l Gozdarski vestnik Letnik 59, številka 1 Ljubljana, marec 2001 0017-2723 630 * 1/9 Prirašcanj e rdecega bora in hrasta gradna ; :ozdno medenje in medece lesnate rastline A ·aliza Pravilnika · · varstvu gozdov ZVEZA GOZDARSKIH DRUŠTEV SLOVENIJE OBVESTILO AVTORJEM PRISPEVKOV, NAMENJENIH OBJAVI V GOZDARSKEM VESTNIKU Pravila objave Revija Gozdarski vestnik (GV) objavlja znanstvene, strokovne in aktualne prispevke, ki obravnavajo gozd, gozdni prostor in gozdarstvo. V slovenskem ali angleškem jeziku objavljamo prispevke, ki praviloma niso daljši od ene avtorske pole (30.000 znakov) in so pripravljeni v skladu z navodili za objavo v GV. Potrebne prevode lahko zagotovi uredništvo GV, avtorji naj prispevku priložijo prevode pomembnejših strokovnih terminov. Vse znanstvene in strokovne prispevke (v nadaljevanju vodilni prispevki) recenziramo, ostale prispevke recenziramo po presoji uredništva. Uredništvo si pridržuje pravico do popravkov prispevka. Avtorji lahko zahtevajo popravljen prispevek v pregled. Prispevek mora biti opremljen z imeni in priimki avtorjev, njihovo izobrazbo in strokovnim nazivom ter tocnim naslovom ustanove, v kateri so zaposleni, oziroma njihovega bivališca (ce niso zaposleni). Stroške prevajanja, slovenskega in angleškega lektoriranja ter recenzij nosi uredništvo. Prispevki so lahko dostavljeni na uredništvo osebno, s priporoceno pošiljko ali po elektronski pošti. Vodilni prispevek je treba poslati na GV v originalu in dveh kopijah (s slikovnim gradivom vred) najmanj 60 dni pred želeno objavo. Prispevke za objavo v rubrikah je potrebno oddati v dveh izvodih najmanj 30 dni pred objavo. Aktualne novice sprejemamo 20 dni pred izdajo številke. Na zahtevo avtorjev po objavi vracamo diapozitive, fotografije in skice. Navodila za pripravo prispevkov Besedilo mora biti napisano z racunalnikom (Word for WINDOWS, ASCII-format) ali s pisalnim strojem, z dvojnim razmikam med vrsticami. Znanstveni prispevki morajo imeti UMRO-zgradbo (uvod, metode, rezultati, diskusija). Vodilni prispevki morajo biti opremljeni s slovenskim in angleškim izvleckom (do 250 znakov), z zgošcenim povzetkom, kljucnimi besedami ter dvojezicnim besedilom preglednic, grafikonov in slik. Poglavja naj bodo oštevilcena z arabskimi številkami dekad nega sistema do cetrtega nivoja (npr. 2.3.1.1 ). Obvezna je uporaba enot SI in dovoljenih enot zunaj Sl. Opombe med besedilom je treba oznaciti zaporedno in jih dodati na koncu. Latinska imena morajo biti izpisana ležece (Abies alba Mili., Abieti-Fagetum din. omphalodetosum (Tregubov 1957)). Vire med besedilom se navaja po harvardskem nacinu (BROOKS et al. 1992, GILMER 1 MOORE 1968a). Neavtorizirane vire med besedilom je treba vkljuciti v vsebino (npr.:' ... kot navaja Zakon o dohodnini (1990)'). Med besedilom citirane vire in literaturo se navede na koncu prispevka v poglavju Viri, in sicer po abecednem redu priimkov prvih avtorjev oziroma po abecednem redu naslova dela, ce delo ni avtorizirana. Vire istega avtorja je treba razvrstiti kronološko in z dodano crko, ce gre za vec del istega avtorja v istem letu. Primeri: BAGATELJ, V., 1995. Uvod v SGML.-URL: http://vlado.mat.uni-lj.si/vlado/sgmllsgmluvod.htm. BROOKS, D. J./ GRANT, G. E./ JOHNSON, E./ TURNER, P., 1992. Forest Management.-Journal of Forestry, 43, 2, s. 21-24. GILMER, H./ MOORE, B., 1968a. Industrijska psihologija.-Ljubljana, Cankarjeva založba, 589 s. IGLG (Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo), 1982. Smernice za projektiranje gozdnih cest­ Ljubljana, Splošno združenje gozdarstva Slovenije, 63 s. ŽGAJNAR, L., 1995. Sekanci-sodobna in gospodama oblika lesnega kuriva tudi za zasebna kurišca. ­ V: Zbornik referatov s slovensko-avstrijskega posvetovanja: Biomasa-potencialni energetski vir za Slovenijo, Jarenina, 1. 12. 1994, Agencija za prestrukturiranje energetike, Ljubljana, s. 40-54. ---, 1996. Enciklopedija Slovenije.-10. zv., Ljubljana, Mladinska knjiga, s. 133. Zakon o dohodnini.-Ur. l. RS, št. 43-2300/90. Preglednice, grafikoni, slike in fotografije morajo biti opremljeni z zaporednimi oznakami. Njihove oznake in vsebina se morajo ujemati z omembami v besedilu. Za decimalna števila se uporablja decimalno vejico. Položaj slikovnega gradiva, ki ni sestavni del tekstne datoteke, je treba v besedilu oznaciti z zaporedno številko in naslovom, priložene originale na hrbtni strani pa s pripadajoco številko, imenom avtorja in oznako gornjega roba. Naslovi preglednic morajo biti zgoraj, pri ostalem gradivu spodaj. Preglednice je treba okviriti, vsebine polj pa se ne oblikuje s presledki. Rocno izdelani grafikoni in slike morajo biti neokvirjeni ter izrisani s tušem v velikosti formata A4. Racunalniški izpisi morajo biti tiskani na laserskem' tiskalniku v merilu objave (višina male crke mora biti vsaj 1,5 mm). Za objavo barvne fotografije potrebujemo kontrastno barvno fotografijo ali kakovosten barvni diapozitiv. O objavi barvne fotografije in njenem položaju med besedilom od loca urednik. Uredništvo GV Gozdarski vestnik, letnik 59 • številka 1 1 Vol. 59 • No. 1 Slovenska strokovna revija za gozdarstvo 1 Slovenian professional journal for forestry 2 Uvodnik ZNANSTVENE RAZPRAVE 3 Franci JAGODIC Prirašcanje rdecega bora (Pinus sy/vestris L.) in hrasta gradna ( Qercus petraea (Mattuschka) Liebl.) v debelina glede na povprecno mesecno temperaturo in kolicino padavin Scots Pine (Pinus sy/vestris L.) and Sessi/e Oak (Qercus petraea (Mat­tuschka) Liebl.) Diameter lncrement Regarding to Average Monthly Temperature and Quantity of Precipitation STROKOVNE RAZPRAVE • 18 Maja JURC, Vid MIKULIC Gozdno medenje in medece lesnate rastline v gozdovih Slovenije • 28 Darij KRAJCIC, Katarina GROZNIK ZEILER Pravilnik o varstvu gozdov-analiza nekaterih do l ocil s pravnega in strokovnega vidika AKTUALNO 36 Vesti z Zavoda za gozdove Slovenije 37 Gozdarski inštitut Slovenije 37 Rezultati fotografskega natecaja Živali v gozdu IZ DOMACE IN TUJE PRAKSE 38 Nevenka BOGATAJ, Jože PRAH Svibno -neokrnjeno podeželje srecnih ljudi GOZDARSTVO V CASU IN PROSTORU 39 Dušan ROŽENBERGAR Delovno srecanje raziskovalcev projekta NAT-MAN v Kocevju " 40 Marjan LIPOGLAVŠEK 21. Kongres lU FRA v Maleziji 42 Živan VESELIC XXI. kongresa IUFRAsmo se udeležili tudi predstav­niki Zavoda za gozdove Slovenije 45 24. svetovno tekmovanje gozdnih delavcev, 20.-23. september 2000, Oslo, Norveška • 46 Pou cna in vesela ekskurzija Obisk švedskega združenja lastnikov gozdov v Sloveniji, zelenih dolinah in hribovju DRUŠTVENE VESTI 47 Gozdarska ekskurzija v Švici 51 33. evropsko prvenstvo gozdarjev v nordijskih smu carskih disciplinah (EFNS), Estonija 2001 53 Mednarodni simpozij študentov gozdarstva Ali na Škotsko in spet nazaj KNJIŽEVNOST 54 Mitja Zupancic : Smrekovi gozdovi Slovenije (Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Razred za naravoslovne vede, Dela 36, 222 s. +tabele, Ljubljana 1999) 55 Prikaz knjige DAS PLENTERPRINZIP (prebiralno nacelo) avto~a Hein­richa Reiningerja, ki je izšla v založbi Leopold Stocker, Graz-Stuttgart, 2000 Pravilnik o varstvu gozdov Nov Pravilnik o varstvu gozdov je bil objavljen oktobra 2000 (Uradni list RS, št. 92/00, str. 10.233-10.274, 11. 