Poštnina plačana v gotovini. Leto K., št. 30 („jutro» xix., št. 170») Ljubljana, ponedeljek 15. julija I938 Cena 2 Din Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva & — Telefon št. 3122. 3123, 3124, 8125. 3126. tnseratnl oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul. — TeL 3492 ln 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7. Telefon St. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. — Telefon št. 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru St. 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42. Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-erartnerja. Ponedeljska izdaja »življenje in svet" Uredništvo: - Ljubljana, Knafljeva ul. B. Telefon St- 3122, 3123 3124. 3125 in 3126. Ponedeljska Izdaja »Jutra« izhaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej m velja po pošti prej e mana Din 4.-. po raznašal-cih dostavljena Din 5.- mesečno. Maribor. Grajski trg St. 7. Telefon št. 2455. Celje, Strossmayerjeva uL L Tel. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. POGREBNE SVEČANOSTI V BUKAREŠTI Pogrebu pokojne rumunske kraljice je prisostvovalo včeraj dopoldne v Bukarešti nad pol milijona ljudi Bukarršta, 24. jul. AA. Davi so se pričele svečanosti za pogreb pokojne kraljice Marije. Pogreba so se udeležili zastopniki vseh evropskih^ dvorov, vseh vlad, ogromno štvilo ljudi iz prestolnice in veliko število odposlanstev iz vse države ter končno oddelki rumunske vojske. Vsa Rumunija je pokazala, da sočustvuje z žalostjo kraljevske rodbine ob smrti kraljice Marije, ki je bila ena izmed glavnih delavk za ustvaritev Velike Rumunije in kraljica, ki je s svojim literarnim talentom in svojo ljubeznijo do umetnosti širila dober glas o Rumuniji po vsem .svetu, Ponoči so krsto s posmrtnimi ostanki pokojne kraljice prenesli iz palače Co-troceni v kraljevski grad, kjer so jo postavili sredi prestolne dvorane na ka-tafalk. Na krrto so položili venec kralja Karola, naokrog pa venc3 članov kraljevske družine. Na trakih enega izmed vencev so bila vsa imena peterih otrck pokojne kraljice: Karol, Nikola, Elizabeta, Marija, Ileana. Točno Ob 9. so prispela v prestolno dvorano odposlanstva tujih držav. Pred njimi so stopali visoki dvorni dostojanstveniki. za njimi poslaniki, kraljevi svetniki in člani vlade. Istočasno so se v drugi dvorani zbrali šefi diplomatskih zastopstev v Bukarešti, vojni atašeji in drugi. Nekoliko kasnej8 je prispel kralj Karol. Za kraljem Karolcm so se zbrali v dvorani prestolonaslednik Mihajlo, jugoslovenski knez-namestnik Pavle, vojvoda Kentski, nadvojvoda Anton Habsburški, bivši princ Nikola, princ Friderik Hohen-zollern, bolgarski princ Ciril, veliki knez Dimitrij in vojvoda Luit Cornet. Po blagoslovitvi trupla, ki jo je izvršil patriarh Miron ob mnogoštevilni asistenci, je h krsti pristopilo osem oficirjev 8. konjeniškega polka pokojne kraljice in jo na ramenih preneslo pred palačo, kjer so jo položili na lafeto. Krsta je bila pokrita z zastavo pokojne kraljice Marije. Ta čas je godba igrala rumunsko himno, v največ- ji tišini je krenil sprevod po glavnih bu-kareštanskih ulicah do postaje. Pred krsto je korakalo odposlanstvo oficirjev rumunske vojske, za njimi pa ordonančni oficir, ki je nosil na blazini kraljičino krono. Ob obeh straneh so stopali kraljevi svetniki, za njo pa kralj Karol v uniformi huzarskega generala, vsa kraljevska družina in tuji princi, tuja odposlanstva, člani diplomatskega zbora, člani vlade, visoki uradniki in drugi. Povsod ob poti je vojaštvo tvorilo špalir. Ogromne množice ljudi, ki so preplavile ulice in trge , so v pobožnem molku gledale veličasten sprevod. Pogrebu je prisostvovalo nad 500.000 ljudi, sprevod pa je trajal Kad dve uri. Ves ta čas so zvonili zvonovi vseh cerkva v Bukarešti, topništvo pa je izstrelilo običajno število strelov, V zraku je krožilo 50 letal. Sprevod fe krenil na postajo Mogošaja, ikamor je prispel ob 12. Vsa postaja ie bila ovita v draperije vijoličaste barve. Na postaji so sprevod čakale iugos.ovenska kra-ljiica Marija, prinee-sa Elizabeta, princesa Ileana, kneginja Olga, grška kneginja Jelena. vojvodinia Kentska. častne dame pokojne kraljice Marije in patriarh Miron Chri-etea. Oficirji konjeniškega polka pokojne kraljice so prenesli krsto v poseben vagon vlaka, ki je krenil v Curtea de Arges, kjer so položili truplo pokojne kraljice v kraljevsko grobnico poleg krste kralja Ferdinanda. Z drugim posebnim vlakom eo se odpeljali člani kraljevske rodbine, tuja zastopstva in drugi odličniki. Po poslednji želji pokojne kraljice Marije so včeraj njeno srce položili v zlato žaro, ki so jo shranili v kapelici gradu Cotroeani. Pozneje jo bodo prenesli v grad Balčik ob Čraem morju. Zadušnisa v Beogradu Beograd, 24. jul. p. V času, ko je bil v Bukarešti pogreb pokojne rumunske kraljice matere Marije, je bila v Beogradu ob 11. slovesna zadušnica v Saborni cerkvi, ki so ji prisostvovali kraljevski namestnik dr. Radenko Stamkovič, predsednik narodne skupščine Stevan Čirič, ministri dr. Spa-ho, Simonovič, dr. Vrbanič. bivši predsednik vlade Bogolujb Jevtič, diplomatski zbor, veliko število oficirjev in mnogi drugi odličniki. Rumunski poslanik Cadere je ob tej priliki sprejemal sožalne izjave. Za-dušnico je odslužil abaški episkop Simeon ob asistenci velikega števila svečenikov. Po končanem obredu je imel spominski govor, v katerem je poveličeval velike vrline pokojne rumunske kraljice. Istočasno je bila zadušnica tudi v dvorskem hramu na Dedinju, ki so ji prisostvovali člani civilnega in vojaškega doma Nj. Vel. kralja. V Zagrebu Zagreb, 25. jul. o. V času, ko so bile v Bukarešti pogrebne svečanosti, je bila v zagrebški proslavni cerkvi zadušnica, ki jo je priredil rumunski konzul Milan Milic. Službo božjo je opravil namestnik mitro-polita prof. Vitkovič ob mnogoštevilni asistenci. Cerkev je bila polna zagrebškega meščanstva. Zadušnici so prisostvovali tudi podban Mihaldžič, komandant armije general Jurišič. župan Peičič, francoski, poljski, italijanski, nemški, f-nski in češkoslovaški konzul, mnogi generali ter oficirski zbor zagrebške garnizije. Vsi prisotni so zastopniku rumunskega konzulata izrazili sožalje zaradi smrti rumunske kraljice Marije. Na Bledu Bled, 24. jul. AA. Ob 11.30 je bila v župni cerkvi na Bledu zadušnica za pokojno rumunsko kraljico Marijo Službi božji so prisostvovali v imenu Nj. Vel. kralja kraljevski namestnik dr. Ivo Perovič, ves diplomatski zbor, zastopniki civilnega in vojaškega doma Nj. Vel. kralja in zastopniki krajevnih oblasti. Morgenthau pri Lebrunu Važni razgovori finančnega ministra Zedinjenih držav s francoskimi državniki Pariz, 24. jul. d. Finančnega ministra Zedinjenih držav Morgenthaua, ki je v petek zvečer prispel v Pariz, je sprejel opoldne predsednik Lebrun. Morgenthau bo ostal več dni v Parizu. Njegov obisik smatrajo kot manifestacijo francosko-ameriškega prijateljstva. Morgenthau bo obiskal tudi francoskega finančnega ministra Marchnndeauja ter fran- e v Evropi. Praški dopisniki londonskih listov poudarjajo, da je poslanik Newton v svojih zadnjih dveh razgovorih z min. predsednikom dr. Hodžo urgiral, da bi ee pogajanja za ureditev manjšinskega problema pospešila. Otenem je obvestil dr. Hodžo o angleško-nemskih razgovorih v Londonu ter francosko-angle^kih razgovorih v Parizu. Chamberlain je baje po najnovejših vesteh obljubil nemškemu poslaniku Dirksnu, da bo zastavil ves vpliv v Pragi za čimprejšnjo rešitev manjšinskega vprašanja v splošno zadovoljstvo. Boji pri Kiukiangu Mnogi okraji mesta gore ter se pričakuje v kratkem splošen napad na kitajske postojanke Šanghaj, 24. jul. o. V središču japon-sko-kitajskih bojev je sedaj mesto Kiuki-ang ,ki ga Japonci močno obstreljujejo in v katerem so že celi okraji v plamenih. Požare so povzročile pQ večini letalske bombe ter granate z japonskih vojnih ladij. Odstranjevanje min na Jangceju nad Matangom je že toliko napredovalo, da so priplule pred Kiukiang tudi večje japonske vojne ladje, predvsem pa večji transporti vojaštva. Odpor kitajskih čet na Levjem hribu vzhodno od Kiukianga je v glav® m že zlomljen. S tem so dobile japonske čete možnost za izkrcanje, kakor tudi za nadaljnje prodiranje po Jangoeju. Zato pričakujejo v šanghaju vsak trenutek kombiniran japonski napad čet na kopnem in na vodi ter računajo s skorajšnjim zavz tjem Kiukianga. S tem ne bo samo končana važna etapa v prodiranju proti Hankovu, temveč b0 postala prosta pot tudi proti Nančanigu. Kolikor je doslej znano, namerava japonsko vrhovno povelje tv0 po zavzetju Kiukianga nadaljevati prodiranje proti Hankovu v treh smereh. S: verna kolona bo prodirala s prostora pri Hofeju zahodno proti Sinjangu ob železnici Hankov-Peking, ki so jo Japorci že večkrat napadli z letali. Srednja kolona, ki jo tvorita vojska na kopnem ter mornariško moštvo, bo bržkone prodirala po Jangceju in po njegovih bregovih ,dočim bo tretja kolona prodirala od juga ob železnici Nančang-Pinghsiam v smeri proti Cang-čovu. Vojne operacije zelo ovira silna vročina, ki dosega ponekod 40 in več stopinj Celzija. Zaradi velike vlage so težkoče posebno za pehoto izredno velike. Ker obstoja v tej visoki temperaturi velika nevarnost kužnih bolezni, posvečajo na japonski strani posebno pozornost higije-ni med vojaštvom. Japonski krogi v šang haju računajo, da bo Hankov padel šele v drugi polovici septembra. Poplave v Džeholu Da'r n, 24. jul. w. Velika poplava je zadela slavno mesto kitajskih svetišč Džehol. Večdnevno deževje je spremenilo reko Vu-liem v 6 metrov globok veletok, ki je podrl do 7 m debele nasipe in poplavil ves za-padni del mesta. Slovita poletna palača je močno poškodovana. Valovi so odnesli tudi jekleni most med Džeholom in Kupei-kuom na železniški progi, ki vodi iz Dže-hola v Peking. Tudi gornji ustroj proge je močno poškodovan in je tir na več mestih razrušen, da so morali ustaviti ves promet. Tudi poštne in druge zveze so ponekod prekinjene. O številu žrtev za sedaj še ni vesti. Dr. Stojadinovič v Karlobagu Karlobag, 24. julija. AA. Na vožnji po severnem delu našega jadranskega primorja se je predsednik vlade z ministri Letico, Stošovičem, Miletičem in Novako-vičem in banom savske banovine Ružičem izkrcal ob 14. v pristanišču Karlobagu pod Velebitom. Sprejeli so ga zastopniki krajevnih oblasti in tamkajšnjega prebivalstva. V pristanišču je predsednika pozdravil župan Domilis, ki mu je orisal potrebe in razmere Karlobaga. Predsednik je obljubil pomoč ter poudaril, da se sedaj z zidavo velike jadranske ceste ustvarja možnost za tujsko-prometni razvoj v mnogih krajih. Potem je odšel na novo jadransko cesto, kjer so se končala dela v odseku Karlobag—Liparica. To je del velike jadranske ceste s Sušaka, čez Split do skrajne točke Jadranskega morja pri Ulčinju. Sedaj grade novo cesto od Lipa-rice proti Obrovcu, ki bo v kratkem gotova. Ze sedaj se lahko vrši avtomobilski promet od Liparice do Obrovca, odkoder je zveza na direktno državno cesto v Šibenik. Osebno zanimanje predsednika vlade za to cesto je vse prebivalstvo teh krajev zelo simpatično sprejelo, ker bo cesta Karlobag—Obrovac prvič v naši zgodovini zvezala kraje nekdanje Hrvatske s kraji nekdanje Dalmacije tik ob obali. Dr. Sto- i jadinovič je izjavil na tem potovanju, da se bo ta cesta v pospešenem tempu popolnoma dogradila, prav tako tudi del jadranske ceste od Liparice do Obrovca, ki jo sedaj grade na obeh straneh. Nadalje je izjavil, da pride nato na vrsto popravilo in