tukaj odgovor, fci ga želiš. V teh krajih se je pojavil neki človek, obdarjen z izredno močjo, imenujejo ga »ve•liki prerok«. Njegovi učenci ga imenujejo »sin božji«. Ime mu je Jezus. Zares, o cesar, čudežne stvari se slišijo vsafci dan o tem Kristusu: namreč, da •obuja mrtve, ozdravlja vse bolezni, preseneča ves Jeruzalem s svojim izrednim naukom. Njegovo obličje je veli..eastno, obraz mu kar žari in je poln milobe. Tisti, ki ga ljubijo, ga ljubijo in se ga obenem tudi boje. Pravijo, da ima njegovo, kakor vrtnica rumeno in s po sredi razdeljeno brado obraslo lice lepoto, ki se ne more z ničemur primerjati in ga radi sijaja nihče ne more dolgo gledati. S potezami -obraza, s plavimi očmi in s kostanjevimi lasi je podoben svoji materi, ki je najlepši pojav, ki se je splob kedaj videl v teh krajih. V njegovih jedernatih, dostojanstvenih in neoporekljivih besedah se izraža najčistejša krepost in modrost, ki je mnogo večja kot modrost največjih modrijanov. Kadar prigovarja in kara, je strašen, kadar uči in vzpodbuja, je blag, ljubezniv in prikup¦ljiv. Hodi bos in gologlav. Mnogi se mu smejijo, ko ga glodajo od daleč, ko pa .so z njim, drhtijo in strmijo. Nikoli ga nihče ni videl, da bi se smejal, toda mnogi so ga videli, da se je jokal. Vsi ¦tisti, ki so občevali z njim, pravijo, da so pri tem sprejeli mnogo dobrot in zdravja. Vendar so mu nadležni hudobneži, ki pravijo, da trdi, da so kralj in podaniki pred Bogom enaki. Zapovej mi v tej zadevi in hitro ti bo ustreženo. Zdrav ostani. P. Lentul.« NajY€čia sfeca. Veliko zabvalnih in spokornih procesij se vrši po katoliških krajih, ki so največkrat izpolnitev ve_ stoletij starih zaobljub. Posebno zvesto izpolnujjejo zaobljubo svojih prednikov kmetje. Izreden prizor se nudi vsako loto na binkoštno nedeljo gledakem na Bogenbergu pri Straubingu na Bavarskem. Že 900 let obstoja navada, da pri¦nesejo krepki fanti 13 m dolgo svečo vsako binkoštno nedeljo iz 70 km oddaljone vasi Holzkirchen na strmi Bo- genberg. Pred 900 leti so namreč našli predniki pri Mariji na Bogenbergu pomoč zoper strašno morilko kugo. Časti za prenos nekaj centov težke sveče postanejo vsako leto deležni najbolj močni fantje. Ogromno svečo lahko nese vsak posameznik le nekaj metrov in jo odda nato naslednjemu. Na ta način se menjavajo nosači. Samo eden sme nesti, •ostali pa tvorijo krog nosača fcrog, da priskočijo na pomoč orjaški sveči, če bi zašla iz ravnotežja. Prenos sveče se vrši med slovesno procesijo, katere se udeleži na tiso.e kmetov. Omenjeni praznik se zbere tudi na ti&oče radovednežev od blizu in daleč, da si ogledajo navado prenosa največje sveče. Aniviardi. V švicarsikem kantonu Wallis živi čudno ljudstvo: Anivfardi. Po ustnem izročilu bi naj bili potomci divjiJi Hunov, onega plemena, ki je povzročilo z vpadom v Evropo leta 375 po Kr. r. preseljevanjo narodov. Aniviardov je danes še 2000. Aniviardski kmet poseda do deset na kole postavljenih bivališč. Vsako od teb bivališč je zgrajeno po hunskem načinu v raznih višinskih legah. Večkrat na leto naložijo Aniviardi svoje imetje na vozičke. Po 3 moške izžrcbajo in ti ostanejo doma, da čuvajo naselibno. V narodu Aniviardov tiči nagon potovanja. Preživljajo se z vinogradništvom in poljedelstvom. Celotna naselbina je skupna last in jo tudi obdelujejo z združenimi močmi. Od izkupička prejme vsak svoj delež po dclu ter potrebi. Vino in žito sta ponos Aniviardov. Vsako lcto izvolijo vinogradnega oski^bnika. Ta razdeli posamezne delovne okraje in preiskuša ukleteno vino. Aniviardi pustijo vino po 20 do 30 let v kleteh. Posedajo pa celo po 60 let stara vina. Nad vinogradnim oskrbnikom, ki prcdstavlja važno osebnost, je plemenski starešina. V skupnem činu z vinarskim oskrbnikom je še poštar. Aniviardi imajo v kantonu svojo posebno občino, kateri načeljuje od naroda na gotovo dobo iizvoljeni starešina. N@fiiove!