1 O. 2000) in je zacel veljati naslednji dan po objavi. Z njim poskuša gofdarstvo v skladu z Zakonom o gozdovih bolj celovito kot doslej spremljati procese v gozdu ter dobiti tiste podatke, ki so še posebej pomembni za njegovo delovanje. Gozd niso le drevesa in medvedi; to je trdno povezana, s tisocerimi razlicnimi medsebojnimi odnosi stkana skupnost rastlin, živali, gliv in mikroorganizmov, ki živijo na dolocenem prostoru. Ne domišljamo si, da bi lahko poznali vse organizme in vse procese, poskušamo pa spoznati in spremljati tiste, ki so pomembni za stabilno delovanje gozdnega ekosistema. Z vecjim razumevanjem delovanja gozda, z znanjem o bistvenih procesih in s poznavanjem trenutnega stanja v gozdu, pa je gozdar sposoben uspešneje usmerjati njegov razvoj. Pravilnik je nastajal dolgo, vendar z njim vseeno ne moremo biti povsem zadovoljni. Pri njegovem nastajanju je s pripombami in predlogi sodeloval sorazmerno velik del stroke, skoraj enako velik del pa kljub pozivom ni kazal prevelikega zanimanja za sodelovanje. Nic še ni zamujeno. Pravilnik je rezultat današnjega znanja o varstvu gozdov in želje po globljem in celovitejšem poznavanju gozda. Z njim posega gozdarstvo na strokovno podrocje , ki ga danes deloma obvladuje, edino pa ima osnove, da ga bo lahko v sorazmerno kratkem casu v celoti obvladoval. Prepri cani smo, da bo resno vzelo izziv in dokazalo, da mu je kos. Plod tega pa bodo tudi morebitne spremembe in dopolnitve pravilnika. cas bo gotovo pokazal, da je gozdarstvo sposobno razumeti, registrirati in strokovno vplivati na ohranitev in razvoj vrednot in procesov, ki jih obravnava pravilnik. Izvajanje Pravilnika o varstvu gozdov bo zahtevalo spremembe oziroma prilagoditve miselnih vzorcev in nacinov dela na vseh ravneh strokovne strukturiranosti. Revirni gozdarji, ki predstavljajo osnovo teritorialni, strokovni pokritosti Slovenije, bodo poznali, opazovali in beležili številne dejavnike in pojave, ki so sestavni del delovanja gozdnih ekosistemov. Za opravljanje teh nalog bo Zavod za gozdove Slovenije razvil nove metode dela in jih v široki izobraževalni aktivnosti uvedel v rutinsko, vsakodnevno delo. Dosti natancneje kot doslej so na podrocju varstva gozdov opredeljene naloge Gozdarskega inštituta Slovenije. Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire BF lahko najde v pravilniku izziv za premislek o širitvi aktualnih in atraktivnih znanj, ki jih posreduje svojim študentom. Gozdarji usmerjamo gospodarjenje z gozdovi, ki imajo vpliv na pretežni del Slovenije. Dolžni smo interese lastnikov usklajevati z javnimi interesi. Edino tako je mogoce na najbolj ucinkovit nacin trajno dosegati in pobirati razlicne koristi gozdov brez bojazni za njihov obstoj. Od vseh koristi, ki nam jih gozdovi dajejo, sta za lastnika najbolj otipljiva les in dohodek iz njega, druge koristi so v ekonomskem smislu manj oprijemljive, so pa v javnem interesu nepogrešljive: jesenska barvitost gozda; košara gob; cista voda; alpski kozlicek, ki se grej~ na štoru; zašcita pred erozijo; grm rumenega sleca v podrasti; cist zrak; šcitasta medaljonka, ki je po letih rasti pognala na trohnecem deblu; kozaca , ki nas debelo, na pogled brez zanimanja opazuje. Spoznavaj mo mehanizme delovanja gozda, skrbimo za kljucne organizme, ki pri tem sodelujejo, in varujmo ogrožene. Orodje za sistematicen pristop k temu naj bi bil tudi Pravilnik o varstvu gozdov. Tak, kot je, in s spremembami in dopolnitvami, do katerih se bomo skupaj dokopali. Gozdarstvo želi z izvajanjem Pravilnika o varstvu gozdov predvsem pridobiti osnove za ~tro kovno boljše delo. Obveznosti do lastnikov gozdov, družbe in stroke so velike. Ali bomo uspeli uresniciti dolocila Zakona o gozdovih v celoti, pa je odvisno tudi od tega, kako bomo uresnicevali dolocila Pravilnika o varstvu gozdov. Jože Sterle, državni sekretar, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Znanstvene razprave GDK: 561.24 Pinus sylvestris : 561.24 Quercus petraea : (497 .12) PrirascanJe raecega oora (Ymus syiVestris L.) in hrasta gradna ( Qercus petraea (Mattuschka) Liebl.) v de belino glede na povprecno mesecno temperaturo in kolicino padavin Scots Pine (Pinus sy/vestns f:..) and Sessile Oak (Qercus petraea (Mattuschka) Ltebl.) Diameter lncrement Regardmg to Average Monthly Temperature and Quantity of Precipitation Franci JAGODIC• Izvlecek: Jagodic, F.: Prirašcanje rdecega bora (Pinus sy/veslris L.) in hrasta gradna (Qercus petraea (Mattuschka) Liebl.) v debeline glede na povprecno mesecno temperaturo in kolicino padavin. Gozdarski vestnik, št. 1/2001. V slovenšcini, s povzetkom v anglešcini , ci!. lit. 10. Prevod v anglešcino: Franci Jagodic. V raziskavi smo analizirali debelinski prirastek 5 rdeci h borov in 4 hrastov gradnov, ki so bili posekani na Brdu pri Kranju. Prirastek smo analizirali iz kolutov, odrezanih na višini 1,3 m. Raziskava je pokazala, da obstaja v rasti analiziranih dreves velika persistenca, to je odvisnost širine branike tekocega leta od širine branike predhodnega leta. Zveze med širino branike in padavinami ali temperaturami nam ni uspelo dokazati. V casovnih vrstah, ki jih tvorijo širine branik (Y) s padavinami ali temperaturami (X), je prisotna avtoregresija. Avtokorelacijski koeficienti so pokazali na cikl icnost v debelinski rasti šestih dreves. K lju cne besede: rdeci bor, Pinus sylvestris, hrast graden, Quercus petraea, debelinski prirastek, širina branike, dendrokronologija, povprecna mesecna temperatura, kolicina padavin. Abstract: Jagodic, F.: Scots Pine (Pinus sy/vestris L.) and Sessile Oak (Qercus petraea (Mattuschka) Liebl.) Diameter lncrement Regarding to Average Monthly Temperature and Quantity of Precipitation. Gozdarski vestnik, No. 1/2001. ln Slovene with a summary in English, lit. quot.10. Translated into English by Franci Jagodic. Diameter increments of five Scots pines and four sessile oaks cul down in Brdo near Kranj were analysed in our research. The analysed increments were !aken from the height of 1.3m. Results of this research indicate existing persist­ence in the growth of the analysed trees which means the width of the annual rings for a current year depends on the width of the annual rings for the previous year. Correlations among the width of the annual rings and temperature or precipitation values were not significant. Autoregression is presen! in the time series of the width of the annual rings (Y) and temperature or precipitation values (X). Autocorrelation coefficients show recurring of the cycles in the diameter growth of the si x trees. Key words: Scots pine, Pinus sy/vestris, sessile oak, Quercus petraea, diameter increment, width of annual ring, dendrochronology, average monthly temperature, quantity of precipitation. 