razširjenje ceste severno od Kraljeviče do Senja. Vse te ceste v severnem delu našega jadranskega primorja se bodo po besedah predsednika vlade zgradile prav v kratkem iz velikega domačega investicijskega posojila 4 milijard din. Dr. Stojadinovič je tudi izjavil, da bodo v vseh delih jadranske ceste tudi v bodoče delali samo naši domači podjetniki in delavci. Pri svojem obisku je predsednik vlade tudi inspiciral ta del jadranske ceste. Ustavil se je pred neko spominsko ploščo, vzidano v veliki skali tik ob cesti. Na plošči se bere, da so cesto zgradili v letih 1936 do 1938 pod vlado kralja Petra II. in kr. namestnikov Nj. Vis. kneza namestnika Pavla ter gg. Radenka Stankoviča in Iva Pe-roviča pod vlado dr. Milana Stojadinoviča v korist naroda in domovini v ponos. Ko si je predsednik vlade ogledal vsa ta dela, je odšel s spremstvom na ladjo in se odpeljal proti Pagu. Vremenska napoved Zenranska vremenska napoved: Delno oblačno vreme v vsej državi. Možne so krajevne nevihte in nalivi. Ponekod sa bo ohladilo. »JUTRO«, ponedeljska izdaja 2 - Ponedeljek, 25. VIL 1938. Tekme letečih modelov končane Včeraj je prispel v Ljubljano tudi predsednik F Al princ Bibescu - Prvo mesto so po dosedanjih rezultatih zavzeli Angleži Ljubljana, 24. julija Mednarodne tekme letečih modelov, ki »o se vršile včeraj in danes na letališču pri Devici Mariji v Polju, so se razvile v Atrakcijo, ki je spravila množice ljubljanskega in okoliškega občinstva na noge. Vreme je bilo včeraj in danes izredno lepo. Oblaki, ki so se nekajkrat prikazali na obzorju, so se zmerom kmalu spet razblinili, in tudi tisto nekaj zamolklega grmenja v noči od sobote na nedeljo se je razguhilo v prazno. Samo veter je sinoči malo ponagajal. da je modele zanašalo v zraku in je bilo treba tekmo pred večerom prekiniti. Da, vreme je bilo lepo, še čez mero je v opoldanskih urah pripekalo soln-ce, da so se mladi tekmovalci palili v vročini in da so razgrete elastike druga za drugo pokale v modelih. Toda kljub vsemu je bilo na tekmovališču od jutra do večera veselo, živahno razpoloženje. Posamezni modeli, zlasti angleški in francoski so ustvarjali čudovito lepe figure v zraku in tako so tudi tisoči občinstva, ki so se zbirali na robu aerodroma, v veliki meri prišli na svoj račun. Prihod princa Bibesca Najpomembnejši dogodek dneva je bil nepričakovani prihod predsednika FAI, rumunskega princa Jurija Bibesca. ki je ob 11. pristal s Svojim aeroplanom na letališču. Poslevodeči podpredsednik FAI inž. Tadija Sondermajer je bil princa Bibesca že pred kakšnimi 10 dnevi pismeno povabil na I. mednarodno tekmo v Ljubljano, a ker se je princ nahajal na letovišču, je pismo šele snoči doseglo njegov naslov. Takoj se je odpeljal v Bukarešto, kjer je davi sedel v letalo in v petih urah prispel v Ljubljano. Ob njegovem prihodu so bile tekme za nekaj minut prekinjene, in ko je princ stopil iz letala, so ga člani posameznih ekip s svojimi vodji in s svojimi nacionalnimi prapori pozdravili s trikratnim gromkim: H ura' Visoki dostojanstvenik, ki je po vsem svojem zadržanju izredno demokratičen in ljubezniv, je vsakemu tekmovalcu posebej segel v roko in se živo zanimal za njihove dosedanje uspehe. Po sprejemu je v družbi :nž Tadije Sonder-majarja in drugih vodilnih osebnosti naše aeronavtike ostal na terenu in od blizu prisostvoval tekmovanju. Dejstvo, da je princ Jurij Bibescu osebno prispel v Ljubljano, nam nudi pač najzgovornejši dokaz, koliko pozornosti uživa modeljerstvo kot najmlajša panoga aerotehnike v strokovni javnosti. Princ Bibescu je eden najstarejših evropskih avi-atikov, saj je pilot že od leta 1909. V krogih mednarodne aviacije uživa izredno velik ugled. Že osem let stoji nepretrgoma ikot predsednik na čelu FAI. Čeprav je (predstavnik razmeroma majhne države, mu v priznanje njegovih zaslug za razvoj letalstva letalska družina vsega sveta izkazuje to zaupanje in čast. Princ Bibescu je posebej še velik prijatelj naše države, saj živi v trajnih tesnih stikih z našimi letalci in pogostokrat obiskuje naše kraje. Tako se je o priliki 35-letnice FAI svoj čas udeležil jubilejnega kongresa v Dubrovniku. Nadvse laskavo se je izrazil o našem aerodromu, ki ima po njegovi sodbi enega najlepših položajev daleč naokrog. Ugledni rumunski dostojanstvenik je ves dan prebil med tekmovalci na aerodromu in ž njimi je ostal tudi na obedu, ki ga je v prijaznem hrastovem gaju za hangarjem pripravila Mikličeva restavracija. Tisoči gledalcev na tekmi Po vseh cestah, ki držijo iz mesita do letališča, so se danes ves dan valile reke ljudi Avtobusi so s Krekovega trga oskrbovali zvezo vsake pol ure. neprestano so bili na cesti tudi številni taksiji, zasebni vozovi. motocikli in — razume se — bicikli brez konca in kraja, ki dajejo tako svojevrstno sliko naši pokrajini in so bili zato zlasti pri gostih z juga in iz inozemstva deležni posebne pozornosti. Pri aerodromu je od jutra do večera čakalo v travi po-vratika na tisoče koles. Poleg vozačev so bile neprestano na poti cele procesije pešcev — velik del Ljubljane je izkoristil priliko, da svoj obvezni družinski izlet to nedeljo usmeri na aerodrom. Konjunkture kajpak niso prezrli številni branjevci, prodajalci sadja in hladnih pijač. Razpeli so svoje šotore ob cesti, a pri vhodu na letališče samo jih je bilo za celo majhno že>g-nanje. Videti je bilo, da se svet katerega vodstvo imajo sicer starejše generacije v rokah, najbolj živo zanima za stvar, ki je mladini pri srcu. Bodočnost pripada mladini in aviaciji — kdo bi si torej lahko izmislil privlačnejšo atrakcijo, kakor je nastop mladih tekmovalcev z letečimi modeli? Tri generacije in aeroplan O tem, kako naglo je zanimanje za letalstvo pognalo korenine v srcih naših mladih rodov, in s kako neudržanim tempom hiti razvoj od starih, preživelih, idiličnih tradicij, nam najbolj zgovorno priča naslednja prigoda: Sredi najbolj živahnega vrveža na letališču opozori šef letalske postaje dr Rape občinstvo in tekmovalce, da vsak čas pristane. Potniki izstopajo, carina in policija šak—Ljubljana—Celovec. Malo za tem pri-brni lep. mogočen trimotorni zračni kolos, napravi nekaj zavojev nad travniki in bor-šti, čez nekaj sekund se dotakne zemlje, se zaguga po nji in rahlo, veličastno obstane Potniki izstopijo, carina in policija imata svoje opravke. Kljub kordonu stražnikov se množica gledalcev utrga iz predpisanega kareja v bližino letala. Ljudje, ki nikoli v svojem življenju ne pridejo v stik z linijami Aeroputa. s strahom in spoštovanjem motrijo zračnega oriaka. — U, pravi ženica kakšnih 60 let, po vsem videzu iz predmestja ali iz okoliške vasi doma. za noben denar me živ krst ne spravi v takle aeroplan. — Tudi jaz ne bom nikoli tako neumna, ji odvrne kakšnih 30 let stara soseda. Malo vstran pa je gruča majhnih, gosposko oblečenih šolarčkov iz mesta, takole od 7 do 9 let. — Jaz grem pa po prvem s papanom na Sušak, pravi najmlajši izmed njih. pa ne vem. najbrž se bova s temle peljala. Temu fantu in njegovemu rodu je usojena, da osvoji zemljo in nebo. Izkušnje in preizkušnje Organizacija tekme same je bila —razumljivo, saj je prva prireditev te vrste na svetu — v nekaterih pogledih po. manjkljiva, a izkušnje bodo brez dvorna za prihodnje prilike poskrbele, da se napake popravijo. Ker potrebuje tekma letečih modelov za letenje samo precej obsežen teren, so morali gledalci ostati precej daleč vstran, tako da so jim intimnej-še podrobnosti iz tehnike letečih modelov ostale povsem neznane. T0 je brez dvoma škoda, zlasti za mlade im najmlajS? v občinstvu, ki jim je bila v prvi vrsti namenjena prireditev. V prihodnje naj bi bile s takšnimi tekmami združene tudi — čeprav samo kakšen dan trajajoče — razstave, na kateri bi si mladi radovedneži lahko pobliže ogledali modele. Te razstave pa naj bd bale združene tudi s praktičnimi predvajanji, ki bi utegnila občinstvo praktično seznaniti z osnovnimi principi letenja. Prav tako bi v zvezi s tekmami utegnile prinesti mnogo konkretnega uspeha strokovne konference in predavanja za širše občinstvo .na katerih bi se obravnavali aktualni problemi o konstrukciji letečih modelov in problemi aeronavtike sploh Tako pa je množicam občinstva vendar v veliki meri ostala špan ska vas, kako delujejo gumijasti motorji v miniaturnih letalih in kje tičijo skrivnosti njihove zma.g» in poraza, še mani pa imajo ljudje, v katerih je ta prva tekma vzbudila živo zanimanje za stvar, pojma o vseh mogoč il drugih tehnikah modelnega letenja. Pa to so reči, ki jih bo z nekaj dobre volj, lahko nadoknaditi. Prvi rezultati Tehnična komisija, ki jima je bila zaupana strokovna stran prireditve, je imela včeraj in danes čez glavo dela, a š:le jutri bodo objavljeni rezultati, ker predstavlja računanje uspehov precej težaven in obs žen posel že včeraj pa so vsa znamenja kazala, da bodo prvo mesto in dragoceni kraljevi pokal, ki je z drugimi nagradnimi darili vred razstavljen v izložbenem oknu podružnice »Putnika« pri Mikliču, odnesli Angleži, ki so š= pred opoldanskim premorom dosegli rekorden čas 13 minut in 11 sekund. Na drugem mestu so bili po času Francozi, ki so obenem dosegli daljinski rekord 1254 metrov. Eden njihovih modelov, ki je star-tal izven konkurence, je dosegel celo razdaljo nekaj nad 1500 metrov, obenem pa se je povzpel v tolikšne višine, da je izginil komisiji izpred oči in je baje nekje pri Sostrem dosegel zemljo. Kakor nam poročajo zvečer, oodo končni rezultati kazali po vsej priliki naslednjo sliko: 1. mesto Angleži 2. Francozi. 3. čehoslova-ki, 4. Jugosloveni, 5. Nemci, 6. Madžari. Mali Beograd je proslavil dvajsetletnico Jugoslavije Uprizoritev na novo dramatizirane »Miklave Zale" Ruše, 24. julija. nje, ki se je popoldne še stopnjevalo pri Naš mali Beograd je sinoči in danes slovesno proslavil 20Ietnico osvobojenja in obstoja naše države. Pri teh slovesnostih so sodelovala vsa ruška društva skup no z občino, tako da se je pokazala složna domoljubna volja Rušanov. Svečanosti so se začeli sinoči z baklado. Po bakladi je zažarel na Kalvariji pod vodstvom g. Japlja iz Ljubljane velik ognjemet, med tem ko je bil na trgu koncert ruškega pevskega društva. Davi zarana je predramila prebivalce malega Beograda, ki je bil ves v slavnostnem razpoloženju, razgibana budnica in pozivala Rušane k nadaljevanju slovesnosti. Budnico je igrala godba domače gasilske čete. Po sv. maši se je sestavil sprevod, ki ie krenil od postaje na letno gledališče ruškega Sokola Sprevod, ki je zbral vse nacionalno zavedne Rušane, pripadnike vseh 14 ruških društev, se je zgrnil okoli Knežjega kamna, v katerega so bila vzidana slovesna »Povelja«, ki naj zanamce spominjajo na ta jubilej zavednih Rušanov. Potem ko so predstavniki občine m posameznih ruških društev izpregovorili izpodbudne besede, je sledil koncert mariborskih Jadranovcev in obeh ruških pevskih zborov. Lepota naše pesmi je pozdignila svečano razpolože- uspeli uprizoritvi »Miklove Zale«, narodne igre v štirih dejanjih ,ki jo je na novo dramatiziral Franjo So mik. Režiral jo je operni pevec Vekoslav Janko, in igrali so jo ruški sokolski igralci. Tako so naše obmejne Ruše svečano in dostojno proslavile 201etnico Jugoslavije in dale s tem zgled in pobudo tudi drugim mestom, trgom in vasem sirom naše domovine. Celjski šahisti premagali mariborske železničarje Celje, 24. julija. Kombinirano moštvo Celjskega šahovskega kluba je danes nastopilo v Rogaški Slatini proti šahovski sekciji Združenja jugoslovenskih nacionalnih železničarjev in brodarjev iz Maribora. Celjani so zmagali z rezultatom 4 in pol proti 3 in pol. Posamezni rezultati so naslednji (prvo imenovani so Celjani, drugI Mariborčani): šmigovc — Kuster 1:0, Gihl — Marvin 1:0, inž. Pipuš — Kobler % : Vi, Schneider — Maroti Vs:^. Fais — Dobri-la V«:^, Dobrajc — Reinberger Vi: dr. Cerin — Mišura '/s : V:, Davidovac — Pcče 0 :1. Ali bi lahko vsi dosegli sto let Meja življenja M lahko bila pri 110 letih Dejstvo, da se povprečna cloveSka živ-ljenska doba čedalje bolj viša, tako da danes 90-letniki in oek> 100-letniki niso več taka redkost kakor nekdaj, zbuja zanimanje učenjakov. Kai je vzrok, da dosežejo nekateri ljudje le 50 ali 60 let med tem ko drugi pri enakih življenjskih pogojih doša-ve 80. 