$a pridobifef ftrezfi&iega prenosa. Znameniti iznajditelj Nikola Tesla že dela dolgo na prenosu električne moči po brezžični poti. Svoje poskuse hoče izpopolniti na ta način, da bode spravil v premikanje brezžično iz clektricne centrale železnico. Sedaj dela za javnost še prikrite poskuse na železniški progi, ki je v območju Niagara-vodopada ter dolga C0 km. Na to razdaljo bo v kratkem obratoval vlak, ki bo dobival za pogon elektri.no silo brezžičnim potom iz centrale. Amerikanski znanstveni krogi zasledujejo Teslove poskušne vožnje z največjilm zanimanjcm.' ^~ Nafbolfša poazemesisha l€l€2nica. Ruski inženerji so prejeli nalog, da zgradijo pod Moskvo podzemeljsiko železnico. Da izvršijo to nalogo, so obiskali vsa velemesta po Evropi in Amerild, ki posedajo podzemeljske prometne zveze. Po teh ogledih so napravili za Moskvo načrt, ki predstavlja za pot-j: nike tehnično popolnost ter izredne udobnosti. Celotno železniško omrežje pod zem-, ljo bo obsegalo 80 km. Prva linija, ki jo že gradijo, pelje pod najvažnejšimi prometnimi cestami. Izkopavati so začeli zemljo leta 1932 in prvi del te železnico bo predan prometu letos dne 7. novembra. V tem oddelu, ki je dolg 12 km, so dela močno napredovala. Začctkom leta je bilo zaposlenih 50 tisoč delavcev in to število se je dvignilo 1. aprila že na 65.000. Povsem gotova sta od te linije 2 km in za nadaljnih 5 km so izgotovljeni predori. Pri gradnji prvega dela so zadeli na izredne težkoče, ker jim je udirala na raznih fconcih voda. Prebivalci Moskve zasledujejo z napeto pažnjo dela in so uverjeni, da bodo gotova v naprej določenem času. Vlada je določila za gradnjo v letu 1934 350 milijonov rubljev. Sovjeti znajo Moskovčane zanimati.za podzomeljsko železnico, o kateri je rekel Kaganovič, Stalinova desna roka: »Cela Moskva dela na podzemeljski železnici.« Udeležba na gradnji je tako velika, da se javlja ob sobotah popoldne na tisoče prostovoljnib delavcev. Postaje moskovske podzemeljske železnice bodo po 165 m narazen. Vsak vlak bo imel 8 vagonov, v katerih bo imelo prostora in sicer v vsakem vlaku po 200 oseb. Ko bo promet na viškn, bo vozil vsako minuto en vlak; na ta način bo omogočeno, da bo odpremila ena postaja tekom ene ure 120.000 ljudi. Skraja bodo -obratovali vsi viaki z isto brzino. Pozneje bodo vpeljali po vzgledu Njujorka posebne linije z ekšpresnimi vlaki. Vagoni in motorji za pogon bodo ruski izdelek. Na to dejstvo polagajo Rusi posebno važnost, čeravno ne prikrivajo, da bodo v tvornicah za obrat podzemeljske železnice zaposleni angleškj in amerikanski inženerji. Pri moskovski podzemeljski železnici se bodo ognili vsem nedostatkom, katere so opazovali skozi leta po dru-; gih velemestih in bi naj bila podzemeljska železnica v Moskvi pravo tetinično čudo. Leta 1917 je imela Moskva 1,700.000 prebivilcev. Omenjeno število se je dvigniio leta 1933 na 3,600.000. Radi tolikega porasta prebivalstva so se pojavile težkoče glede vsakdanje nadzemeljske vožnje delavstva, uradnikov in nslužbencev po Moskvi na delo. Namcn nove podzemeljske železnice je: razbremcnitev doscdanjega osebnega prometa.