1 UVOD 1 INTRODUCTION Drevesa so samorasla in živijo v prostoru, ki ga ne morejo spreminjati. Izpostavljena so klimatskim pogojem prostora, v katerem bivajo, in tem pogojem se ne morejo izogniti. Klimatski pogoji se neprestano spreminjajo. Vsak trenutek je edinstven. Poznamo dnevne in letne cikle temperature, padavin in osoncenja, za katere se ugotavlja skupne in povprecne vrednosti. Cikli so si med seboj bolj ali manj podobni, nikoli pa enaki. Klimatski in prehrambeni pogoji tekocega leta mocno vplivajo na debelin­ski prirastek drevesa, ki je za razliko od višinskega prirastka manj odvisen od • F. J., univ. dipl. inž. gozd., genetskih faktorjev. Okolje ga mocn eje modificira, zato debelinski prirastek VRS, Servis za protokolarne sto­tudi mocneje variira (KOTAR 1986). V odvisnosti od tega s·o lahko širine ritve, Predoslje 39, 4000 Kranj, branik na precn em preseku med seboj zelo razlicn e, razlicen je lahko tudi Slovenija, SLO GozdV 59 (2001) 1 3 Jagodic, F .. Prirašcanje rdecega bora (Pinus sylvestris L.) in hrasta gradna (Qercus petraea (Mattuschka) Liebl.) .. delež ranega in kasnega lesa v njih. Do razlik v širini in zgradbi prihaja v razlicnih smereh tudi znotraj posamezne branike. S proucevanjem zakonitosti med širinami branik in klimatskimi pogoji se ukvarja dendroklimatologija. V naši raziskavi nas je zanimalo, kakšen je vpliv mesecnih kolicin padavin in povprecnih mesecnih temperatur na prirašcanje v debelina pri rdecem boru (Pinus sylvestris L.) in gradnu (Qercus petraea (Mattuschka) Liebl.). Poleg tega pa nas je še zanimalo, koliko meritev širine posamezne branike je potrebnih, da dobimo pri obdelavi podatkov dovolj zanesljive rezultate. 2 OBMOCJE RAZISKAVE 2 STUDYAREA Raziskava debelinskega prirašcanja rdecega bora in hrasta gradna je potekala v gozdovih posestva Brdo pri Kranju. Brdo leži v predalpskem fitogeografskem obmocju. Povprecne letne temperature zadnjih 50 let se gibljejo med 7,2 in 10,1 oc, najtoplejši mesec je julij s povprecno tempera­turo med 17 in 20 oc. Padavin je od 1.1 OO do 1. 700 mm letno, padavinski maksimum je premaknjen iz pozne pomladi v zgodnje poletje in preide preko neizrazitega minimuma v avgustu v drugi maksimum v novembru. V gozdovih Brda prevladuje acidofilen borov gozd (Vaccinio-Pinetum), ki je edafsko pogojen. Raste na diluvialnih ilovnatih nanosih, ki so siromašni s hranljivimi snovmi. Zaradi pogostega stelja rje nja v preteklosti je bilo rastišce še dodatno degradirana. Rdeci bor je slabše odporen proti snegu (KOTAR 1 BRUS 1999), v goz­dovih pa se je slabo gospodari lo, zato trpi v pogostih snegolomih in vetro­lom ih. V vetrolomu leta 1984 je bilo podrto približno 30.000 m3 1esa ali 80 m3/ha, kar je približno 35 % takratne lesne zaloge (Gozdnogospodarski nacrt 1991-2000). Manjši del površine pokriva združba hrastovo-gabrovega gozda (Querco-Carpinetum). Naseljuje blažje oblike terena in ravnine na nano­sih, robove izrazito kislih kamenin ali pa steljarjene površine, kjer se je razvila sekundarno zaradi za kisanja tal. Del hrastovo-gabrovega gozda je na bazicni podlagi, na zmerno toplih in zmerno vlažnih rastišcih na konglo­meratih pretežno karbonatnega izvora. Tu se tvorijo globoka pokarbonatna tla z visoko produktivnostjo, zaradi cesar je bila v preteklosti vecina teh površin izkrcenih za poljedelske potrebe. Steljarjenje v gozdovih Brda je prenehalo s postavitvijo ograje ob razši­ritvi posestva, prvic leta 1961 in drugic leta 1972. S tem se je ene vrste izcrpavanje rastišca prenehalo, pricelo pa se je drugo. Znotraj ograje je po letu 1972 zacelo nastajati l ovišce , v katerem se goji navadnega jelena in jelena damjeka, nekdaj pa se je gojilo tudi muflone (zadnji je bil odstreljen leta 1989). Število živali v l ovišcu je do današnjih dni mocno naraslo, kar spet pomeni hudo obremenitev za gozd, zato se je zacelo njihovo število zmanjševati s povecanim odstrelom (JAGODIC 1998). 3 METODE DELA 3 WORKING METHODS Rdeci bor je drevesna vrsta, ki je v gozdovih Brda najpogostejša, graden pa ima pomemben delež med redkimi listavci, poleg tega pa daje izmed vseh prisotnih najvrednejši les. Pri obeh drevesnih vrstah je debelinski prirastek razmeroma enostavno ugotoviti, ker je razlika med kasnim in ranim lesom ocitna in je zato lahko videti bran iko. JagodiC. F . PnrašcanJC ra• • :, :·l()r.J ·PI' ,r ~ L · 1 casta gr"-111'"' , ,)e/raea (Mattuschka) Llebl) Na terenu smo poiskali 5 rdecih borov in 4 gradne. Drevesa so rasla na razmeroma majhni medsebojni razdalji. Iskali smo dominantna sprošcena drevesa z lepo oblikovanimi krošnjami. Pred posekom smo jim izmerili obseg v prsni višini, ozn acili prsno višino in karakteristicne smeri neba. Posekanim drevesom smo izmerili višino, dolžino cistega debla in dolžino krošnje. Na oznaceni višini 1 ,3m smo odrezali kolobar za analizo prirastka. Starost drevesa smo ugotovili s preštevanjem branik na panju. Odrezanim kolobarjem smo z digitalnim positiometrom (Kutschenreiter Typ 11) na stotinko mm natancno izmerili debelinske prirastke. Pri ra stke smo izmerili iz vseh štirih karakteristicnih smeri neba. Pri obdelavi podatkov smo upoštevali srednjo vrednost (aritmeticno sredino) za drevo. Podatke o povprecnih mesecnih temperaturah in mesecni kolicini pada­vin za hidrometeorološke postajo Brnik smo dobili na Hidrometeorološkem zavodu Republike Slovenije za obdobje od leta 1951 naprej. Hidrometeo­ l rološka postaja Brnik je od raziskovalnega obmocja oddaljena približno 7 1 km zracne razdalje, vendar je zaradi ravninskega sveta natancen pokazatelj vremenskih razmer tudi za Brdo. Pri obdelavi podatkov smo za pravo vrednost debelinskega prirastka uporabili aritmeticno sredino štirih meritev. Z uporabo aritmeticne sredine pri nadaljnji obdelavi podatkov je seveda prišlo do napak glede na posamezne strani merjenja, zato smo velikost teh napak skušali ugotoviti. Izracunali smo povprecn o napako, ki je definirana kot ar itmeticna sredina absolutnih odstopa!lj od aritmeti cne sredine, ki smo jih dobili na osnovi štirih meritev, ( ~*d N -id 1) (KOTAR 1997) in njeno relativno vrednost, ki smo jo izrazili L~~~ v odstotkih ( id ·1 OO). Srednjo napako, ki je koren iz kvadrati cne N sredine odstopanj od aritmeticne sredine (KOTAR 1997), smo izracunali ~ po s ledeci formuli: V~. Skupno varianco smo izracunali po formuli s;! = L ~ _-/r/ -. nepojas­ njeno varianco pa smo dobili s pomocj o drsecih sredin za 5, 7, 9, 11 in 13 let (s2 . = L r,-ij) (KOTAR et al. 1995). "'P·" n -1 Zvezo med širino branike posameznega drevesa in mesecnimi