90 in več let? Znana je teorija, kj pravi, da lahko vsako živo bitje doživi šestkratno do osemkratno svojo razvojno dobo, to je dobo od rojstva do doraslostL Po tej teoriji bi moral človek normalno doživeti 120 do 160 let, a ne doživi te dobe zaradi svojega pren V» —-ravnega življenja. Pomehkužen je, aii* tobak in prav tako preizumetaičena hrana 90 ovire visoke starosti. To bi veljajo po omenjeni teoriji, ki si pa sicer med učenim svetom ni priborila splošnega priznanja V živalskem svetu dosežejo mrzlokrvne živali najvišjo starost Tako postanejo želve stare do 300 let ščuke do 200, krapi do 150 in krastače do 40 let. Pa tudi nekatere ptice imajo trdo življenje. Papiga doseže nad 100 let domače gosi, sove in orli 70 do 80 let in golobi 40 do 50 let Razmerno kratko časa žive sesalci. Povprečna dosegljiva starost kuncev je le pet do sedem let mačk 10. srn 15, goved 20 do 30, konj in oslov 40 do 50 let. Le sloni eo deJežni do 150 in celo do 200 let. Kako bi bilo s človekom ee bi živel tako prirodno kakor živali? Gori omenjeno teoretično število 120 do 160 let je vsekakor previsoko. Na prvi mah bj ee nam zdelo, da bi pravo mejo za človeško življenje na- šli pri divjakih. Toda takoj ®mo razočarani, če izvemo, da pri naravnih narodih, ki se jih še ni dotaknila civilizacija, le redki prekoračijo 40 ali 50 let Temu le seveda krivo preveč bedno življenje teh ljudi. Boljši kriterij nam daje meništvo, s pogojem seveda, da ti menihi niso ovirani e postom, nezdravo obleko in nezdravimi stanovanji. Pisatelj Nikolai je nekoč zapisal, da eo dosegli številni menihi v nekem tirolskem samostanu zaradi svojega strogega življenjskega reda 100 in več let Po raznih dognanjih sodijo, da je fiziološko dosegljiva meja človeškega življenja vsaj 110 let Ljudje, ki so dokazano prekoračili 110 let so le redke izjeme. Časopisne vesti, ki govore celo o 150 letnih starcih. ne ustrezajo resnici- Mnogo 100-letm-kov imajo Bolgari, pri drugih narodih pa so redki. Po nekem računanju pride na 1.1 mili iona smrtnih primerov smrt enega 105-letnika. En 106-letnik pa bj umrl pri 2.2 milijona smrtnih primerov, en 110-letnifc pa bj prišel na 44 milijonov smrtnih primerov. Pa to je dovolj samovoljno računanje Dejstvo je eno: čim redneje tn prirodneje živiš, tem večjo starost dosežeš, če si normalno razvit Ob 16., 19.15 in 21.15 uri Sindikat zločinov KINO MATICA I Zaradi jabolk ustreljen Tragična smrt mladeniča, ki je mimogrede pobral pod drevesom nekaj sadov Kozje 24. julija. V četrtek je stopil med potjo 181etni Geršak Ivan, posestnikov sin iz Hrastja pri Sv Petru pod Sv. gorami, v sadovnjak Narata Avgusta, posestnika v Plesu, da bi pobral nekaj jabolk, ki so ležala v sadovnjaku na tleh. Ubožec pač ni slutil da ga bo v naslednih minutah že zadela smrt. Po sestnik Narat je namreč čuval svoj sadovnjak in je. ko je zapazil, da je nekdo pobiral jabolke, ustrelil v pobiralca iz lovske puške Strel je zadel Geršaka v hrbet. Nesrečnika je zadelo pet svinčenih zrn, izmed Maistrovim borcem V dneh 13. in 14. avgusta se bo v Mariboru proslavila 201etnica naše osvoboditve izpod avstrijske podložnosti in našega ze-dinjenja z brati Hrvati in Srbi v toliko zaželeno Jugoslavijo Za nas Maistrove borce bo to velik praznik, saj smo pred 20 leti, ko je bila usoda našega Maribora, Dravske doline in Slovenskih goric še zelo negotova, prostovoljno in uspešno pomagali nepozabnemu generalu Maistru, da je obdržal Maribor in s tem vso Spodnjo Štajersko, da je mogel v onih prevratnih časih ohraniti red in mir in da je zasedel sedanjo severno mejo. Njega žal nimamo več, da bi nas povedel kakor takrat v boj tako zdaj k veličastni proslavi. Tovariši, smatrajte za svojo dolžnost, da pridete vsaj v nedeljo 14. avgusta v Maribor. Vse podrobnosti najdete v dnevnem časopisju Za marsikoga bo to po 20 letih morda prvi sestanek da pregledamo svoje razredčene vrste, se spomnimo rajnih tovarišev in se tudi zamislimo, kakšna je po 20 letih ona zgradba, k1' smo jo s tolikim trudom in upom pomagali postaviti. katerih mu je eno predrlo srce. Geršak j* po strelu še bežal kakih 50 korakov, nate se je pa zgrudil in je smrt nastopila v teku 10 minut. Da je hotel Geršak pobrati le nekaj jabolk dokazuje dejstvo, da niso našli poleg njega nobene posode ali kaj sličnega, iz česar bi se dalo sklepati, da je hotel Narata okrasti za večjo količino jabolk. Narata so orožniki aretirali in ga oddali sodišču v Kozjem, ki je odredilo obdukcijo ustreljenega Geršaka, Teža in cena malemu pecivu (rogljičern. cesarskim žemljam, navadnim zemljam in drugim) ostaneta neizpremenjeni. Nove krušne cene stopijo v veljavo v ponedeljek 25. t m. V Zagrebu se poceni kruh Zagreb, 24. julija. Glede na padec cen moki je zagrebški mestni magistrat objavil, da se teža kruhu, določena 11. junija letos, spet poveča. Enotna cena za hlebec kruha znaša 4 din, minimalna teža za posamezne vrste kruha pa je naslednja: za beli kruh 0.82 kg (doslej 0.78 kg), za polbeli ali rženi kruh 0.90 kg (0.86 kg), za črni kruh 0.98 kg (0.94 kg). Nov avtomobilski izum Angleški hsti poročajo, da je Avstralec Watson iz Melbournea prijavil v Londonu za patentiranje zelo zanimiv izum v področju gradnje avtomobilov. Izumil je pripravo, s katero je mogoče voziti z avtomobili tudi v stransko smer, ne samo naprej ali nazaj. Kolesa se dado tako zasukati, da je mogoče tako voziti, ne da bi bilo treba vozilo obračati, priprava se da vgraditi brez težave v vsak avtomobil in ni draga. Važna bi bila poleg drugega tudi zato, ker bi onemogočala številne nezgode, ki se dogajajo pri dirkanju. Letalo zažgalo blaznico Neko letalo, ki je letelo iz Argentine v Brazilijo, je v bližini Ituzaigoja treščilo na tamkajšnjo blaznico. Poslopje je začelo goreti in postalo žrtev plamenov. Poročajo, da je v požaru izgubilo življenje kakšnih 50 pacientov. Prezgodaj najavljena smrt. Včeraj smo po pomoti objavili osmrtnico o ge. Jožefi Miklavčičevi iz Kanala ob Soči. Nastalo je to zaradi slabega telefona. Ga. Miklavči-čeva je samo bolna. Star rek je, da še dolgo živi, o komer govore, da je že umrl. Ko so srpi zapeli Trg pred cerkvijo ee je polnil. Jutrna nedeljska maša je bila končana. Cerkveni pevci so z ojačenimi glasov; končavali zadnji zlog pesmi in organist je pritisnil na tipke krepko, da se je cerkev skoro stresla. Tako želijo duhovni gospod, ki hočejo, da jim godba boža ušesa tudi takrat, ko si v zakristiji slačijo mašno obleko. Na trgu je nastal hrum. Glas je treskal ob glas, beseda je dramila besedo, in vedno več ljudi je govorilo. Gospodinje so se pomenkovale o dojenju krav, o prašičih in o svojih rečeh; gospodarji, ki 6o bili bolj skopi z besedami pa o delu na poljih. Z iskrečimi se očmi so pogledovali po ozi mini, po žitnem polju, ki je ležalo razprostrto okrog in okrog cerkve in še dalje po Slovenskih goricah, kamor je neslo ciko. Jutrne sonce ie sijalo na zlato klasje pšenice, ki je rumenela na njivah ravna in ponosna kakor malokdaj. »Treba bo začeti,« je dejal starejši gospodar svojemu sosedu, in oni je obletel žitna polja z očmi, prikimaj in reked: >Treta bo, pravim tudi jaz, da se klasje ne bo prej osulo.« Rekla sta sj še nekaj besed o tem in onem, nato pa so se ljudje fazšli. Popoldne po večernicah, ko je za kmeta čas počitka, ee je spravil klepalec srpov v Smolincih Kukovec na svoj klepalni stol. Obrnil ie prvi srp v rokah, pogledal njegovo rezilo, trznil po njeni z nohtom, ga nastavil na babico in udaril po njem s kle-pačem. Časih je prenehal s klepanjem, da si je lahko obrisal s čela pot, ali pa ga je zmotil kak slabo oblečen otrok, ki mu je prinesel v klepanje srp, ga vrgel na skladovnico med druge io spregovoril: ><5e bi sklepali še za našo materi Bodo že plačali«. — »Pa še za našo Faruno! Gre jutri žet k Pavlču«. — »Za našo Mioo še! So jo naprosili za jutri Filipovi«. Časih pa .je prisluhnil tudi godbi, ki je prihajala iz trga, kjer je bila tombola z veselico. Zdaj ie tombola na raznih krajih, kakor bi se ljudje hoteli z njo izkopati iz siromaščme. Mladina je prihajala h vseh strani. Polnila je pota proti cerkvi ter se glasno pomenkovala o tomboli, o veselici in še o marsičem, zakaj na takih veselicah je časih smešno. Dekleta so izgarana in zbita, pa se nekoliko opijejo in marsikatera ne loči, kateri ie prav za prav njen fant. Se izkušena in trezna ženska bi v temi ne mogla spoznati svojega pebara. Klobuk je klobuk, hlače so hlače, oolrubliajo pa itak skoraj vsi enako, le nekateri eo bolj divji pri poljubu, skoraj zdruzgajo dekle v objemu, in nikoli nimajo dovolj. Ali katera pa med poljubom vse to misli! Potem, ko prideta na svetlo, in mu pogleda v oŠ. spozna zmoto, ampak takrat je prepozno. V ponedeljek se je začela žetev. Srpi so zapeli najprej na Filipovi njivi. Šestnajst žanjic se je postavilo pred ogone; odvrgle so brezrotkavne telovnike, da so bile v samih rokavcih, in napravile eo krog okoli domačega sina, ki je začel brusiti srpe. Velik voder je vtaJknil v zemljo, pomočil v njem brusni kamen, si oprl srp v trebuh ter potegnil s kamnom po njem. Najprej je na-brusil prvi žanjici, se pravi tisti, ki žanje naprej. Vzela ga je, pljunila v pest, naplavila pred ogonom s srpom križ in vrezala Pšemična stebla so zahreščala, klasje s« je zama jalo, se nagnilo in osloniJo r razgonu na le zdravo setev. Žanjica je zamahovala da so ji široke janke podvezane v pasu z podvezjaikom, poskakovale okrog nog, jo šmickale po bedriih ter jo časih udarile tudi spredaj po kolenih. Ko je nažela dovolj je stisnila srp pod pazduho, napravila iz rokovati psenjčnih bilk vez za snop, jo položila na tla, segla s srpom po požeto pšenico, o nagrabila v njegovo krivino ter vrgla snop na vez. Med tem je udarila e srpom druga žanjica za njo tretja, četrta in naposled zadnia. Njiva je postajala pusta. Ostro strnišče ie zazevalo v zrak. zlato klasie pa je ležalo utrujeno na ogonih, povezano v snope. Vezali eo jih vezači, ki so šli po njivi za ža-njicami. Na štiri žanjice po en vezač. in ne zmanika mu dela. zakai ženske mahajo hitro. snop za Snopom lega za njimi, gospodarjev sin pa brusi, daje ročko pijače med žaniice in jih izpodbuja. Zadaj so zlagal; otroci snopje v redi. Po dva si naloži tak otrok pod vsako paziuho in ju vleče v red. tam pa so stavci, fantje, po večini gospodarjevi mlatiči. Ti stavijo snopje v razstave. Dvanajst snopov mora biti za dobro razstavo. Postavilo jo krepko ter jo povežejo z močno vezjo tik pod klasjem, da bi ie ne podrl veter. Na klasje pa posadijo klobuk, nekoliko večji snop. ki ga razvlečeio okrog in okrog vrha razstave, da varuje zrnje pred ptiči, dežjem in točo, če bi še morda prjila. Zdaj ]e menda več ne bo, zakaj eo v tej fari, kakor pravijo ljudje, doler duhovni gospod, ki odganjajo točo s coprom, ki ga imajo zapisanega v masnih knjigah. Dokler bodo živi. baje ne bo toče. Vezačj razstav se smejejo. Šalijo se z žanficami in ee zladajo z onimi jezljivjmi. »Kristus ti moj, saj še razstave ne znaš zvezati. pa bi gledal za deklinami!