Politični ogled. — Cerkveno premoženjie In dnhovniške plače. V St. Petru na Notranjskem je govoril na cvetno nedeljo voditelj Slovenske ljudske stranke dr. Susteršič tudi o cerkvenem premoženju in o duhovniških plačah ter rekel: „0 cerkvenem premoženju upijejo liberalci, ker so izražunali, da ima katoliška cerkev v Avstriji 813 milijonov cerkvenega premoženja. V to pa so prištete vse cerkvenie stavbe, katerih. nekatere so po mestih vredne na miljione, kei so jih verniki prostovoljno tako dragoceno zsradili, vštete so vse monstrance, vsi kelhi' itd. — seve se potem ,,cerkvenega premoženja" nabere, ali pa kaj to nese? (Klici: Nič!) Pred šestimi leli so libcraloi agitirali, da bodo na Dunaju predlagali, naj se cerkveno premoženje razdeli, na Dunaju so bili pa o tem tiho, ker so vedeli, da bi bilo to tako neunino, da bi se jim še Drobničeve krave smejale. LiberaM vpijejo tudi, da so se duhovnikom zvišale plaee za okroglo devet milijonov. To ni res. Za celo Avstrijo znaša zvišanje 4 milijone 800.000 kron, tako da pride na vsakega prebivalca 25 v. Tudi liberalci so za to glasotvali in celo dr. Tavčar. Poboljšale so se pa plače le tistim duhovnikom, ki imajo slabe fare in slabo -^lužbo. Tisti duhovniki, ki imajo dobre iare in pa škof morajo še sami plačevati. Duhovniki so skoro vsi kmečki sinovi, zakaj bi ravno duhovnikom ob sedanji dragdnji' nie ne nrivo&Sili ? Zakaj «a liberalci in socialdemokrati tako molče o Rotšildu, katerega bilanca znaša 11 tisoč milijard, t. j. 440 milijonov vsako leto irt 1 railjion 200.000 kron na danv To bi se pač bolj splačalo deliti kot cerkveno nremoženje, a liheralei in socialdemokrati vidijo povsod le samo ,,cerkveno premoženje" in duhovnike ->red judom se pa skrijejo!" — Za kmeta! V češkem deželnem zboru je i>aananil kmeCki poslanec Šlal sledeče zahteve kmetov gtede vojaščine: 1. VlaUa se pozivlje, da dovoli na Pirošnjo šesttedenski dopust dotičnim aktivnim vojakiom, ki so potrebni doma tned žetvijo. 2. Ubožnim nezervistom se naj da ined orožno vajo za preskrbo družiiUe primeriia podpora. 3. Rezervistom se naj plača vožnja k orožnj vaji in nazaj domu. — Br. Eduard Gregr, poslanec mladpceške stranke, je dne 1. t. m. umrl, star 79 let. Bil je naroden poslanec in izboren ljudski gavornik. Prvikrat je bil za poslanca izvoljen 1. 1861. — Kmečki upor na Rmnunskem se bliža svoJemu koncu. Vojaki so večinoma povsod zadušili opor. Tu pa tam so še nemiri, katere bodo pa tudi kmalu potlačili z vojaško silo. Te prilike so se marsikje poslužili različni zlobneži in roparji, ki so pleaili in ropali, vse\ga so pa potem bili krivi kmetje. Poročila od 1. t. m. so: Pričelo je snežiti. Ob Moldavi so v Putni nemiri. Kmetje zahtevajo, naj se izpremene najemninske pogodbe. V Putno so odposlali vojaštvo. Iz Vlaškegja se poroča: V okraju Prahova je splošno mirno, v Salceji so razkropili vstaške kmete vojaki. V Patuleli je ubilo vojaštvo štiri in ranilo tudi štiri osebe. V dolskem okraju nastopajo Kmetje proti četam, ki so jih prisilile na upor. V Langi so bili spopadi. Več oseb je ubitih in ranjenih. Krvavi spopadi so bili tudi v Marsani in v iTjoici. V Galiceji, središču upora, so prijeli vse voditelje upora. Popolen upor je v občinah Hurezani in Pegeni. V ar$reškem okraju so zažgali uporni kmetje vas Ziomages. V Saolu so uporniki vse opustošili1. Mir se je povrnil popolnoma v Vlasci. V Buzenu je razkropilo vojaštvo četo, ki je pustošila v Singeru in v Salceji. Ranili so 20 upornikov. V Moldavi se položaj zboljšuje. Velike cete so uničene. Voditelje upora izročujejo kmetje prodirajoči armadi, prosijo za milost in vračaio vzete stvari. ObstreljeTanje v Bailestju je vplivalo na vstaše. V nekaterih krajih nastopajo kmetje proti vstaškim četam. K svopn polkom se vračajo rezervisti, ki so se ptidružili uporniiom. Nemire so povsod zadušili. V berlitovski okolici so uporniki zažgali posestva. V Berlitovo vozeči se popotniki so videli med vožnjo v nedeljo po uoči grozni prizor. Celo progo, dolgo 30 kilometrov, so razsvetljavale goreče vasi. Posestva Christodoreaenja, grad kapitana Petruscuja in Plosce, graščini Ang&lescnja i|i Grigorina sta popolnoma pogoreli. Grigorin je izgubil vse premoženje 700.000 lejov. iV! celi Valahijl je proglašeno vojno stanje. Deželo so pazdelili v osem okrajev, vsakemu poveljuje kak general. V Bukareštu so prijeli tri osebe, o' katerih sodijo, da so pripravljale kmečki upor. Agitatorji so rekli kmetom, da brez upora ne dobe zemlje. V Prahovi pleni v&6 sto mož močrija četa. Oblast ni mo8na dovolj,v da zaduši upor. Bukarešt, 31. marca. Iz iTeleormana se poro&a, da pohajajo čete po mestih in vaseh. Uničujejo. kar jim pride v roke in požigajo kraje. Oblasti so brez moči. Pri Bugestiju so razkropili vojaki kmete, ki so imeli enega mrtvega fc ve6 ranjencev. Vojaška bolnišniea v Galacu je prenapolnjena ranjencev. Pred bolnišnico so bili izgredi. Množice so kričale: ,,Proft z vojaštvom!" in MPro6 z vlado!" Mobilizirane so čete! v okraju Konstanc. V Giurgiu je odkorakal 38. brambovski polk. Boji med vojaki in uporaimi kmeti se namreč v giurgiuskem okraju še vedno vrše. Mesto Olcesti so zasedli huzarji in pehota. Ponofii so napadli kmetje prednje straže pehote. Nastal je hud boj. Kmete so porazili vojaki1. Pri raestu Giurgia je streljala artilerija. Ubitih je bilo 36, ranjenih pa 126 kmetov. V bližini mesta Calafets so napadli konjeniki vstaške kmete in jih razkropili. Ubitih je bilo 12, ranjenih pa 15 kmetov. Tudi vojaki so imeli iz^ube. V Per- sinaleju so obkolili kmetje vladno poslopje in stavili svoje zahteve. Zagrozili so, da razrušijo Vdadna poslopja, ako se ne iznolnijo kmečke zahteve. Poveljnik orožništva Caplescu je brez moči. Došla stotnija 21. pešpolka je razkropila kmete in prijela 82 vstaše\. Iz glavnega mesta Bukarešta poroftajo dne 3. t. m.: Kmečki punt je zadušen. V nekatefrih okrajih vojaki pobijajo in zapirajo zadnje roparske čete.