kolici­ nami padavin ter povprecnimi mesecnimi temperaturami smo ugotavljali z regresijsko analizo. Srednjo stopnjo obcutljivosti ms, smo izracunali po naslednjem obrazcu 1 (KOTAR et al. 1995 po FRITIS 1978): Jagodic, F • Pnrašcanje rdecega bora (Pinus sylveslrts L.) in hrasta gradna (Qercus petraea (Mattuschka) Llebl.) ... Debelinske prirastke smo preizkusili tudi z avtoregresijo. Za poskus obstoja avtokorelacije med e. 1 ine. smo izracuna li Durbin-Watsonovo število 11-1 1-1 L:{e1 -ej 1_ d (KOTAR 1997): d = --n-­ Lel2 4 REZULTATI IN RAZPRAVA 4 RES UL TS AND DISCUSSION 4.1 Osnovne znacilnost i analiziranih dreves 4.1 Basic characteristics of analysed trees V raziskavo je bilo zajetih pet dreves rdecega bora in štiri drevesa hrasta gradna. Osnovne znacilnosti teh dreves so prikazane v preglednici 1. Starost drevesa• Tree age* [let 1 years] Prsni premer Tree diameter [cm] Višina Tree height [ml Dolžina debla Trunk /ength [ml Dolžina krošnje Crown length [m] Bor 1 1 Scots pine 1 95 47 23,5 10,5 13,0 Bor 2 1 Scots pine 2 93 39 23,2 10,9 12 3 Bor 3 1 Scots pine 3 102 44 26,1 10,5 15,6 Bor 4 1 Scots pine 4 102 45 25,2 13,8 11 ,4 Bor 5 1 Scots pine 5 114 53 25,2 9,3 15,9 Graden 1 1 Sessile oak 1 126 53 24,7 9,3 15,4 Graden 2 1 Sessile oak 2 112 52 24,8 12,2 12,6 Graden 3 1 Sessile oak 3 69 49 26,2 10,5 15 7 Graden 4 1 Sessile oak 4 71 40 25,4 11 ,2 14,2 Pregledmca 1 Osnovne znacil­nosti analiziranih dreves Table 1 Basic characteristics of analysed trees • Starost drevesa je ugotovljena na višini 0,3 m • Tree age is determined on O. 3 m height Drevesa sodijo po prsnem premeru med najdebelejša drevesa na razi­skovalnem obmocju. Dosežene višine med bori in hrasti so bile podobne, saj je bilo pri obeh vrstah najvišje drevo visoko 26,1 oz. 26,2 m. Razlika med najvišjim in najnižjim hrastom je znašala 1 ,5 m, medtem ko so bile pri borih razlike vecje , saj je bila razlika med najvišjim in najnižjim skoraj 3 m, kljub temu da so rasli v enakih rastišcnih pogojih. Dolžina krošnje je bila pri vseh drevesih vecja od polovice dolžine dre­vesa, saj smo pri izboru dreves iskali takšna z velikimi in sp roš cenimi kroš­njami. 4.2 Meritev širine branik 4.2 Measuring the width of annual rings Debelinske prirastke smo merili na kolobarjih, vzetih na višini 1,3 m. Meritev smo do stotinke mm natancno izvedli iz štirih strani: severne, južne, vzhodne in zahodne. Postavlja se vprašanje, ali je res potrebno meriti širino branike z vseh štirih strani ali pa bi bilo morda dovolj že z ene ali dveh. Potrebnost merjenja širine branik s štirih strani se je pokazala že takoj ob malo natancnejšem pogledu na odrezane kolobarje, na katerih so bile širine posameznih branik zelo raznolike, ceprav smo pri izboru dreves pazili, da so imela izbrana drevesa okrogle preseke debla in s imetricne krošnje. Gn7rlV 5 !1 12001 l 1 Jagodic. F.: PnrascanJe rdecega bora (Pmus sylvestns L) 1n hrasta gradna (Qercus petraea (Mattuschka) L1ebl ) .. Za nadaljnjo obdelavo podatkov smo za posamezno drevo uporabili aritmeticno sredino štirih meritev. Tako smo vplive širine branike z razlicnih strani odpravili. Z merjenjem širine branik le z ene strani bi v nadaljnji obdelavi dobili povsem drugacne rezultate, kajti korelacije med posameznimi meritvami so zelo nizke (preglednica 2). še najboljše rezultate smo dobili pri gradnu 1, ki so mu zelo blizu tudi graden 2 ter bori 2, 3 in 4. Pri boru 5 ter gradnih 3 in 4 so bile korelacije izrazito nizke, saj je najnižja vrednost determinacijskega koeficienta le 0,04. V praksi se pri ugotavljanju debelinskega prirastka dokaj pogosto meri širine branik z dveh nasprotnih si strani. Iz tega razloga smo preizkusili tudi korelacije med povprecjem dveh nasprotnih si strani (vzhod-zahod in sever-jug) in povprecjem štirih meritev. Determinacijski koeficienti teh korelacij so podani v preglednici 3. Njihove vrednosti so visoke, saj je bil r2 pri borih 2, 3 in 4 ter gradnih 1 in 2 višji od 0,9, nižji od 0,8 pa le pri boru Pregledn1ca 2 Determinacijski 5 ter gradnu 3 v smeri vzhod-zahod in gradnu 4 v smeri sever-jug. Odsto­ koeficienti (r2) med razlicnimi panja so bila torej najvecja pri drevesih, pri katerih so bile ugotovljene tudi stranmi merjenja najslabše korelacije med posameznimi meritvami in njihovo aritmeticno Table 2. Determination coeffici­ sredino. Korelacija je bila pri šestih drevesih višja v smeri vzhod-zahod, pri ents (fl) between different sides treh pa v smeri sever-jug. of measurement Vzhodna stran East side Zahodna stran Westside Južna stran South side Severna stran North side Srednja vrednost Average value Vzhodna stran 1 East side 1 0,258 0,291 0,268 0,620 Bor1 Zahodna stran 1 West side 1 0,297 0,299 0,687 Scots Južna stran 1 South side 1 0,121 0,643 pine 1 Severna stran 1 North side 1 o 548 Vzhodna stran 1 East side 1 0,602 0,498 0,397 0,785 Bor2 Zahodna stran 1 West side 1 0,493 0,505 0,855 Scots Južna stran 1 South side 1 0,269 0,708 [pine2 Severna stran 1 North side 1 0,677 Vzhodna stran 1 East side 1 0,434 0,575 0,378 0,775 Bor 3 Zahodna stran 1 West side 1 0,560 0,366 0,761 Scot s Južna stran 1 South side 1 0,373 0,808 [pine3 Severna stran 1 North side 1 0,657 Vzhodna stran 1 East side 1 0,512 0,721 0,618 0,835 Bor4 Zahodna stran 1 West side 1 0,509 0,562 0,767 Scots Južna stran 1 South side 1 0,681 0,864 l oine 4 Severna stran 1 North side 1 0,854 Vzhodna stran 1 East side 1 0,099 0,095 0,305 0,547 Bor5 Zahodna stran 1 West side 1 0,004 0,260 0,465 Scots Južna stran 1 South side 1 0,004 0,385 l oine 5 Severna stran 1 North side 1 0,473 Vzhodna stran 1 East side 1 0,632 0,765 0,637 0,886 Graden 1 Zahodna stran 1 West side 1 0,550 0,655 0,830 Sessile Južna stran 1 South side 1 0,596 0,847 oak 1 Severna stran 1 North side 1 0,833 Vzhodna stran 1 East side 1 0,434 0,567 0,564 0,863 Graden 2 Zahodna stran 1 West side 1 0,388 0,346 0,672 Sessile Južna stran 1 South side 1 0,346 0,780 oak 2 Severna stran 1 North side 1 0,656 Vzhodna stran 1 East side 1 0,065 0,007 0,107 0,335 Graden 3 Zahodna stran 1 West side 1 0,221 0,065 0,389 Sessile Južna stran 1 South side 1 0,052 0,441 oak3 Severna stran 1 North side 1 0,603 Vzhodna stran 1 East side 1 0,248 0,083 0,472 0,780 Graden 4 Zahodna stran 1 West side 1 0,004 0,165 0,390 Sessi/e Južna stran 1 South side 1 0,049 0,336 oak4 Severna stran 1 North side 1 0.616 GozdV 59 (2001 l 1 J d F P. i ]1 p t (M tt hk L bl) ago te, r rascanJE ga ra ( mus sy ves ns L) 11 1ras a gra d na (0 ercus P< raea a use a) te p 11 -i"ICa 3 Determinacijski koeficienti (r2) med aritmeticno sredino širine branik z dveh nas­protnih si strani in aritmeticno sredino štirih meritev Table 3. Determination coeffici­ents (r') between the average mean of the width of the annual rings from the oposite sides and ave rage me an of four measures Aritmeticna sredina