« je vsekala Zorkovega žanjica Faruna, stara devica ki se je razsrdila nad grdo besedo. »Zamahni, zamahni. Nežika, in ne vujaj tako z rit jo! Saj boš pohodila vso pšenico. Virt ti ne bodo priznali delavnega ineva«, Sq se norčevale iz Cigulke, ona pa se je jezno ozrla, jim pokazala jezik ter žela dalje. Stebla so šumno padala snopje se je kopičilo v dolge skladovnice, sredi njive so rasle razstave, ki so jih sproti šteli da bi izračunali, koliko se bo namlatilo zrnja. Za žanjci pa so pobirali klasje siromaki. Piho so se sklanjali na ogone ter gledali hrepe- neče izpod čela po težkih razstavah zlate pšenice, stiskali so v dlani nabrano klasje in ga tlačili v vreče, sesni otroci, položeni na vratnike. pa so se jim drli ter stezali ročice proti nebu. Ob desetih imajo žanjci južino. Dekla prinese jerbas kvasenic, kolačev pomazanih s sirom in smetano, pastir pa dolevko ja-bolžnice. Vino pijejo zvečer, navadno pa je za likof. Pri južini posedajo na vratnike. Tisti, ki se razumejo, skupaj, in oni, za-smehu izpostavljeni, skupaj. Režijo se zbi-iaio norčije. Časih vrže kak vezač žanjici za rokavce polža žato ali črva ki ga je našel na njivi. Žanjica zacvili, skoči pokon-cu in zbeži za razstavo, kjer si sleče rokavce ter se otrese grbode. In če žanjica nima 6rpa vedno pri sebi, se 11 utegne zgoditi. da ga po južini ne bo zlepa nalla. Kak vezač ji ga skrije in ne vrne {i ga če ga še tako prosi. Filipove žaniice se smejejo. Šampri razlaga smešno zgodbo, ki jo še z načinom svojega pripovedovanja dela bolj zabavno. »Bilo je ob času žetve«, je začel,« ko pazijo na koče le starejše žene in pa tjete, ki jim za delo ni. Tedaj so šli mimo Šalčja-kove hiše ki velja za najpridnejšo v £arj gospod kaplan. Pri hiši je bila ie gospodinja Treza pobožna žena kj je imela navado. da je vabila gosposke ljudi k sebi ter 6e je postavljala pred sosedami zlasti takrat, če je lahko postregla kakemu duhovnemu gospodu. Šli eo gospod kaplan mimo, ko je ona nesla iz drvarnice drva. Pozdravila jih je ter jih povabila v hišo: »Naj stopijo i menoj, gospod, jim bom hitro jajčka po-smodila!« Skočila je v hram, postavila ponev na ogenj in čakala. Ker pa gospoda 'e ni bilo, je stopila gledat, kje »o c»tali. Začudila ee ko je videla, kako eo bežali po vratnikih med njivami, da So škrici suknje plaval; daleč za njimi. Z mignila je z rameni ter se skrila v hram«. Žanjice so se smejale, gospodar se je pokal po kolenih in vezači eo si brisalj solze. Po južini so zapeti srpj znova; podšeali *> pšenične bilke dalje in žanjice so se 90 krepko zaletavale dalje v setev. Poskušale so dohiteti druga drugo, zakaj veliko velja tista, katera prednjo prehiti. Ali s tem se lahko začne svaja Ko je njiva požeta ko stoje razstave in so se spravili stran tudi siromaki, pride gospodar orat Treba je začeti sejati ajdo, zakaj kdo ve, kakšna bo jesen. Repa že še lahko nekoliko počaika, in je tudi tista posejana ob" Jakobovem, najboljša, z ajdo pa ni mogoče čakati. Konja vlečeta kimaie plug, gospodar ju tolče z vajeti, ju izpodbuja z lepimi besedami, ali živina je utrujena. ne gane se in ne stopi hitreje. >Srečo dobro! Se lepo dela?« nagovori nekdo orača, in gospodar ustavi konje, obrne plug. ga ostrga z otko. si obriše s predpasnikom potno čelo, stopi za korak od pluga in pravi: »Lepo se dela. hvala Bogu. Le ko hi dež nekoliko pomočiL Grudje je debelo«. Zazre se po številnih razstavah na njivi, in oči se mu zaiskrijo. »Letos pa bo kruha«, pravi, »še siromaki ga menda ne bodo stradali, saj lahko nabero obilo klasja na njivah.« Oni prikima se nasmehne, ker ve, kako je tisto zastran siromakov. »Srečno!« pravi in gre. gospodar pa požene in plug se znova zarije v zemljo. Zvečer, ko žanjice odhajajo z njiv, je tw in tam čuti pesem, časih tudi kak vrisk. Ampak vriski niso zaželeni in posvetne pesmi so za delavnega človeka pregrešne. One o Mariji, ki se veseli, ko kleči pred nienimj nogami skesan in ponižen narod, eo dovoljene, in se teh tudi nikomur m treba »povedati, onim pa se dober kristjan izogne. Še nekaj dni m namesto zlatoramenih zaplat ki so vrisane tu pa tam v površino Slovenskih gorie. se bodo videle zorane njive z lepimi ogoni, v katerih bo pričeto kliti novo življenje. Narava je pač taka: svoj« dozorele otroke utija da se lahko sodijo mladi. Ignac Koprive« »JUTRO«, pooeddjrica Maja 3 saax ZVHdlOA 25» ■ ■ t Plavalni šport gre rakovo pot Ze prvi dan tekem za državno prvenstvo posameznikov je pokazal samo nered in nedisciplino in le skromne znake dobrega športa Ljubljana, 24. julija. Prvi dan državnega prvenstva v plavanju je bil takšen, da si podobnega ne želimo več. Občinstvo, ki je v precejšnjem številu napolnilo kopališče Ilirije, se je opravičeno razburjalo in z žvižganjem in protestnimi klici dajalo duška svojim občutkom. Vsakdo se je izpraševal, ali je to res prvenstvo Jugoslavije in ali so nastopajoči v resnici najboljši, kar morfamo tre-notno postaviti na noge v Jugoslaviji. Tako slabe udeležbe še ni bilo na nobenem prvenstvu in daje »izvrstno" spričevalo delovanju plavalnega saveza. Še nekaj časa v tej smeri, pa bo vse zaspalo. Zares trdo kožo morajo imeti gospodje, ki sede v saveznem odboru. Nikakor nočejo uvideti, da niso za ta posel in da jim bo jugoslovenski plavalni šport hvaležen, če se bodo odstranili in dali mesto drugim, ki jim je razmah našega plavanja bolj pri srcu. V soboto zvečer so imeli priliko videti na lastne oči, kdo je največji škodljivec. Jugova ekipa je bila pozvana v Ljubljano na savezne stroške, ker se ponosni Dubrov-čani niso prijavili, računajoč, da jim bo pač savez plačal pot, če jih bo hotel imeti v državni reprezentanci. Tako pojmovanje športa je sicer svojevrstno, a če klub nima denarja, še kolikor toliko opravičljivo. Popolnoma neopravičljivo in najstrožje graje ".'redno pa je, da pridejo plavalci iz daljnega Dubrovnika v Ljubljano samo na izlet in kratkomalo nočejo nastopiti. To je višek nediscipline, ki ga je treba eksem-plarično kaznovati. Zaradi sestave državne reprezentance nasproti Italiji bi morala nastopiti tudi Jugova člana Žižek in Baica, ki jima je savez v ta namen plačal pot do Ljubljane. Zakaj nista startala, nam ni znano. Največ vroče krvi pa je povzročil odstop Jugovega waterpolo moštva, ki bi moralo nastopiti nasproti kombiniranemu moštvu Viktorije, Jadrana in Ilirije. Vodja Dubrovničanov je saveznim funkcionarjem izjavil, da lahko postavi le 4 igralce, ker so ostali »indisponirani«. Na grožnjo, da bodo celotno moštvo takoj poslali nazaj v Dubrovnik, se je Jug vendarle dal pregovoriti in je napovedovalec pri mikrofonu javil, da se bo tekma vršila in tudi objavil ->ostavo Jugovega moštva. Dolgo so čakali, občinstvo je postajalo že nestrpno, kombinirano moštvo je bilo že pripravljeno — Juga pa ni bilo. Na skrivaj so tiho zapustili kopališče, ne da bi se opravičili. Napovedovalec je to javil občinstvu in obenem odklonil vsako krivdo prireditelja Ilirije, ki je storila vse, da bi bila organizacija tekmovanja čim boljša. Kar je sledilo sedaj, se ne da popisati. Med gledalci se je dvignil vihar ogorčenega protesta, v bazen so leteli stoli in klopi, da se je zdelo kakor ob poplavi. Kaj takega v Ljubljani še ni bilo! Naše občinstvo je navdušeno za plavalni šport, zna biti objektivno in mu tudi nihče ne more očitati, da se vede nasproti gostom nekorektne toda dovoliti pa ne more, da bi se kdorkoli norčeval iz njega, pa čeprav bi bili to sami Dubrovčani s še tako slavno zgodovino. Med žvižganjem m glasnim negodovanjem je občinstvo zapustilo kopališče — prav nesportno se je končal prvi dan državnega prvenstva v plavanju. Postopanja Juga ne moremo dovolj obsoditi Zakaj niso hoteli nastopiti v waterpolu, je popolnoma nerazumljivo. Savez bi pač imel pravico vsaj enkrat pred srečanjem z Italijo videti moštvo, ki naj bi zastopalo državne barve Jug se letos še ni pokazal javnosti, njegova forma je popolnoma neznana, in po tradiciji pač ne bomo sestavih i državnih reprezentanc. Tudi Cerer in 2: erl sta morala prej dokazati svojo vred no t, preden ju je savez določil v repre-- rtanco! Tudi Wilfan bi lahko upravičeno potrkal na svojo slavo in zahteval, da ga določijo v reprezentanco, čeprav vemo vsi, da je brez treninga. Ce Jug tega ne razume, je športno nezrel in naj rajši ostane — doma! Savez je storil edino pravilno: poslal je Jugovo moštvo domov in ga obenem suspendiral vse dotlej, dokler ne bo o zadevi spregovoril kazenski odbor. Tehnični referent je zahteval, da naj ostanejo v Ljubljani le oni plavalci Juga, ki pridejo v poštev za plavalno reprezentanco. Jug je to odklonil, češ, vsi ali pa nihče, češ, ker je njihova ekipa nerazdružljiva enota Na pripombo saveznega funkcionarja, kaj bi bilo potem, če Jugovo moštvo ne bi bilo dovolj dobro za reprezentanco in bi savez določil le Žižka in Ciganoviča kot plavalca posameznika, je vodja Juga odgovoril, da to ni mogoče, ker je Jug najboljše moštvo. Seveda je savez zahteval, da je treba to najprej dokazati. In ker Dubrovčani tega niso hoteli razumeti, so se pogajanja razbila... Prvi dan prvenstva je bil tipičen po neznatni udeležbi, kljub temu pa so bili nekateri doseženi rezultati izvrstni. Postavljena sta bila dva nova državna rekorda, in sicer na 1500 m prosto po skoraj neznanem Balli. članu Vojvodine v Petrovgradu ter na 200 m prsno po Cererju. Mešana štafeta Ilirije je le malo zaostala za svojim lastnim rekordom V štafeti je plaval tudi Wilfan, ki ga je občinstvo burno pozdravilo. Nekatere rezultate je objavilo že nedeljsko »Jutro«. Zato bomo navedli za vse te točke samo nove državne prvake. 1500 m prosto moški: Balla (Vojvodina, Petrovgrad) 22:19.8 nov jugoslovenski rekord (stari Mihalek, Ilirija 22:29.5). 100 m prosto moški: Stocker (Viktorija) 1:07. 400 m prosto ženske: Biro-Milin (ZPK) 7:37.7 edina tekmovalka. 200 m prsno moški: Cerer (Ilirija) 2:49.2 nov jugoslovenski rekord (stari Cerer 2:51.6). 100 m hrbtno ženske: od treh prijavljenih sta nastopili samo Finčeva II in Bra-dačeva od Ilirije. Državna prvakinja je sigurno postala Fine Draguša v dobrem času 1:31.8, 2. Bradač 1:41.4. Naslednja točka, 100 m hrbtno moški, kvalifikacija za drž. reprezentanco, je odpadla, ker ni nihče nastopil. Sledila je zatem najzanimivejša točka večera, 3X100 m mešano moški. Od 5 pri- I javljenih sta nastopili dve štafeti Ilirije in Viktorija. Slednja je menda za vsako ceno hotela zmagati ter zato ni postavila Gr-kiniča na 200 m prsno. Na hrbtni progi je za Viktorijo prvi plaval inž. Marčeta, ki je v času 1.16.2 predal skoraj 3 m pred Schel-lom (1:18). Grkinič ni mogel držati naskoka nasproti Cererju, ki je predal Wilfanu z 2 m prednosti in dosegel sijajen čas 1:14. Wilfan je začel s silnim tempom in je potreboval za 50 m 27.4 sek. ter je naskok povečal že na 6 m. Pri zadnjih metrih je močno popustil, a je kljub temu dosegel čas 1:04.8, ki je znatno boljši kakor Stoc-kerjev, ki je malo prej postal na isti progi državni prvak. Tudi druga štafeta Ilirije je dosegla prav dober čas. Državni prvak je torej Ilirija I (Schell, Cerer, Wilfan) v času 3:37.3, kar je samo za točno pol sekunde slabše od njenega lastnega državnega rekorda, 2. Viktorija (Marčeta, Grkinič, Stocker) 3:39.8, 3. Ilirija II (Pestev-šek, Binder, Ziherl) 3:54.7. Zadnja točka večera je bila štafeta 4X100 m prosto ženske. Galeb iz Novega Sada ni nastopil in je startala samo Ilirija, ki si je v postavi Keržan, Martin, Bradač, Fine II pridobila naslov državnega prvaka s časom 5:48.6. Slediti bi morala še waterpolo tekma, ki pa je iz navedenih razlogov ni bilo. Ziherl - dvakratni državni prvak Včeraj je zmagal tudi s 3 m deske, enako prepričevalno kakor dan prej s stolpa V nedeljo dopoldne so bili na sporedu skoki z deske 3 m. Nastopili so samo moški in sicer 4 člani Ilirije in Šoltes (Galeb) iz Novega Sada. Ziherl je bil že od vsega začetka siguren favorit, med ostalimi Ili-rijani pa se je razvila huda borba za naslednja mesta. Šoltes je bil za to konkurenco preslab. Tekmovalci so imeli po 5 obveznih in poljubnih skokov. Po obveznih skokih je bilo stanje naslednje: Ziherl 64.87, Janovsky 44.47, Keržan 44.14, Pribo-šek 43, Šoltes 27.86. Prav dober je bil Zi-herlov salto nazaj in Auerbachov skok z zaletom. V ostalem niso bili skakači najboljše razpoloženi, kar velja zlasti za Pri-boška in Keržana, v nekoliko manjši meri pa tudi za Ziherla. Še slabše je bilo pri poljubnih skokih. Ziherlu sta se res dobro posrečila edino povratni skok z 1 in pol saltom ter poldrugi salto nazaj. Ostali so bili še nesigurnejši. Pribošek je imel najboljše višine, drža telesa pa je bila pomanjkljiva, a je navzlic temu zasluženo zasedel 2. mesto. Janovsky je v zraku dosti siguren, le odriv je mnogo premalo energičen. Po poljubnih skokih je bil končni vrstni red: državni prvak Ziherl 137.63, 2. Pribošek 97.23, 3. Keržan 94.14, 4. Janovsky (vsi Ilirija) 91.67, 5. Šoltes (Galeb, Novi Sad) 61.52. * (Tekme za državno prvenstvo posameznikov so se zaključile pozno v večernih urah, tako da o današnjih rezultatih nismo mogli objaviti poročila že danes, temveč bo izšlo šele v torkovi izdaji »Jutra«) Skromna igra in skromen izid Moštvo SK Ljubljane je včeraj prvič preizkusilo jesensko garnituro proti „Majstoru s mora" iz Splita in rešilo samo neodločeni 3:3 (2:3) Ljubljana, 24. julija. Ligaški klubi so morali svojim igralcem, po sili prilik tudi svoji publiki skrajšati odmor preko poletja, ker je savez iz nerazumljivih razlogov pomaknil začetek jesenskega prvenstva na prvo nedeljo v avgustu. Zato je bilo potrebno prej kot običajno pričeti s pripravami za jesenske borbe, igrišča so oživela med tednom, ob nedeljah pa so neizbežni prvi javni nastopi s primernimi partnerji. Belo-zeleni so našli prvega nasprotnika v Hajdukovih disidentih in jim je za močnejši trening prišel zelo prav. Seveda ni to moštvo še malo ne renomirano, saj mu je bilo ljubljansko gostovanje menda prvi daljši izlet, a za domače splitske zadeve nimamo še dovolj ostrega posluha. Temu primeren je bil obisk, tudi ne glede na poletno soparo, in se je na igrišču nabralo komaj okoli štiristo ljudi V obeh moštvih so tik pred začetkom prvenstvenih tekem hoteli preizkusiti več kakor enajst ljudi, zato je bilo med igro in o polčasu par izmenjav. Prvotni postavi moštev pa sta bili: Ljubljana: Logar; Luce, Stane; Vodi-šek, Šercer, Boncelj; Rataj, Pupo, Legat, Pepček, Erber. Majstor: Haiek; Kragič. Dvornik A.; Majič, Perlain, Radovnikovič; Simonelli, Bagat. Dvornik J., Jakša. Jelačič. Vnetim obiskovalcem nogometnih tekem je vidoma odleglo ko so zopet dobili po daljšem odmoru priliko, da pridejo na javno tekmo. Kot strokovnjaki v opazovanju nogometnih borb gotovo niso pričakovali v prvem »jesenskem« nastopu borbe, ki bi nalikovala na težke igre v ligi. Vsem je moralo biti razumljivo, da se igra ne bo mogla dvigniti preko neke nujne po-hlevnosti. Vseeno sta se moštvi v taku dogodkov zagrizli in sta se dali zapeljati v forsiran tempo, ki ju je ubil še davno pred oficiel-nim koncem. V zadnji tretjini igre se že nikomur ni več ljubilo, jasno je bilo, da so skoro vsi iz forme in da jim manjka kon-dicije, ki je sredi sezone sama po sebi razumljiva. Igralo se je precej fair, toda oboji so oazili na rezultat. Naposled se je dogodilo, da je ostalo s 3:3 remis in je tak izid precej točen odsev vsega, kar je bilo videti Morda bi si bil kdo želel nekaj več odločnosti domačega napada pred nasprotnikovim golom, nekaj več prisebnosti v poslednjih odločilnih potezah, pa bi se bila dala iz dogodka \zb-iti gladka in prepričevalna zmaga belo -zelenih. Ker vsega tega ni bilo. seveda ni prišlo do številičnega izraza vse neprestano napadanje, vsa terenska premoč, ki je bila v izvestnih presledkih vidna in logična kot izraz boljše izgrajenosti domače enaj-storice, njene večje rutine, natančnejše vigranosti. Ljubljana išče svoje moštvo za start v jesensko sezono. Ob koncu prejšnjega tekmovanja je bil klic po temeljitih spremembah precej glasen. Toda velikih zamenjav nemara ne bo. Prvič je nastopil v moštvu novo pridobljeni Legat, sprva kot vodja napada, pozneje v levi zvezi. Težko je izreči o njem dokončno sodbo. Veliko koristnega ni napravil, pokazal pa je precej temperamenta in se bo morda uveljavil. Sicer je bila zasedba desne strani napada neprimerno boljša od leve; bila je na trenotke zelo aktivna, izpeljala je dva zgoditka, tretji je pa padel po zaslugi leve strani. Od kril je bil Rataj bolj izrazit, obe sta pa bili v trajnem varstvu svojih krilcev. Po triju je šlo nekaj prijetnih kombinacij, ki so dale naslutiti, da je v rezervi še nekaj znanja. Na srednjem krilcu je igral Šercer, ki .je dobro, skoro odlično dodajal, v razdiranju pa ni bil dorasel situaciji. V splošnem pa vsa srednja vrsta ni bila slaba, v prvem polčasu je dobro držala igro v svojih rokah, proti koncu pa je močno popustila. Obramba ni dala velike igre, branilca nista bila do konca zanesljiva, enako Logar v golu: dru- gi zgoditek mu je bila začetniška napaka, zato pa je nekajkrat prav v starem stilu z uspehom posegel v dogodke. Gostje niso še mojstri, imajo pa ambicijo, da bi se prerili do boljše pozicije. V kratkem času svojega obstoja lahko že pokažejo lep napredek. V celoti so gotovo zaostajali za našimi, poedi-ni deli pa so prišli še dovolj do izraza. Tako vsa ožja obramba, ki je našo precej prekašala. Tako tudi v stranskih krilcih, ki sta skoro onemogočila naši krili. V napadu je bil zelo nevaren s svojo prodornostjo Simonelli na desnem krilu, nevaren pa je bil, če je prišel do strela, Jakša v levi zvezi. Sčasoma bo o moštvu še kaj več slišati. V poteku igre so bih Spličani vedno v vodstvu, tako da so se morali belo-zeleni venomer truditi zastran izenačenja. V 6' je izkoristil je izkoristil Dvornik v napadu prodor desnega krila in njegov center ter žogo plasiral mimo Logarja. Šest minut pozneje je s krasnim strelom Rataj izenačil. Potem je v 20' Logar spustil prav nič nevarno žogo, ki jo je poslal Jakša na gol in je trajalo polne četrt ure, da so naši zopet izravnali: od Logarja je šla žoga preko Vodiška do Pupota, ki jo je predložil Pepčku in njegov razanten strel je obsedel; to je bila ena izmed redkih lepih akcij domačega moštva V 39' izkoristi desno krilo Boncljevo napačno podano žogo, popelje in lepo centrira do levega krila, ki neubranljivo potisne preko črte; s 3:2 gredo v odmor. — Druga polovica igre je bila zelo živahna in je potekla v glavnem v znamenju premoči belo-zelenih. Bilo je neštevilno prilik pred splitskim golom, izkoristili pa so samo eno, ono v 28': iz kombinacije med Erberjem in Legatom je nastala za Pupota sijajna prilika, polvi-soko žogo je z lahkoto z glavo potisnil v levi zgornji kot, nedosegljivo za splitskega vratarja. Sodil je g. Vrhovnik — tudi v slogu prve tekme po daljšem odmoru. ŽAK v Mariboru ŽAK (Subotica) : železničar 3: Z (lsZ) Maribor, 24. julija. Na stadionu SK Železničarja je danes po nekajletnem presledku gostovala enajstorica subotiškega 2AK-a, proti kateri je pred 14 dnevi domači Železničar na subo-tiških tleh izgubil z 1:3. Danes je imel torej nalogo, da bi bil zadnji poraz popravil, kar pa se mu ni posrečilo, ker so gostje igrali mnogo efektnejši in koristnejši nogomet. 2AK je v polni meri opravičil sloves prvaka subotiškega podsaveza in je zmago neoporečno zaslužil. Vsi deli moštva so prav dobro vigrani. odlikujejo pa se še po krasnem startu, lepi igri z glavo in velikim elanom. Naiboliši del so imeli v napadu, ki pa žal ni imel nobenega strelca, ki bi bil znal izkoristiti zrele situacije. Sodelovanje med krilsko vrsto in napadom ter tudi obrambo je bilo naravnost vzorno. Po vsem tem je jasno, da so imeli gostje igro ves čas v svoiih rokah in bi bila njihova zmaga še večia. če bi se Zelezničar-jeva obramba ne bila od konca do kraja mnogo prizadevala, da je rešila svoje moštvo huišpga debakla. Najslabši del so imeli domači v krilski vrsti, ki je v celoti odpovedala, napad pa je zaigral smiselno le na trenutke, pri čemer pa se ie ooazilo. da še ni vigran. Mlade moči. ki jih je Železničar postavil, se absolutno niso obnesle. V ostalem pa je bila igra odprta, fair in živahna. Tekmo je sodil g. Nemec. V predtekmi bi bili morali nastopiti juniorji -Čakovečkega SK, ki pa jih sploh ni bilo v Maribor in tudi o tem niso obvestili prireditelja. Ostale nogometne tekme Zagreb: Gradjanski : Ličanin 5:0 (2:0). T^Vma za trening Beograd : Jugoslavija : Hašk 4:2 (2:2). Zaslužena zmaga boijBega docnadega moštva, proti kateremu se novi državni pr»4 ni mogel uveljaviti. 2000 gledalcev. SENZACIJA V ZAGREBU Včeraj je bila ▼ Zagrebu odigrana prva ženska mednarodna nogometna tekma med zagrebškim ženskim nogometnim klubom »Zagreb« in enako enajstorico iz Brna, v kateri so domačinke zmagale z 1:0 (1:0). Edini gol dneva je zabila naša rojakinja m bivša znana hazenska igralka Cimpermano-va v 20. min. prvega polčasa. Ta prvi in edini uspeh domačih je občinstvo pozdravilo z burnim aplavzom. Poglavje zase pa zasluži včerajšnji obisk, kajti na tej tekmi se je zbralo nič manj kakor 12.000 gledalcev, toliko kakor jih je bilo samo lani na tekmi za srednjeevropski pokal med Gradjanskim in Genovo, Zanimivo je še, da je bil med občinstvom nenavadno številno zastopan ženski svet. Gledalci so se 90 minut imenitno zabavali nad produkcijami naših prvih nogometa- Policijski S1C. Celje : Policijski SK 6 :2 (5:2) Celje, 24. julija. Prijateljska tekma, ki se je danes popoldne odigrala na Qlaziji med Policijskim SK iz Zagreba in domačim Celjem, je privabila okoli 400 gledalcev. Domača enajstorica je sicer nepričakovano, toda zasluženo zmagala. Gostje so pokazali dober nogomet in tudi lepo tehnično in kom-binatorno igro, imeli pa so izrazito slabo obrambo, ki je največ zakrivila ta visoki poraz. Celje je nastopilo v pomlajeni postavi, ki se je obnesla prav dobro. Moštvo je nudilo lepo tehnično igro, imelo je najboljše dele v napadu in ožji obrambi, sploh pa je kot celota zaigrala z velikim elanom. Igra je bila večinoma odprta; proti koncu so nekoliko pritisnili gostje, kar pa je bilo že prepozno. Gole so zabili za Celje Ahtik 2 in Dobrajc 4, za goste pa Radonič in Dražič. Tekmo je sodil g. Reinprecht zelo ležerno in z mnogimi napakami. Naši na teniškem turnirju v Trstu V močni konkurenci sta se dobro držala Ilirijana Smerdu in Banko Na tržaški teniški turnir je Ilirija poslala dva zastopnika, Banka in Smerduja Sodelovali so na njem vsi najboljši zastopniki italijanskega tenisa kakor Palmieri, Taro-ni, Kucel in drugi. Tudi ostale države so poslale več zastopnikov; od naših pa so bili tamkaj še Zagrebčani Friedrich in T. Ku-kuljevič ter dame Kovačeva, Florianova in Sernečeva. Za naše tekmovalce je bil ta turnir težka preizkušnja, kajti naleteli so na mnogo stvari, ki so se jih morali šele