Aritmeticna sredina vzhod-zahod sever-jug Norlh-south East-west average mean average mean Bor 1 1 Scots pine 1 0,868 0,883 0,912 Bor 2 1 Scots pine 2 o 926 0,908 Bor 3 1 Scots pine 3 0,926 Bor 4 1 Scots pine 4 0,930 0,942 0,732 Bor 5 1 Scots pine 5 0,751 0,948 Graden 1 1 Sessi/e oak 1 0,955 Graden 2/ Sessile oak 2 0,935 0,906 0,853 Graden 3 1 Sessi/e oak 3 0,554 0,727 Graden 4/ Sessile oak 4 0,810 rn:.glt..Jiticil 4 Vrednosti napak po straneh merjenja Table 4. The values of mistakes from different sides of measure­ment V preglednici 4 so predstavljene vrednosti napak glede na posamezne strani merjenja, do katerih je prišlo zaradi uporabe aritmeticne sredine pri nadaljnji obdelavi podatkov. Vse napake so zelo velike, saj zavzemajo vrednosti od 12 do 29 %, pri gradnu 2 s strani sever in jug celo preko 37 %. Vrednosti napak so bile pri borih dokaj izenacena, izstopal je le bor 5, pri katerem so bile napake veliko vecje kot pri ostalih. Pri gradnih so bile napake glede na bore vecje , najbolj pa je izstopal graden 2 v smereh sever in jug. Vsi izra cuni kažejo na najvecje nepravilnosti v zgradbi širine posamezne branike pri boru 5. Bor 5 je bil najdebelejši bor in je imel najvecjo krošnjo. Zanj bi pricakova l i , da bo imel naj vecj e in najbolj enakomerne širine branik v posameznem obrocu. Rezultati pa so nam jasno pokazali, da je zunanji videz drevesa lahko zelo varljiv. Izsledki kažejo, da pri ugotavljanju širine branik v veci ni primerov zado­stujeta dve meritvi; rezultati so praviloma natancn ejši , ce merimo v smeri vzhod-zahod. Seveda to velja le za drevesa, ki rastejo v ravnini, nikakor pa ne za tista, ki rastejo v nagibih. V primeru, da potrebujemo nata ncne meritve, priporocamo merjenje širine branik z vseh štirih strani. S pomocjo Povprecna napaka Average error Relativna povprecna napaka Relative ave rage error Srednja napaka Me an error Povprecna napaka Averaga error Relativna povprecna napaka Relative ave rage error Srednja napaka Me an error Bor 1 Scots pine 1 Vzhod 1 East Zahod 1 West 0,288 0,293 12,14 12,13 0,364 0,377 Jug 1 South Sever 1 Norlh 0,375 0,3 12 15,59 13,04 0,464 0,394 Bor2 Scotspine 2 Vzhod 1 East Zahod 1 West 0,229 0,256 12,23 13,66 0,279 0,333 Jug 1 South Sever 1 Norlh 0,278 0,302 14,60 15,92 0,363 0,386 Bor3 Scots pine 3 Vzhod 1 East Zahod 1 West 0,261 0,321 12,18 15,39 0,318 0,405 Jug 1 South Sever 1 Norlh 0,218 0,274 10,72 12,72 0,263 0,365 Bor4 Scotspine 4 Vzhod 1 East Zahod 1 West 0,315 0,363 16,51 19,52 0,384 0,520 Jug 1 South Sever 1 Norlh 0,362 0,284 19,41 13,66 0,430 0,398 Bor5 Scotspine 5 Vzhod 1 East Zahod 1 West 0,512 0,686 22,65 29,28 0,637 0,873 Jug 1 South Sever 1 Norlh 0,688 0,594 28,76 26,19 1,180 0,749 Graden 1 Sessile oak 1 Vzhod 1 East Zahod 1 West 0,244 0,331 13,61 19,25 0,317 0,418 Jug 1 South Sever 1 Norlh 0,338 0,330 21,35 19,02 0,417 0,425 Graden 2 Sessile oak 2 Vzhod 1 East Zahod 1 West 0,496 0,470 25,22 25,38 0,625 0,591 Jug 1 South Sever 1 Norlh 0,811 0,828 39,89 37,79 1,010 0,993 Graden 3 Sessile oak 3 Vzhod 1 East Zahod 1 West 0,618 0,647 15,97 17,36 0,871 0,823 Jug 1 South Sever 1 Norlh 0,872 0,965 23,36 26,07 1,135 1,437 Graden 4 Sessile oak4 Vzhod 1 East Zahod 1 West 0,669 0,448 23,06 16,58 0,779 o 556 Jug 1 South Sever 1 Norlh 0,610 o 792 21 ,31 27,62 0,836 0,869 Jagodic. F Pri rašca nJe rdecega bora (Pmus .s 1 i!'l hrasta gradna ( Oercus petraea (Matluschka) L1ebl ) Povprecna širina branike Average width of annual ring [mml Najvecja širina branike Maximum width ofannualring [mml Najmanjša širina branike Minimum width ofannualring [mml Bor 1 1 Scots pine 1 2,380 3,875 1,350 Bor 2 1 Scots pine 2 1,954 3,945 1,183 Bor 3 1 Scots pine 3 2,083 4,680 1,125 Bor 4 1 Scots pine 4 2,034 4,570 0,792 Bor 5 1 Scots pine 5 2,274 4,115 1,205 Graden 1 1 Sessi/e oak 1 1,996 4,635 0,412 Graden 2 1 Sessile oak 2 2,158 4,448 0,737 Graden 3 1 Sessile oak 3 3,550 6,098 1,960 Graden 4 1 Sessile oak 4 2,902 4,388 1,705 P ovprecn a širina branike pri analiziranih borih je bila razmeroma ena­komerna in se je gibala od 1 ,95 do 2,38 mm. Najnižjo vrednost je imel bor 4, in sicer 0,79 mm, najvišjo pa bor 3, in sicer 4,68 mm. Pri vseh petih borih so bile maksimalne vrednosti dosežene v prvih 12 letih debelitve na prsni višini, minimalne pa v sredini (bor 4 in 5) ali zadnji tretjini (bor 1, 2 in 3) življenja. Maksim umi so doseženi tako zgodaj zato, ker mlado drevo rdecega bora izredno intenzivno raste (KOTAR 1 BRUS 1999), kar se lahko opazi po dolgih poganjkih v višino, svoj vpliv pa ima tudi na debelinski prirastek. o o o o o .... o; "' ~ "' "' Leto/ Year n ........ ntc::n t'1f\n1\ -t q Graf1l on 1 Širine branik pri borih Graph 1 Scots pines annual rings width 5.00 4.50 E' 4.00 .s. ;: 3.50 .. E 3.00 e .s " 2.50 e .. 1.50 ~ ~ 1.00 0.50 0.00 - bor 1 1 Scots pine 1 - bor 2 / Scots pine 2 bor 3/ Scots pine 3 ........... bor 4 / Scots pine 4 .. bor 5/ Scots pine 5 sodobne tehnike se ponekod za analizo debelinskega prirastka uporablja plošcina branike, ki si jo lahko razlagamo kot neskoncno število meritev širine branik, ki v neskoncnosti izraža njeno pravo vrednost. 4.3 Analiza debelinskega prirastka dreves 4.3 Analysis of tree diameter increment Rdecim borom in gradnom smo v prsni višini analizirali debelinski prira­stek. Kazalci debelinskega pri rašca nja so prikazani v preglednici 5. Rezultati v preglednici so za posamezno drevo iz racunani iz aritmeticne sredine radialnih prirastkov iz štirih karakterist i cnih strani debla. Preglednica 5· Kazalci debelin­skega prirašcanja r'Jbll:: 'i. lndicators of diameter increment Jagodic, F . Pmašcanje rdecega bora (Pinus sy/vestris L.) in hrasta gradna (Qercus petraea (Mattuschka) Liebl) ... Podobne vrednosti sta dosegla tudi hrast 1 in 2, s tem da je bila pri njiju minimalna širina branike še nižja kot pri borih. Povsem drugacne vrednosti pa sta imela hrast 3 in 4, ki sta bila pri podobnem prsnem premeru bistveno mlajša od hrastov 1 in 2. Vecji premer sta v krajšem casu dosegla zaradi boljšega prirašca nja v debelina. še posebej je izstopal hrast 3 s povprecno širino branike kar 3,55 mm. Bistveno vecje vrednosti v primerjavi z ostalimi sta dosegli tudi minimalna in maksimalna širina branike. Vsi hrasti so rasli na razmeroma majhni medsebojni razdalji. Vzroke za tako razliko pa bi lahko iskali v mikroreliefnih pogojih. Hrast 1 in 2 sta rasla v plitvi depresiji, hrast 3 in 4 pa približno 15 m stran na rahlem grebenu, kjer prehajajo tla iz globokih vlažnih v suha ilovnata in zakisana, gozd pa iz Querco-Carpinetuma v Vaccinio-Pinetum. To pa so za graden idealni pogoji, saj glede vlažnosti ni zahteven in dobro uspeva na razmeroma suhih rastišcih (KOTAR 1 BRUS 1999). o o o o o o o o o o o ~ c;; ~ .,., o .... ~ o N (") ~ .... o ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ N " "' Leto 1 Year