privaditi. Glavno težkočo so povzročale italijanske žoge znamke »Pirelli«, ki so nenavadno lahke. Toda kljub temu so se odrezali še dovolj dobro. Smerdu je zasedel III. mesto v B. kategoriji, Banko pa je prišel v tej disciplini med prvih osem tekmovalcev in le smola mu je preprečila vstop v semifi-nale. V naslednjem nekaj rezultatov z turnirja: A. KATEGORIJA Kucel — Banko 6:2, 6:4. Banko je zaigral eno svojih najlepših partij proti Kucel u prvaku iz Opatije, ki je tamkaj na splošno presenečenje zmagal nad Čehoslo-vakom Cejnarom. Palmieri — Smerdu 5:7, 6:1, 6:1. Prvak Italije ni imel tako lahkega dela, kakor je v začetku mislil. Dobljeni set proti dolgoletnemu prvaku Italije je vsekakor velik uspeh za mladega Smerduja. B. KATEGORIJA Banko — Schonburg 6:3, 6:0, Banko — Zariotti w. o., Sadar — Banko 8:6, 6:3. Banko je pričel z velikim elanom in dobil prvih 5 gamesov zaporedoma. Pri stanju 5:0 pa si je dal vsiliti nasprotnikovo igro, pri čemer je imel še smolo in tremo. Kljub šestim set-žogam je izgubil set. V drugem setu je bil tako deprimiran, da ni nudil več odpora. Smerdu — Marchi w. o., Smerdu — Ferrario 7:5, 6:0, Smerdu — Ebner jun. 6:2, 6:4. Semifinale: Dell Bello — Smerdu 6:3, 6:3. Smerdujev nasprotnik je igro zasluženo dobil. Zlasti dober je bil na mreži. Italijani smatrajo da sta Dell Bello in Kucel naslednika sedanjih italijanskih prvakov. DOUBLE: Banko—Smerdu — Della Porte—Kotzman 6:1, 6:L Kucel—Taroni — Banko—Smerdu 6:3, 6:2. MIXED DOUBLE: Frisacco—Taroni — Sernec—Smerdu 6:1, 6:3. Straube (ČSR)—Palmieri — van Heeche-ren—Banko 6:3, 6:1. DAME: Od naših dam je nastopila bivša Iliri-janka inž. Sernečeva, ki je izgubila proti Mancinijevi, peti na italijanski lestvici z rezultatom 4:6, 6:8. V drugem setu je vodila dvakrat: enkrat s 5:4 in 40/15, drugič pa zopet 6:5 in 40/15. Skupno je imela 4 set-žoge. Le pomanjkanju rutine je pripisati, da je izgubila. Po jakosti udarcev je bila daleko nad svojo nasprotnico. Turnir se še nadaljuje in bomo o priliki objavili še nekaj vrstic o končnih zmagovalcih. Ilirija : Domžale 5 s O Včeraj se je vršila na igriščih Ilirije pod Cekinovim gradom prva letošnja teniška tekma za klubsko prvenstvo države, in sicer med Ilirijo in domžalskim teniškim klubom. V tekmah gospodov je Ilirija zmagala brez težav nad oslabljenim nasprotnikom, ki je moral nastopiti kar s tremi rezervami v moštvu štirih! Pri damah pa Domžalčani niso imeli rezerv za oboleli tekmovalki in so prepustili vstop v drugo kolo brez boja Iliriji. Savez je letos preložil začetek tekmovanja za klubsko prvenstvo države na kasnejši termin — druga leta se je ob tem času prvenstvo že zaključevalo — kar se je takoj ob pričetku pokazalo kot nesmotreno, kakor je ne-smotren tudi način tega tekmovanja sam! Verna slika te trditve je bilo včerajšnje srečanje, ki je bilo dokaj nezanimivo in se je odigralo tudi brez vsake publike! V dvoboju, ki je bil končan že dopoldne, so nastopili za TK Domžale ing. Skok, Senica, Oset in Djinovski, za Ilirijo pa Thuma, Banjai, Smerdu Egon in Dacar. Rezultati so bili: Thuma : ing. Skok 6:0, 6:0; Banjai : Senica 6:1, 6:1; Smerdu Egon : Oset 6:0, 6:2; Dacar : Djinovski 6:0, 6:1; d o u b 1 e : ing. Skok-Senica : Truden-Dacar 0:6, 0:6; Djinovski-Oset : Banjai-Thuma 2:6, 2:6 (izven sporeda). Končni rezultat 5:0 v korist Ilirije, ki bo v naslednjem kolu nastopila proti zmagovalcu dvoboja TK Majšperk : TK Radeče. Atletik : Celje 4:1 Celje, 24. julija. Na Rakuschevem tenišču v Celju je bila danes odigrana med SK Celjem in Atletiki prva državna klubska prvenstvena tekma v tenisu, v kateri so Atletiki zasluženo zmagali s 4:1. Za Celje so nastopili Toplak, Gaberc, dr. IviČ in Milutinovič, za Atletike pa Fabian, Steinbock, Rakusch in Krell. Lepo tehnično znanje in rutino je pokazal Toplak. Dober, toda nekoliko nervozen je Fabian. Talentirani mladi igralci so Rakusch, Steinbock ta Krell. Gaberc je bil šibek in mu manjka še treninga. Rezultati so naslednji: Singli: Toplak (C) : Fabian (A) 6:4, 6:4. Steinbock (A) : Gaberc (C) 6:0, 7:5. Rakusch (A) : dr. Ivič (C) 6:1, 6:2. Krell (A) : Milutinovič (C) 6:3, 7:5. Double: Rakusch-Fabian (A) : Gaberc-Toplak (C) 6:4, 7:5. Atletiki bodo igrali sedaj v Ptuju proti SK Ptuju. Maribor : železničar 6:1 Maribor, 24. julija. Na teniških igriščih Železničarja je bil danes dopoldne odigran dvoboj med Mariborom in Železničarjem za državno prvenstvo klubov, ki se je končala z veliko zmago Maribora 6:1. Podrobni rezultati so bili naslednji: Singli: Albaneže (M) : Kopic (Z) 6:0, 6:1; Tončič (M) : Vampi (Z) 7:5, 8:6; Paulin (M) : Gregoric (Z) 6:0, 7:5; Korenčan (M) : Vo-dušek (Z) 6:1, 6:2; Voglar (M) : Boričev (Z) 6:4, 8:6. Doubli: Albaneže-Tončič (M) : Gregorič-Kopič (Z) 6:2, 6:2; Mazi-Vampl (Z) : Pau-lin-Korenčan (M) 4:6, 8:6, w. o. Olimpijski peteroboj v Celju Celje, 24. julija. SK Celje je priredil danes dopoldne na Glaziji olimpijski peteroboj kot propagandno lahkoatletski miting po dolžnosti. Startalo je samo 6 seniorjev in 10 juniorjev, in sicer člani Primorja, Celja in Jugoslavije v konkurenci, člani Olimpa pa izven konkurence. Rezultati so bili pri teku na 200 m dobri, v ostalih disciplinah pa samo povprečni. Točke so računali po novi finski tabeli. Rezultati so naslednji: SENIORJI Skok v daljino: 1. Urbančič (P) 6.20, 2. Pleteršek (P) 6.17; 3. Stavbe (C) 5.77; 4. Tkalčič (C) 5.43; 5. Mitrovič (O) 5.25. Met kopja: 1. Mitrovič (O) 38.20; 2. Urbančič (P) 34.07; 3. Stavbe (C) 32.55; 4 Tkalčič (O) 32.05; 5. Pleteršek (P) 31.50. Tek na 200 m: 1. Pleteršek (P) 23.8; S. Urbančič (P) 24.2; 3. Stavbe (C) 26; 4. Tkalčič (O) 27.1. Met diska: 1. Stavbe (O 31.56; 2. Tkalčič (O) 30.97; 3. Urbančič (P) 30.70; 4. Pleteršek (P) 28.89. Tek na 1.500 m: 1. Šoster (J) 4.33; 2. Pleteršek (P) 5.02; 3. Tkalčič (O) 5.13; 4. Stavbe (C) 5.27. Urbančič je moral zaradi poškodbe na nogi izstopiti. Skupni rezultati po točkah: 1. Pleteršek (P) 2363; 2. Stavbe (C) 2030; 3. Urbančič (P) 2027 (bez teka na 1.500 m); 4. Tkalčič (O) 1998. JUNIORJI Skok v daljino. Juniorji B: 1. Dušan Veble (C) 4.63; 2. Kopač (C) 4.51. Juniorji C: 1. Horjak (C) 5.69; 2. Avgust Deržek (C) 5.48; 3. Katič (C) 5.42; 4. Ferenčak (C) 5.36; 5. Cergol (C) 4.91. Met kopja. Juniorji B: 1. Veble (C) 29.06: 2 Kopač (C) 25.95. Juniorji C: 1. Horjak (C) 33.59: 2. Ferenčak (C) 33.48; 3. Deržek (C) 32.47; 4. Katič (C) 31.42; 5. Janžekovič (J) 29.91. Tek na 200 m. Juniorji B: 1. Veble (C) 28.02; 2. Kopač (C) 30. Juniorji C: 1. Horjak (C) 25.02; 2. Deržek (C) 26.02 ; 3. Katič (C) 27.02; 4. Ferenčak (C) 27.08; 5. Suli? 30.04. Met diska. Juniorji B: 1. Veble (C) 30.98: 2. Kopač (C) 25.71. Juniorji C: 1. Ferenčak (C) 31.65: 2. Deržek (C) 31.26; 3. Katič (C) 28.40; 4. Cergol (C) 27.78; 5. Horjak (C) 27.70. Tek na 1.000 m. Juniorji B: 1. Kopač (C} 3.30; 2. Veble (C) 3.38. Juniorji C: 1. Kati? (C) 3.08; 2. Soderšnik (C) 3.12.3; 3. Horjak (C) 3.18; 4. Sulič (J) 3.28. Skupni rezultati po točkah: Juniorji B: L Veble (C) 1583; 2. Kopač (C) 1426. Juniorji C: 1. Horjak (C) 2180; 2. Katič (C) 1903; 3. Deržek (C) 1891; 4. Ferenčak (O 1768. Deržek in Ferenčak nista sodelovala pri teku na 1.000 m Lahkoatletsko prvenstvo Maribora Maribor, 24. julija. Na stadionu SK Železničarja se je danes dopoldne zaključilo tekmovanje za lahkoatletsko prvenstvo Maribora za posameznike, ki se je pričelo že v petek popoldne. Tega zanimivega tekmovanja se je od prijavljenih 68 tekmovalcev udeležilo 53. in sicer 22 člana Železničarja, 20 članov Maratona in 14 članov Rapida. Zmagovalci v posameznih disciplinah » bili naslednji: 100 m: Les (Rapid) 12 sek., 200 m: Les (R) 24.6, 400 m: Muraus (Z) 55, 800 m: Mura us (Z) 2:07, 1.500 m: Kramar (Rapid) 4:22.2, (nov mariborski rekord), 5.000 m: Stojnšek (Maraton) 16:56.1, 10.000 m: Zupan (2) 36:54.2, 110 m zapreke: Lnžnik (Mrt) 19.4, štafeta 4X100 m: Maraton 47, skok v višino: Kolarič (Mrt) 165, skok v daljino: Lončarič (Mrt) 6.51, (nov rekord), skok ob palici: Oroszy (R) 3.30, troskok: Lončarič (Mrt) 12.64 (nov rekord), met diska: Radič (R) 35.38, met kopja: Grego-rovič (Z) 45.36 ta met kladim: GujčnBc (Z) 34.55. V tem tekmovanju si je Železničar priboril 6 prvih, 7 drugih ta 5 tretjih mest, Rapid po istem vrstnem redu 6-3-1, raton pa S-Mt. »JUTRO«, ponedeljska Izdaja ronedeljek, 25. VIL 193». Avtomobilsko žegnanje na Jezerskem vrhu Ob lepem vremenu so včeraj številni avtomobilisti in motociklisti proslavili praznik svojega patrona svetega Krištofa Ljubljana, 24. julija. Srečo mora imeti tisti, ki hoče na Jezerskem vrhu, tej krasni gorski postojanki pod Karavankami, ki je sicer lahko dosegljiva za vozila vseh vrst, izvesti večjo prireditev, ne da bi ga pri tem motili nebeški vremenarji. Ljubljanska sekcija Av-tokluba je imela danes takšno srečo in je lahen dežek pregnal izletnike z vrha šele v popoldanskih urah, ko so bile vse lepo uspele svečanosti v okviru letošnje proslave praznika avtomobilistov in moto-ciklistov sv. Krištofa že končane. Ze navsezgodaj zjutraj je z majhnimi presledki sijalo solnce in tako se je vreme držalo do precej čez poldan. Vmes je precej močno pihal hladen veter, ki pa je na tem sedlu skoraj zmerom in so se izletniki že pripravili nanj. Ljubljanska sekcija Avtokluba je letos Jezerski vrh že drugič izbrala za proslavo svojega tradicionalnega praznika, počastitve zaščitnika vseh avtomobilistov in motociklistov, sv. Krištofa, ki je bila letos še posebno pomembna zaradi tega, ker je bila obenem posvečena blagoslovitvi njegovega kipa v lični kapelici na vrhu sedla, Hkrati pa je bila oficielno otvorjena še tretja obmejna turistična poslovalnica te sekcije. Razlogov torej dovolj, da so se avtomobilisti. člani sekcije in njihovi prijatelji v častnem številu zbrali to pot na tej proslavi. 2e davno pred otvoritvijo so se pomikale proti Jezerskemu in Jezerskemu vrhu kolone avtomobilov in motociklistov in do začetka proslave, ki je bila določena za 10. uro, se je zbralo na vrhu nad 80 motornih vozil vseh tipov, od najmanjšega do največjega. Jezersko in Jezerski vrh sta se za to svečano priliko bogato odela v zastave. Najlepšo sliko je nudila kapelica. kjer je bil postavljen novi kip sv. Krištofa, poklon ljubljanske sekcije jezerski občini, pa tudi obmejno carinsko poslopje in bližnja restavracija na nasprotni s+rani ceste, so bile vse v zastavah in zelenju. Med njimi je seveda prevladovala lepa zastava našega Avtomobilskega kluba. Svečanost se je zaradi tehničnih zaprek nekoliko zavlekla in nekoliko pred 10.30 se je začelo cerkveno opravilo na prostem pred kapelico sv. Krištofa, ki ga je opravil jezuit dr. Kolarič Med opravilom je imel tudi daljši priložnostni nagovor na vse avtomobiliste in motocikliste, v katerem je kot dušni pastir obrazložil pomen tega praznika. Po končanem cerkvenem opravilu je svečenik blagoslovil vsa tamkaj zbrana vozila, avtomobile posebej in motocikle posebej, nato pa je v imenu sekcije spregovoril njen predsednik gosp. Avgust Praprotnik, ki je med drugim izjavil: Več je znakov, da se motorizacija v naši državi polagoma le širi in da bomo slej ali prej tudi na tem torišču dosegli naše sosede. S tem razmahom pa se je razmahnila neizogibna posledica večjega motornega prometa, in sicer nezgod na cestah. Vse statistike dokazujejo, da je naša država po stanju motorizacije na zadnjih ali celo na prav zadnjem mestu, po stanju nezgod pa žal še zmerom na prvem. Avtomobilski klub je že opetovano storil korake, da se v tem pogledu napravi red in je v zadnjem času zasnoval sodelovanje s tiskom, da bi poučil vse, ki morajo porabljati cesto, o redu in disciplini na njej. Uspehi zaenkrat še niso vidni. Avtomobilski klub strogo obsoja vsako kršenje discipline na cesti, ki ga zakrivijo njegovi nedisciplinirani člani, zahteva po obenem tudi od vseh ostalih uporabnikov ceste, da se strogo ravnajo po veljavnem policijskem cestnem redu Nato je g. predsednik s kratkimi besedami izročil kip sv. Krištofa v varstvo občini na Jezerskem, v zaključku pa še omenil, da je ljubljanska sekcija ta dan porabila še za oficielno otvoritev svoje tretje obmejne turistične poslovalnice, skupno z Zvezo za tujski promet, ki naj na tej točki naše severne meje pomasa napredku našega turizma. H kraju se je še zahvalil vsem, ki so pripomogli, da je letošnja proslava sv. Krištofa uspela tako lepo. Za predsednikom g. Praprotnikom se je predsednik občine na Jezerskem g. Muri zahvalil za izročeno darilo, kip sv. Krištofa v kapelici na vrhu. z obljubo, da bo občina v bodoče skrbela zanj. Razen številnih članov Avtomobilskega kluba se je letošnje proslave udeležilo tudi močno zastopstvo pred kratkim osnovane motociklistične sekcije kluba, dalje je bilo navzočnih mnogo članov sorodnih motociklističnih in športnih organizacij, seveda pa so bili povabljeni tudi oficielni predstavniki, med njimi zastopniki politične uprave, poveljstva obmejne čete, žan-darmerije, Zveze za tujski promet in še številni drugi. Po končanem oficielnem sporedu se je v prostorih restavracije na vrhu, na prijetnih prostorih okoli nje razvila med udeleženci proslave prijetna zabava, pri kateri sta se s posebnim uspehom uveljavila akademski pevski kvintet, ki je med drugim prepeval tudi med cerkvenim opravi- lom, in pa naš znani mojster na harmoniki g. Stanko. Pred razhodom, ki ga je pospešil nenaden dež, je spregovoril še klubov odbornik g. dr. Bogdan Žužek, ki je še enkrat re-kapituliral glavne misli iz govora g. predsednika Praprotnika o vzdrževanju reda in discipline na cestah. Slednjič je poudaril še eno, česar se do tedaj ni spomnil nobeden izmed govornikov, da je namreč Avtoklub tudi velika skupna družina, ki mora gojiti tovarištvo in stremeti za tem, da bo teh tovarišev v ljubljanski sekciji zmerom več, kajti čim več jih bo, tembolj se bodo strnili v delu in tembolj bodo lahko posvetili svojo skrb razvoju avtomobilizma in ureditvi razmer za ta razvoj. H kraju se je še zahvalil g. predsedniku Praprotniku, ki se že dolga leta žrtvuje in dela za te cilje. Jezerski vrh je zdaj spet osamljen in redka so naša vozila, ki bodo tamkaj odšla od nas v tujino ali se tamkaj vrnila iz tujine k nam. Toda ljubljanska sekcija Avtokluba je tamkaj postavila vidne znake svojega dela, ki bodo vsakega avto-mobilista ali vozača ostalih motornih vozil opozorila, da je skrb za njegovo varnost in udobje na območju slovenske sekcije tega kluba v najboljših rokah. Razgovor z ameriškim rojakom G. Jakob Župančič iz Chicaga filma naše kraje in izkuša doseči turnejo Trboveljskega slavčka pa ameriških mestih Novo mesto, 24. julija. Naš stalni sotrudnik iz Novega mesta je imel prejšnjo nedeljo obisk, ki mu ga je napravil iz Chicaga došli predstavnik največje slovenske organizacije v Ameriki, Slovenske narodne podporne jednote, g. J. Zupančič, ki je po 8 letih spet prišel v domovino. G. Zupančič, ki je eden najagil nejših narodnokulturnih delavcev v Amerikj je pojasnil namen svojega prihoda v staro domovino. Dejal je: »Prišel sem v svoj stari ljubljeni kraj ,da posetim svojo bo-leh.no 75-letno mater v rojstnem kraju Otovcu pri Črnomlju. Ta moja pot pa je istočasno spojena s pos bno nalogo. Moram namreč napraviti filmske posnetke raznih znamenitajših krajev. V prvi vrsti seveda onih centrov, iz katerih poteka največ naših izseljencev. Teh pa je veliko baš iz vaše Dolenjske, kjer zavzemajo med znamenitostmi prvenstvo seveda številni gradovi, ki imajo za seboj p"stro zgodovino. Doslej sem napravil filmske posnetke v Ljubljani, Trbovljah, Kamniku, Kamniški Bistrici, Kranju, Jesenicah, Javorniku, Koroški Beli in Bledu. Danes pa sem dospel v Novo mesto in do tebe, da mi pomagaš pri izbiri točk za najlepše posnetke mesta. Popoldne pa bova vzela pot pod noge in filmala poleg Trške gore vse gradove, ki stoje na vzhodni strani vzdolž Krke.« — V zelo soparnem dopoldnevu si je g. Zupančič ogledal mesto in njegovo življenje, ki je ob nedeljah živahno spričo prihoda okoličanov in tujcev. Njegovo kritično oko je videlo pri nas marsikaj dobrega pa tudi slabega. Zelo je moža razveselil razmah mesta v gradbenem ozira. Kako tudi ne saj je Zupančič zapustil naše mesto pred 20 Isti, ko je bilo še vse krito s »šintelni«, ulice so bile zamazane in mnogi purgarji so nemškovali. Ce nisi udaril z njimi, so te imeli- za nekaj manj vrednega. V tem pogiedu je prednjačil predvsem ženski svet. Zdaj je temu kraj. Ob takih spominih je g. Zupančič na promenadi našel posebno pri ženskah izumetničeno zunanjost, pokrito z belo dišečim prahom in namazano s pariškim »štif-tom«. Nikake mikavne prirodnosti, kakor bi si jo človek želel. G. Zupančiču se je slučajno ponudila prilika, da je izvršil atentat s svojo filmsko kamero na mlado čedno d kle. ki je po njegovi sodbi ostala še neokužena od velikomestne civilizacije. Za ukraden dekl tov posnetek je žrtvoval 17 m barvanega filma, ki ga ponese v Ameriko ,kjer bo dekle predstavljalo naraven, še nepokvarjen dolenjski tip. Prepričan je, da mu bo dekle to pregreho pač oprostilo. Popoldne j*> bilo posvečeno filmaraju Trške gore, Starega gradu, Otočca. Struge, šmarjeških toplic in Klevevža. Na veselje kmetovalcev pa je pričel po enem mesecu nenadoma padati prepotrebni dež, ki je istočasno temeljito prekrižal najine račune. No tudi g. Zupančič je bil vesel blagodejnega dežja, ki je zaenkrat rešil pred poginom najvažnejše posevke. Ker ni mogel filmati. se je posvetil r ševanju korespondence. Pokazal je nešteto dopisov, ki jih je prejel kot preds dnik prosvetnega odseka Slovenske narodne podporne jednote v teku svojega kratk ga bivanja v domovini cd članov organizacije, ki naravnost zahtevajo določene kraje, da jih filma. Ker r.iu je dež zaenkrat njegovo namero pr-prečil, se je odločil, da ponovno obišče Novo mesto s filmeko kamero. Obiskal bo tudi še razne kraje v Beli krajini, kakor grad Krupo, Vinico (rojstni kraj našega pesnika Otona Župančiča), in znamecito Mitrovo svetišče nad Rožanc m, katero je z veliko težavo že nekoč pcsnel, pa sam0 s fotografskim aparatom. Pri tem delu mu je zvesto stal pri rokah šolski upravitelj g. Cebular. Pot bo g. Zupančiča vodila še po Poljanski dolini. Posnel bo tudi Cerkniško jezero, Litijo, v katere območju je znameniti grad Bogenšperk. In naposled bo fil-mal najskrajnejšo točko Bohinj z jezerom. Mnogo tega je od zadnje nedelje gotovo že izvršil. Naši ameriški izletniki in sam g. Zupančič so na svojih potovanjih Po domovini dobili zelo dobre vtiske, katere z veseljem poneso s seboj. Najvažnejša ja zanje ugotovitev, da je naš narod živ-ljensko sposobnejši kakor nekateri ostali narodi. V tem pogledu naš narod pred-njači pred Italijani in Nemci. Mimogrede je tudi omenil, da so cene življenskim potrebščinam v primeri z ameriškimi in tudi v primeri z našimi sosednimi državami veliko nižje, kar da je z veseljem pozdraviti. »Na vseh področjih je opaziti velik razvoj države, predvsem še na gradbenem. V slednjem prednjačijo predvsem Ljubljana, Kranj z okolico in Jesenice. V splošnem pa se Gorenjska v zadnjih letih v vsakem pogledu zelo razvila. No, tudi Dolenjska napreduje. Poleg Novega mesta moram pohvaliti v gradbenem pogledu Črnomelj. Imam pa vtisk, da Dolenjcu še vedno manjka veli kopo težnosti. Zelo razveselil sem se v Trbovljah dejstva, da delajo po zadnji depresiji spet s polrim obratom. Reči moram, da sem po-v;od, kjer sem se dosl j zadržal, videl velik napredek, kar bo naše ljudi onstran oceana še posebno veselilo«. »Povedati moram še to,« je nadaljeval, »da sem prišel v domovino tudi še s posebno misijo. Znano je, da otroci naših izseljencev, rojeni v Ameriki, le težko slede materinski govorici. To pa pod vplivom ameriščine, ki obvladuje vse javno življenje.« Da jih navduši za lepoto materinskega jezika in toploto slovenske pesmi ter jim vzgoji čut rodu, ki ohranja skozi stoletja svoj jezik, šege in navade, bo g. Zupančič skušal dos či turnejo Trboveljskega slavčka po vseh ameriških mestih, kjer žive Slovenci. Tam, kjer se bo oglasila pesem naših slavčkev, se "bedo vršila tudi filmska predavanja o stari do- movini. Jasno je, da Je ta način poglobitve vezi med staro ia novo domovino najboljši in najuspešnejši. Upati je, da se bo ta načrt g. Zupančiča popolnoma posrečil, ker je pričakovati, da ga bodo podprla tudi naša oblastva, saj gre za izseljence, ki nisQ samo kri naše krvi, ampak tu- di važen gospodarski činitelj, katerega s® druge države mnogo bolj zavedajo. Končno je z velikim zadovoljstvom še naglasil izredno uslužnost in požrtvovalnost naših obmejnih organov. Dejal je: »Pri prestopu meje smo takoj občutili v tujini toliko zaželeni in pogrešani domači dih«. Narodnoobrambno delo na Kočevskem Delovni tabor ženske sekcije akademskega društva »Jugoslavije" v Koprivniku Jugoslovensko nacionalno akademsko društvo »Jugoslavija« opravlja nacionalno in prosvetno delo v narodno ogroženem ozemlju. Pričujoči članek naj bo v pouk in glasen memento vsem tistim, ki ne vidijo težavnega položaja našega ljudstva na Kočevskem. Občina Koprivnik ima 20 vasi, 270 hiš in 1076 prebivalcev (štetje iz 1. 1936). Sam kraj Koprivnik pa ima 89 hišnih številk, 279 prebivalcev, tri trgovine, pet gostiln, okoli 50 članov Kulturbunda (vsa občina 248), kočevarsko gasilsko četo (40 članov), 44 članov Sokola, podružnico CMD. Rdeči križ, trirazredno slovensko šolo, za župnika Nemca Schauerja in obilo »nemško« zvenečih imen, kakor na pr.: Kobetitsch. Ro-sitseh, Stonitsch, Trampusch (Tronnposch), Mihitsch, Schtine. Novak, Hribar, Jelen in drugi. Vsi so seveda člani Kulturbunda. Delovni tabor ženske sekcije akademskega društva »Jugoslavije« v Koprivniku obstoji v prirejanju predavanj, predvajanju kulturnih filmov, zbiranju statističnih podatkov za Higienski zavod in tako naprej. Pred odhodom bo ustanovljena v šoli še knjižnica, ki bo razpolagala z okoli 400 knjigami, kar je brez dvoma razveseljiv doprinos k povzdigi zavednosti. Poleg tega bodo razdeljena razna živila, ki so jih delno darovale razne ljubljanske tvrdke, delno jih je pa nakupila »Jugoslavija« iz podpor, ki so bile društvu v ta namen naklonjene. Delo v Koprivniku je zelo težavno. Dasi ima vas, ki je, mimogrede omenjeno, ena najlepših in najčistejših na Kočevskem, vse pogoje za eventualno kulturno delo, je vendar delo zaradi mlačnosti ljudi zelo težavno. Tega, da bi bili Slovenci veseli prihoda svojih ljudi, članice »Jugoslavije« v Koprivniku žal niso doživele. Osebni kontakt, ki je glavni način dviganja zavesti, je poleg tega otežkočen tudi zaradi odvisnosti našega življa od socialno in gospodarsko močnejših Kočevarjev in Nemcev in se Slovenci, zlasti moški, boje udeleževati se prireditev tabora, da bi se na ta način izognili šikanam. Treba bo še mnogo napora in dela, da bodo premostene vse te začetne ovire. Kočevarji so gospodarsko močnejši ži-velj, ki ima poleg večine zemlje v rokah tudi vso obrt in trgovino, nasprotno je pa naš človek dninar, drvar in kočar, v glavnem odvisen od zaslužka, ki mu ga nudi Nemec. Res se opaža delno izboljšanje v tem oziru, ker Slovenci