Grafikon 2 Širine branik pri hra­stih Graph 2. Sessi/e oak annual rings width Preglednica 6: Skupna in nepo­jasnjena varianca Table 6. Common and unex­plained variance 7.00 6.00 E E ~ 5.00 E e ., 4.00 .E E E 3.00 .0: .. " f! 2.00 ~ 1.00 0.00 -hrast 1 / Sessile oak 1 -hrast 2/ Sessile oak 2 · ..... hrast 3 / Sessile oak 3 Skupna varianca Common variance Nepojasnjena varianca(iz drsecih sredin za leta) Unexplained variance(from slides mean for years) 5 7 9 11 13 Bor 1 Scots pine 1 % 0,2480 100 0,0867 35,0 0,0598 24,1 0,0436 17,6 0,0344 13,9 0,0276 11 '1 Bor2 Scots pine 2 % 0,3427 100 0,2561 74,7 0,2174 63,4 0,1788 52,2 0,1370 40,0 O, 1058 30,9 Bor3 Scots pine 3 % 0,2804 100 0,1267 45,2 0,0940 33,5 0,0780 27,8 0,0650 23,2 0,0544 19,4 Bor4 Scots pine 4 % 0,6834 100 0,5851 85,6 0,5374 78,6 0,4928 72,1 0,4535 66,4 0,4133 60,5 Bor S Scots pine 5 % 0,4820 100 0,3418 70,9 0,3049 63,3 0,2779 57,7 0,2546 52,8 0,2315 48,0 Graden 1 Sessile oak 1 % 0,7587 100 0,6435 84 8 0,6224 82,0 0,6046 79,7 0,5918 78,0 0,5783 76,2 Graden 2 Sessile oak 2 % 0,8840 100 0,7900 89,4 0,7592 85,9 0,7374 83,4 0,7208 81,5 0,7078 80,1 Graden 3 Sessile oak 3 % 0,6341 100 0,2674 42,2 O, 1916 30,2 0,1331 21 ,0 0,1033 16,3 0,0793 12,5 Graden 4 Sessile oak 4 % 0,3942 100 0,2633 668 0,2319 58 8 0,1993 506 0,1651 41,9 0,1352 34 3 Jagodic. F.: PrirašcanJe rdecega bora (Pmus sylvestris L.) in hrasta gradna (Qercus petraea (Mattuschka) Liebl ) • Razporeditev minimalne in maksimalne širine branike ne kaže takšne zakonitosti kot pri borih. Znacilno je· le to, da je maksimalna vrednost pri vseh hrastih dosežena kasneje kot minimalna. Skupna varianca, ki je povprecen kvadraticni odklon radialnega prirastka od njegove aritmeticne sredine, kaže na razmeroma enakomerno rast, zlasti pri borih. Pri hrastih so vrednosti nekoliko višje, vendar ne toliko, da bi lahko govorili o pretirano neenakomerni rasti (preglednica 6). Nepojasnjeno varianco (preglednica 6), ki predstavlja srednji kvad raticni odklon radialnih pri rastkov od krivulje, smo dobili s pomocjo drsecih sredin za 5, 7, 9, 11 in 131et (KOTAR et al. 1995). Nepojasnjena varianca je predstavljala 35 (pri boru 1) do 89 % (pri hrastu 2) skupne variance, ugotovljene iz drsecih sredin za 5 let, in 11 do 80 % iz drsecih sredin za 13 let pri istih dveh drevesih. Izracunane vrednosti jasno kažejo le za hrasta 1 in 2, da je velik del od klanov v letnih prirastkih posledica vsakoletnih rastnih pogojev oziroma da je le majhen del skupne variance pojasnjen z rastno zakonitostjo drevesne vrste ter periodicnimi nihanji. Pri ostalih drevesih je bil delež nepojasnjene variance razmeroma nizek. Pri nekaterih drevesih (bora 4 in 5 ter deloma bor 2 in hrast 4) je bil vpliv rastnih pogojev in rastnih zakonitosti drevesnih vrst razmeroma izenacen , medtem ko so pri borih 1 in 3 ter hrastu 3 jasno prevladale rastne zakonitosti drevesne vrste. Zelo majhen vpliv vsakoletnih rastnih pogojev je jasno pokazala tudi regresijska analiza. Z njo smo poskušali dobiti zvezo med širino branike posameznega drevesa in a) letnimi kolicinami padavin, b) padavinami v obdobju od aprila do septembra za posamezno leto, c) padavinami v obdobju od maja do septembra za posamezno leto, d) povprecnimi letnimi temperaturami, e) povprecnimi temperaturami za obdobje od maja do septembra, f) povprecnimi julijskimi temperaturami. Navedena obdobja smo izbrali zato, ker se ras. branike v naših klimatskih razmerah pricne pri listavcih v zacetku maja in traja do konca avgusta, pri iglavcih pa se zacne sredi maja in traja do sredine septembra. Kulminacija debelinskega prirastka je za hrast v mesecu juliju in za bor konec junija oziroma v zacetku julija (KOTAR 1986). Vrednosti determinacijskega koeficienta r2 (preglednica 7) so bile zelo nizke, najvec vrednosti je bilo med 0,002 in 0,03. Vrednosti so bile znaci l ne le v osmih primerih. Širine branik štirih dreves so korelirale s povprecnimi letnimi temperaturami, treh dreves s povprecnimi temperaturami v obdobju maj-september in eno drevo s povp recno julijsko temperaturo. V pozitivni korelaciji s povprecn im i letnimi temperaturami so bili bor 2, bor 4 in hrast 3, v negativni zvezi pa hrast 2. S temperaturami v obdobju maj-september pa so bili v pozitivni zvezi bor 4, hrast 1 in hrast 3, z julijsko temperaturo pa hrast 1. Korelacij med širinami branik in padavinami nismo odkrili. Rezultati se ne ujemajo z rezultati za cešnjo na Krasu, za katero so ugotovili pozitivno korelacija z letno kol ic ino padavin (r = + 0,41) in s kolicino padavin od maja do septembra (r = + 0,37) ter negativl'lo korelacija s povprecno temperaturo v mesecu juliju (r =-0,35) (KOTAR 1 MAUC IC 2000). Korelacije za cešnjo na Krasu so razumljive, saj je rast boljša, ce je vec padavin in so temperature nižje, ker je tako suša manjša. V naši raziskavi je delež zvez zelo nizek in jih je težko razložiti. Ugotavljamo, da je korelacija širine branike s padavinami in temperaturami smiselno iskati le tam, kjer je prisotno pomanjkanje padavin Jagodic. F .. PrirašcanJe rdecega bora (Pmus sylvesms L 1 m h•asta gradna (Qen:us petraea (Mattuschka) Ltebll Letne padavine Annual percipitation Padavine v obdobju april-sept. Precipitation in the period of April -Sept. Padavine v obdobju maj-sept. Precipitation in the period ofMay-Sept. Povprecna letna temperatura Average annual temperature Povprecna tem­peratura v ob-dobju maj-sept. Average tempe­rature in the pe­riod of May -Sept Povprecna j uljijska temperatura Ave rage temperature in Yuly Bor 1 1 Scots pine 1 +0,009 +0,036 +O 016 +0,0001 +0,023 +0,019 Bor 2 1 Scots pine 2 +O 071 +0,068 +0,037 +0, 123* +0,020 +0,008 Bor 3 1 Scots pine 3 +0,002 -0,0002 -0,0009 +0,003 -0,006 -0,050 Bor 4 1 Scots pine 4 -0,031 -0,010 -0,010 +0,264*** +0,133** +0,054 Bor 5 1 Scots pine 5 +0,002 +0,017 +0,009 +0,027 +0,0002 +0,001 Graden 1 1 Sessile oak 1 -0,009 -0,0001 -0,004 +0,037 +0,152** +0,171** Graden 2 1 Sessile oak 2 +0,005 +0,005 +0,0001 -0, 126* -0,072 -0,014 Graden 3 1 Sessile oak 3 -0,002 +0,003 +0,002 +0, 120* +0,121* +0,040 Graden 4 1 Sessi/e oak 4 -0,008 -0,005 -0,008 -0,057 -0,008 -0,013 Ptegledntca 7· Determinacijski koeficienti (r2) med širino bra­nike in padavinami ter tempera­turami Tab/t. 7 Determination coeffi­cients (fl) between the width of annual ring and the average precipitation and temperature values Pregledntca 8 Vrednosti srednje stopnje obcutljivost i in testa razlik srednjih kvadratov Table B· The values of average me an sensitiviy and mean square difference test in so temperature visoke. V razmerah, kjer je padavin dovolj in so ugodno razporejene preko celega leta, temperature pa niso dlje casa previsoke, kar velja tudi za naše raziskovalno obmocje, padavine in temperature niso od locilen dejavnik za širino branike. Morda bi dobili boljše rezultate, ce