ne prodajajo več svoje zemlje Nemcem, ampak se je, ker 60 spoznali poguben vpliv takih prodaj, z velikimi žrtvami trdno oklepajo. Moč in povezanost Nemcev se kaže tudi drugod. Če nastane med Nemci kak spor, ne pride nikoli pred sodišče, ker nemški voditelji pritisnejo na pravdajoči se stranki in se stranki takoj poravnata. Enako je v pogledu ženitev. Nemci ne dopuščajo nikakih narodnostno mešanih zakonov, Slovenci pa na to niti ne pazijo in na ta način se nam počasi, a sistematično odtujujejo otroci. Naj navedem značilen primer iz Ko-privnika. V vasi je slovenska trirazredna šola. Slovenščine se morajo učiti prav vsi otroci, tako Slovenci kakor Nemci, in jo oboji tudi dobro obvladajo. Ce pa ob šolskem odmoru prisluhneš pogovoru otrok, se nemalo začudiš, ko slišiš, kako ti tolčejo Slovenci in Kočevarji kočevščino. V ilustracijo prilik omenimo še lzseljen-stvo. Prazne in opuščene hiše dokazujejo, koliko naših ljudi je šlo s trebuhom za kruhom preko velike luže. In hvala Bogu, da so šli, kajti edino ti še držijo Slovence v Koprivniku pokoncu. Prispevki izseljen- Icev služijo za davke, za vsakdanje preživljanje se že pobriga vsak sam. Edina obrt, ki še nekako uspeva, je izdelovanje škafov. Človek bi mislil, da ima politika v tem predelu, kjer žive ljudje ločeni v tabore, še prav izdatno vlogo. Toda omrtvelosti na kulturnem polju sledi tudi otopelost v politiki. Slovenci so zmerom zadaj___zakaj Kočevarji veljajo vedno za dobre državljane. Cerkvene razmere so žalostne. Maša je seveda nemška. V ilustracijo primer, ki ga je pisec teh vrst doživel. Nedavno je bilo na Mirni gori proščenje. Sokol iz Kočevja je na ta dan priredil izlet na sokolsko veselico v Črnomlju in se je mimogrede ustavil tudi na Mirni gori. Na Mirno goro je prihitelo tudi nekaj izletnikov iz Novega mesta in gasilno društvo iz Semiča, tako da je bila velika večina Slovencev. Vsi so se udeležili maše in ad hoc se je zbral številni pevski zbor, da bi med mašo pel slovenski. Ko smo zadevo zaradi petja uredili z g. župnikom, so prihrumeli nad nas Kočevarji in zahtevali, da se na vsak način umaknemo, češ da je to nemški kraj in da hočejo tudi nemško cerkveno petje. Toda opravili niso ničesar. Treba bi bilo, da se odločilni činitelji zganejo. Če kje, potem veljajo besede, da danes ni več časa za govorjenje, ampak za resnično delo, za Kočevsko. Ni to prazna beseda, temveč spoznanje, ki ga narekuja današnji »manjšinski čas« še v prav posebni meri, ko je protislovenska propaganda v tem delu naše domovine še prav posebno razpredena. Če bomo stali prekrižanih rok, se bo zgodilo, da bomo kmalu imeli namesto kočevskih Slovencev rod janičarjev. Treba je, da se tega dejstva zavedo prav vsi in ne samo poedine organizacije in redki posamezniki, ki so začeli oranje ledine na Kočevskem. Treba je, da postane zanimanje za Kočevsko širok pokret nacionalne zavednosti, ki se pa ne bo kazal le v lepih sočutnih besedah, ampak v resnični aktivnosti na vseh področjih. Kaj je lažjega, kakor da ljubitelji prirode preneso nekaj svoje ljubezni do Gorenjske tudi v Kočevsko Švico, ki s svojimi divjimi stenami, bujnimi gozdovi, polji narcis in drugimi alpskimi cvetlicami vabi turiste, ki jim je pri srcu nepokvarjena priroda! Najti je treba čim več možnosti ter prav vse izkoristiti. Naš človek na Kočevskem bo vesel vsake pozornosti, in narodna zavednost, ki tli pod pepelom zapostavljanja, bo spet zagorela! Mariborski nedeljski dogodki Maribor, 24. juliia V Rušah. našem malem Beogradu, so sinoči in danes slovesno proslavljali dvajsetletnico Jugoslavije. Iz Maribora in okolice je šlo danes v Ruše mnogo narodnega občinstva, da prisostvuje popoldanski slavnostni predstavi >Miklcve Zale«. Naši vrli Nanosovci in kamniški Kobancj pa po se napotili danes dopoldne k Sv, Križu na Kozjaku, da izpodbudijo obmejno prebivalstvo z našo lepo pesmijo, a popoldne so jo mahnili preko Selnice v Ruše. Odkritje spominske plošče prof. dr. Glaserju Dopoldne so v Reki pri Hočah slovesno odkrili spominsko ploščo zaslužnemu jezi- čez drn in strn POMOTA Vil. številki »Njive« v uvodnem članku »Vstajenje« se je urinila neljuba pomota namreč v drugem odstavku v zadnji vrsti kjer se glasi — namreč zakoni ne poznajo nasilja — se mora čitati zakoni ne poznajo milosti. (»Njiva«, izdaja D. K. D. »Ljudski oder« v Buenos Airesu, junij 1938.) Naj bo dovoljeno naši malo prijazni rubriki. da enkrat pošlje svojo pripombo čez Ocean, tja v solnčrto Argentino, kjer naši rojaki v najtežjih razmerah orjejo ledino domače besede in sodobnega duha. Trda. žuljava delavska roka je. ki si krči pot skozi čas. zato »Njiva« v svojih »Pomotah« — v starem kraju bi rekli »Popravkih« — ne utegne izgubljenih pik in vejic brkljati na dan. Preklicati se ji izplača kakšno besedo samo takrat, kadar je tiskarski ali kdo ve kakšen škrat podtaknil zakonu milost namesto nasilja. VELEŽAB A Na Kitajskem, Niponskem in v Ameriki rede v znatnem obsegu užitno žabo. Rana Cotesbayna meri 20 cm in tehta 600 gramov. Prvi so uredili žabjo farmo Nipon-ci. Uspeh je bil, da so žabe velikanke rade uživale mrtvo ličinko sviloprejke. (»Življenje in svet«, 18. VII.) Vsekakor klavrn uspeh za takšno veliko prizadevanje. Konzum mrtve ličinke pač ni bil vreden, da bi samo njemu na čast začeli ustanavljati žabje farme po svetu. S KRASA Talijanski narod, tako reči u civilu, pri pobunama protiv avstrijskih garnizona u doba revolucije XIX. veka i u doba Gari-baldija, pokazao je često visoke, primere rodoljubi ja i herojstva. Onaj, ko se borio, za vreme svetskog rata na Karstu iii Do-berdu, govoriče sigurno sa poštovanjem o protivniku. koji je iedanaest puta jurišao u smrt. pod vrlo teškim. vojničkim uslovi-ma. (Miloš Crnianski, »Vreme«, 18. VII.) Ne, o narodih ki so v svetovni vojni ustvarjali velike, heroične čine, ne bomo zagrešili Žale besede. A ka j na i rečemo o Milošu Crnjanskem. ki sta mu Kras in Doberdob samo še tuje spakedranke? O VRABCU ŽIVŽAVKARJU Vrabčoni so požigalci. pribija ameriška smotra »Science«. Kako neki? Povsem eno-st&vno. Ptičji parčki znašajo za gnezdo vsakršno sfavivo, poberejo celo ugasel čik od cigarete ali cigare, ki začne v zraku med poletom žive je tleti in se zazdi, kakor bi operjenec kadil. (»Jutro«. 19. Vil. ) Tako pač ameriška »Science«. V naših krajih je vrabec z gorečim čikom cigarete ali cigare v kljunu precej redka prikazen, a še redkejši je najbrž ugasel čik, ki bi se takole na lepem vnovič užgal. ANGLEŠKA SUVERENA V PARIZU Kralj Jurij VI. in kraljica Elizabeta sta danes ob 9. zjutraj odpotovala na uradni obisk v Francijo, ki naj potrdi neomajno prijateljstvo med Francijo in Anglijo, zlasti v sedanjih težkih časih. Kralj in kralji- ca sta se iz buckinghamske palače odpelja-la na postajo med stotisočglavo množico, ki je tvorila gost špalir od kraljevega gradu do postaje, navdušeno pozdravljala kraljevo dvojico ter manifestirala za prijateljstvo s Francijo. (»Slovenski dom«, 19. Vil.) Angleški kralj Jurij VI. je docela ozdravel in je včeraj že zapustil posteljo. (»Slovenski dom«, 19. Vil.) KIRURGIJA V MARIBORU Vsi operiranci — razen umrlih — so ozdraveli in so svoj živ dan varni pred zavratnim slepičem. Od prejedenih umrlih želodcev so bili operirani eden 48. drugi 24. tretji 10 in četrti 5 ur po perforaciji. Prva dva sta bila izgubljena že vnaprej, pri zadniih dveh šivi niso držali. (»Mariborski Večernik Jutra«, 20. VII.) Ne da se kaj reči. to je za kirurga brez dvoma spoštovanja vreden uspeh: da mu vsi operiranci — razen umrlih — ozdrave. STRATOSFERA Tudi ime \Viley Post je nepozabno v zgodovini letalstva... Pri nekem poletu skozi Stratosfero — Aljaska—Sibirija se je smrtno ponesrečil s svojim spremljevalcem Willi Rogersom. (»Slovenski dom«, 21. Vil.) Svet je v resnici čez glavo domišljav. Komaj so se baloni nekajkrat dotaknili stratosfere, glejte, že so jo začeli pisati z veliko začetnico, danes ali jutri pa se bosta že dve velesili spoprijeli v borbi, komu naj pripade nova kolonija. OČI IN UŠESA MODERNE VOJNE Tako pade bomba v pravem trenutku in sicer z matematično natančnostjo. To je seveda prisililo vojaške oblasti na drugi strani misliti na obrambo in zopet sta jima priskočila na pomoč optika in mehanika. Najprej je. treba ugotoviti, da se letalo bliža. V ta namen so postavili poseben prisluškovalni aparat, podoben po svojem obsegu in obliki predpotopni pošasti. To je višek moderne tehnike. (»Slovenski narod«, 23. Vil.) Vse prav. optika in mehanika bosta v prihodnii vojni napadu in obrambi brez dvoma lahko nudili uslugo. A za optiko bi bilo vendar malo preponiževalno. če ne bi zmogla kaj več, kakor da bi prisluškovalnim aparatom skrbela za obliko pred potopnih pošasti. ANATOMIJA Huda avtomobilska nesreča se je pripetila včeraj popoldne v Beogradu. Odvetnik dr. Horvat se je peljal z motociklom na kopanje... Oba, dr. Horvata in njegovega prijatelja, je sunek vrgel na pločnik, da sta obležala. Dr. Horvatu se je zlomil kolk. vilice in roka. (»Slovenski dom«, 22. Vil.) Le kako so te nesrečne vilice prišle v poškodbo? A/i so bile to vilice njegovega mo-tocikla ali pa jih je bil doma pri obedu po pomoti vtaknil v žep? A naj so bile od koderžekoli: spodobno ni. da mu jih kronika zapisuje med zlomljeni kolk in roko. — kra — kosloveu in literarnemu zgodovinarju prof. dr. Karlu Glaserju na njegovi rojstni hiši prj Podkrižniku. Med drugimi sta spregovorila na slovesnosti ravnatelj dr. Tominšek in prof. dr. Dolar. Spominsko ploščo je odkrilo Zgodovjnsiko društvo iz Maribora ob priliki ^-letnice smrti dr. Glase rja. Pri slovesnosti so sodelovali pevci in nekatera društva, žal niso pa bila povabljena k sodelovanju vsa hoeka društva, kar gotove ni bilo pravilno. Popoldne ie bila pri Podkrižniku ljudska veselica. 10 letnica Združenja prevozniških obrti Snoči so praznoval; v Mariborskem dvoru prevozniki 10-letnico svojega društva. Slovesnost ie otvoril dolgoletni društveni predsednik g. Sluga. Številni govorniki &o poudarjali pomen stanovske organizacije v prid članstvu: taksijem, avtotakisijem, prevoznikom in izvoščkom. Slavnost je potekla v znamenju prijetne družabnosti. Racija na nočne ptičice Kakor v vsakem obmejnem mestu je tudi v obmejnem Mariboru sumljivo nočno življenje precej razvito. Ne manjka nočnih ptičk, ki so po raznih lokalih precej nadležne. Mariborska policija je zadnje dni do. biia informacije o dotoku teh nesrečni« in je bila v noči od sobote na nedeljo po vsem Mariboru temeljita racija, v teku katere so mariborski policijski organi zajeli tucat sumljivk, ki eo jih po zaslišavanju oddali deloma v zapore, deloma pa v splošno tol-nišnico. Letalska zveza z Južno Ameriko Zemun, 24. julija. Že več let opravljajo letala francoske družbe za zračni promet Air France redni tedenski poštni promet med Evropo in Južn0 Ameriko. Ker so tudi naša letališča povezana s to progo, se lahko tudi pri nas pošiljajo z letali v Južno Ameriko pisma, dopisnice in zavoji, ki na ta način dospejo do naslovnika že v petih do šestih dneh, med tem ko s parnikom potrebujejo mesec in več dni. Vsa pisma, ki se pošiljajo z zračno pošto, ee pišejo na posebnem papirju in posebni kuverti, ki morata biti zelo lahka, da se plača čim manj poštnine. Dobiš ju na večjih poštah. Doslej so letala za pot iz Evrope vJuž. no Ameriko od Le tavala v Toulousu, a zdaj odhajajo iz Pariza, s čimer je pot skrajšana. Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskaraarja Fran Jeran. — Za inaeratni del je odgovoren Alojz Novak._Vsi v Ljubljani.