bi iskali odvisnosti med klimatskimi pogoji in širino kasnega lesa v braniki. Ugotovljeno je nam rec bilo, da je delež kasnega lesa boljši indikator odziva drevesa na klimo in razmere v sestoju kot širina branike ( LEVAN I C 1996 po SCHWEINGRUBER 1989). Vendar je postopek ugotavljanja deleža kasnega lesa v braniki tehn icno zahteven in nam nedostopen. V širini posamezne branike obstaja persistenca ali trend ali pa ci klic­nost, kar pomeni, da je širina branike tekocega leta odvisna od širine branike predhodnega leta. To nam kažejo vrednosti srednje stopnje obcu t­ljivosti (average mean sensitivity), ki dosegajo zelo nizke vrednosti (pre­glednica 8). Vrednosti srednje stopnje o bcutlj i vost i so se gibale med O, 12 in O, 17 pri borih ter med O, 13 in 0,20 pri hrastih. Te vrednosti so zelo nizke in nam povedo, da je obcut ljivost debelinskega prirašcanja na dejavnike okolja, oziroma na njihovo variiranje zelo majhna. Vrednosti srednje stopnje obcutlji ­vosti so znašale pri breku v Suhi in Beli krajini med 0,33 in 0,39, pri mokovcu v Beli krajini 0,25, pri jerebiki na Gorjancih med 0,22 do 0,37 in v Rogatcu v Savinjski dolini 0,31 ter pri orehu v nasadu 0,2361 (KOTAR et al. 1995). Tudi te vrednosti, ki so bistveno višje od naših, so nizke in prav tako nakazujejo nizko reakcijo na dejavnike okolja. Srednja stopnja obcutlj ivosti Average mean sensitivity Test razlik srednjih kvadratov Mean square difference test [z] Bor 1 1 Scots pine 1 o 157 -4,794 Bor 2 1 Scots _pjne 2 0,121 -8,158 Bor 3 1 Scots pine 3 0,133 -7,105 Bor 4 1 Scots pine 4 0,169 -8,709 Bor 5 1 Scots pine 5 0,148 -7,613 Graden 1 1 Sessile oak 1 0,201 -9,341 Graden 2 1 Sessile oak 2 0,144 -9,510 Graden 3 1 Sessile oak 3 0,168 -4,131 Graden 4 1 Sessile oak 4 0,133 -6,023 Jagodic, F.: P nrašcanje rdecega bora (Pinus sylvestns L.) 1n hrasta gradna (Qercus petraea (Mattuschka) Uebl.) ... Veliko odvisnost v casovn i vrsti širine branik je pokazal tudi test razlik srednjih kvadratov (mean square difference test) (KOTAR 1997). Izracunane absolutne vrednosti (preglednica 8) so bistveno višje od kriterialne vrednosti z pri tveganju a < 0,001 (z a<0,001 = 3,29). Debelinske prirastka smo preizkusili tudi z avtoregresijo. Pri njej izhajamo iz modela Yi = ~o + ~,X, + ej, pri cemer so pari X, Y ,. X2 Y 2 .. . Xn Y n elementi casovne vrste. O avtoregresiji govorimo, ce obstaja v slucajnostni kompo­ nenti odvisnost, torej ce obstaja odvisnost med e., in er Z njo to odvisnost odpravljamo. Za poskus obstoja avtokorelacije med e1•1 in ej i zracunavamo Durbin-Watsonovo število d (KOTAR 1997). Kriticne vrednosti za vrednost d so podane v posebnih tabelah. ce je i z racun a n a vrednost d izpod tabl i cne du, potem ni ce ln o hipotezo zavrnemo, ce pa leži med du in d , potem je 0 prisotnost avtokorelacije negotova (KOTAR 1997). V naši raziskavi smo testirali obstoj avtoregresije v casovnih vrstah, kjer je Y širina branike in X eden od naslednjih meteoroloških parametrov: -povp recna letna temperatura, -povprecna temperatura v obdobju maj-september, -padavine v obdobju april-september, -padavine v obdobju maj-september. I zracu na ne vrednosti d so predstavljene v preglednici 9. Kri t i cne vrednosti za število d pri Durbin-Watsonovem testu za eno neodvisno spremenljivko inn= 50 so: Pregledmca 9 Vrednosti a = 0,05 du= 1,50 d =1,59 0 Durbin-Watsonovega števila d a = 0,01 du= 1,32 d =1 ,4Q 0 Table 9: The values of Durbin­Watson's statistic d lteracija lteration Povprecna letna temperatura Average ann ua/ temperature Povprecna tem­peratura v obdobju maj-september Average temperatu­re in the period of May -September Padavine v obdobju april-september Precipitation in the period of April ­September Padavine v obdobju maj-september Precipitation in the period of May -September Bor 1 Scotspine 1 1. 2. 1,048 1,943 0,954 2,008 1,122 1,894 1,101 1,899 Bor2 Scotspine 2 1. 2. 3. 0,538 1,597 - 0,511 1,556 1,898 0,573 1,537 1,872 0,522 1,547 1,881 Bor3 Scots pine 3 1. 2. 0,621 1,634 0,646 1,620 0,622 1,597 0,621 1,610 Bor4 Scotspine 4 1. 2. 0,713 1,647 0,552 1,721 0,372 1,892 0,372 1,896 Bor 5 Scotspine 5 1. 2. 0,897 1,907 0,885 1,908 0,939 1,861 0,919 1,874 Graden 1 Sessile oak 1 1. 2. 1,013 2,114 0,961 1,966 0,959 2,152 0,938 2,131 Graden 2 Sessile oak 2 1. 2. 0,606 2,044 0,651 1,798 0,455 2,193 0,440 2,186 Graden 3 Sessile oak 3 1. 2. 1,643 - 1,590 - 1,449 1,879 1,460 1,883 Graden 4 Sessile oak4 1. 2. 3. 0,773 1,735 - 0,716 1,584 1,841 0,671 1,820 - 0,655 1,808 - C';n7rlV 59 12001\ 1 Jagodic, F.: Pri rašcanje rdecega bora (Pinus sylvestris L.) in hrasta gradna (Qercus petraea (Mattuschka) Liebl.) ... Izkazalo se je, da obstaja avtoregresija povsod, razen pri gradnu 3 za povprecne letne temperature in povprecne temperature v obdobju maj-september. Zato smo pristopili k iterativnemu postopku odprave avto­regresije, tako da smo transformiran spremenljivke X in Y. Pri tem smo izhajali iz naslednjih enacb : Yi = ~o + ~1X1 + ei in ei = mei_1 + y1' ker E (ej &;) -:F O in je &; v linearni odvisnosti z ej.1 (KOTAR 1997). V 2. stopnji nam je uspelo odpraviti avtoregresijo v vseh obravnavanih casovni h vrstah, razen pri boru 2 za povp recne temperature v obdobju maj-september, padavine v obdobju april-september in padavine v obdo­bju maj-september ter pri gradnu 4 za povprecne temperature v obdobju maj-september. Pri teh kombinacijah smo avtoregresijo odpravili s 3. stopnjo iterativnega postopka. 4.4 Iz racun avtokorelacijskih koeficientov 4.4 Calculation of autocorrelations coefficients Avtokorelacijski koeficienti, ki nam pokažejo eksistenco avtokorelacije znotraj casovno urejenih opazovanj (KOTAR 1997), so predstavljeni v pre­glednici 10. Preglednica 10: Avtokorelacijski koeficienti Table 10: Autocorrelations coef­ficients r, rs r,o r,s rLnate rnstlmc \ gozdovth Slo\'entJc v Sloveniji spremenile zaradi intenzivnih urbanistic­nih posegov v okolje, zaradi intenzivnega kmetijstva, pri katerem uporabljajo prevelike odmerke mineral­nih gnojil, herbicidov, insekticidov in drugih kemicnih sredstev za varstvo rastlin, zaradi zmanjšane uporabe njivskega kolobarja, zaradi vec letnega sajenja mono­kultur, zaradi uporabe mineralnih gnojil na travnikih in s tem veckratne košnje, ki zmanjšuje pestrost ras­tlinstva, zaradi globalnega onesnaženja in tudi zaradi gospodarjenja z gozdovi, predvsem v preteklosti. Ne glede na to kažejo podatki o analizah medonosnosti gozdov in mejnih kmetijskih zemljišc v Sloveniji od leta 1902 do l~ta 1995, da se donosi medu v gozdu stalno povecujejo. Od leta 1990 je v aktivni sezoni najvecje povecanje pri nosa na cebelji panj maja, junija in julija, avgusta pa pridelek v zadnjih letih glede na pricakovane donose drasticno upada (POKLUKAR 1997). Avtor sklepa, da se je cas medenja v poznem poletju v teku zadnjega stoletia globalno pomaknil na zgodnejše poletno obdobje. Ajde in njenega medenja ni vec, hoja medi v povp recju prej kot nekdaj al i pa sploh ne medi oz. medenje za cebele ni zanimivo. Površine gozdov v Sloveniji se povecujej o, po poda­tkih iz leta 1999 so površine listavcev znašale 759.024 ha, površine iglavcev pa 356.628 ha (MIKULIC 2000). Kmetijska zemlji šca se zarašcaj o, po podatkih s konca osemdesetih let kar 150.000 ha na leto. Vemo, da pred­stavljajo gozdovi najbolj zapletene, predvsem pa naj­bolj bogate rastlinske združbe. Naši gozdovi so v pri­merjavi z gozdovi severnih obmocij Evrope in Azije po številu rastlinskih vrst relativno bogati. Ne glede na bogate potencialne možnosti, ki jih nudi naš gozd kot cebelj a paša, je ta še zmeraj premalo izkori šcena (ŠIVIC 1992). Rihar (1963a) navaja podatek, da upo­rabijo cebele pri nas le 5 %gozdne paše. Danes menijo, daje mogoce povecat i pridelek gozdnega medu za 20 do 30 %. Poglavitni vzroki nezadostne izkorišcen osti gozdne paše so: nepoznavanje bionomije številnih vrst uši, kaparjev in v zadnjih letih medecega škržata v kon­kretnih sestoj nih razmerah ter nj ih ovo neredno pojav­ljanje v gradacijah; nepoznavanje mutual isticno simbi­ontskib odnosov proizvajalcev mane in dolocenih vrst mravelj, nezadovoljiva prostorska definiranost pomem­bnej šihmedecih drevesnih in grmovnih vrst ter vseka­kor nezanesljivost pojavljanja mane (vpliv okolja na gostitelja in žuželke). 2 PROIZVAJALCI MANE V GOZDOVIH V gozdu najdejo cebele nektar ali medicino za izdelavo cvetlicnega medu ter našo najpomembnejšo gozdno pašo -mano ali medeno roso za izdelavo goz­dnega medu. Izraz mana oznacuje po nekaterih avtodih (SCHIMITSCHEK 1980) kristalizirane sladke izlocke žuželk (listnih uši, kaparjev, listnih bolh in hrošcev) pa tudi nekaterih drugih organizmov, kot npr. gob, lišaj ev in dreves, pri katerih pa je pojav in nastanek mane bistveno drugacen. Manaje bila znana že v davni pre­teklosti, njen nastanek pa ni bil pojasnjen. Eden prvih ohranjenih zapisov o mani je v spisih Naturalis historia rimskega pisca Plinija (od leta 79 p. n. š. do leta 23 p. n. š.), v katerih omenja mano kot pojav meteomega izvora. Iz davne preteklosti se je ohranil graficni prikaz mane na mozaiku iz bazilike v Teumiji na Koroškem (okoli 500 let p. n. š. ), kjer je upodobljena »sveto drevo«, jesen s kapljicami mane na vejah. Šele v 17. stoletju je francoski opat Boisier de Sauvage objavil razpravo o nastanku mane in njeno nastajanje pripi­sal rastlinskim ušem. Dokon cno je nastanek mane leta 1858 strokovno utemeUeno pojasnil nemški fitopatolog J. Kiihn v delu Bolezni kulturnih rastlin, kjer razlaga da je mana suficitama sestavina rastlinskega soka, ki ga skozi ana ln o odprtino izlocajo nekatere vrste kaparjev in uši (BLEJWEIS 1981 ). Med hrošci proizvajajo mano le dolocene vrste rodu Larin us. Uvršcamo jih med ril­c karje, razširjeni pa so v državah prednje Azije. Larve teh rilckadev i zlocaj o mano skupaj s prejo za izdelavo kokonov, v katerih se zabubijo. Njihova mana vsebuje sladkor trehalozo, ki je pomembna-surovina za izdelavo zdravil proti kašlju in drugim boleznim dihal. Pomem­bnejše vrste dreves, ki proizvajajo mano (po poškod­bah ali s posredovanjem sesajocih žuželk), so iglavci, kot npr. jelka, macesen, srnreka in razne vrste borov. Kruh iz neba, opisan v Bibliji, je mana, ki so jo izlo­cali kaparji vrste Trabutina rnannipara (Ehrenb.) na tamariski (Tarnarix nilotica). Poznamo razlicne vrste man: alhagi ali perzijska (nastaja na grmu Alhagi pse­udoalhagi), cedrova (nastaja na Cedrus libani), evka­liptova ali avstralska (nastaja na Eucalyptus spp. ), hra­stova (nastaja na Quercus vallonea, Q. persica),jelova ali ho jina (nastaja na Abi es alba), kalifornijska (nastaja na Pinus larnbertiana in Libocedrus decurrens), mace­snova ali brianconska (nastaja na Larix decidua) in druge (PETAUER 1993). Jesenova mana nastaja na Fraxinus ornus s posredovanjem jesenovega škržata (Tettigia arni L.) ali umetno z zarezovanjem mladih jesenov. Njeno pridobivanje je razširjeno v južni Italiji in Siciliji (Frassineti da manna) (BLEIWEIS 1981). Mano proizvajajo žuželke iz reda Hornoptera (ena­kokrilci, rastlinski sesaci ), tako da zabodejo rilcek v mehke rastlinske dele do prevodnih cevi rastline, v katerih so poleg ogljikovih hidratov (5-20 %) tudi bel- Slika l. Veliki smrekov kapar (Physokermes piceae Schrk.), oko­Slika 2: Zelena jelova uš (Buchneria pectinatae Nordl.), lška lica Brnika (foto: M. Jurc) (foto: J. Gregori) Slika 3: Rdecerjava smrekova uš (Cinaropsis pi/icornis Htg.), Podkoren (foto: J. Gregori) Slika 5: Lisasta macesnova uš (Cinaria laricis Walk.), Srednji vrh nad Mangrtom (foto: J. Gregori) jakovine (0,03-0,27 %), mineralne snovi (1 -3 %), šte­vilne organske kisline, vitamini in voda (70-90 %). Zaradi visokega pritiska v sitastih ceveh rastlin zacne 20 Jurc, M . M1l.ulic , \.: uozdno meden re 111 mcdccc lc<.na1c 1.1~thne \ gozdov1h Slo\ ~OlJ e bližno 40 % njene teže (RIHAR 1992). Prebavila ena­kokrilcev so zgrajena tako, da se vecji del sokov iz rastline pretaka skozi filtrirni prekat in mimo pravega želodca, tako da ostane neprebavljen in nespremenjen na voljo drugim konzumentom v prehranski verigi, predvsem mravljam. Se saj oce žuželke izlocajo mano na dva razlicna nacina: ali jo brizga jo iz analne odprtine v oblikj meglene rose, ki nalega na rastlinske dele, kjer se strdi, ali pa jo izlocajo v obloo kapljic, kj v neposredlli bližini samih proizvajalk kristalizirajo. Posebno pomembno je podrocje mutualisticne sim­bioze med mravljami in proizvajalci mane (SUDD 1983, WELLENSTEIN 1982, 1977 in mnogi drugi). Za Nemcijo navajajo podatke, da je bila v gozdovih, v katerih je bilo veliko kolonij mravelj (Formica polyctena F o rs t., F lugubris Ze rt., F rufa L. ter F nigri­cans Emery), tudi do 1,5 x vecja produkcija medu kot v gozdovih, kjer je bilo kolonij malo, in 2 x vecja kot na travnikih in vrtovih (WELLENSTEIN 1977). Med žuželkami iz reda Homoptera (enakokrilci, rastlinski sesaci) proizvajajo mano žuželke iz podreda Coccoidea (kaparji, šc itas te uši) in Aphidoidea (listne uši), ter samo nekatere vrste podreda Psylloidea (bol­šice ali listne bolhe) in Cicadoidea (škržati). Najpo­membnejše proizvajalke mane v prvem omenjenem podredu so iz družin Coccidae in Kermesidae, v pod­redu Aphidoidea iz družin Lachnidae (drevesne uši), Callaphididae, Aphididae (cevaste uši) ter nekatere vrste iz družin Pemphigidae (volnate uši), Chaitop­horidae in Thelaxidae, v podredu Cicadoidea pa iz družine Flatidae ( SCHWENKE 1972, RJHAR 1963a, ŠIVIC 1974, BENDOV / HODGSON 1997, NOVAK 1992, SELJAK 1993). Podajamo pregled najpomem­bnejših proizvajalcev mane na iglavcih in listavcih. Šte­vilo križcev oznacuje pomen vrste pri proizvodnji mane ( +++ zelo pomembna, ++pomembna, + manj pomem­bna). IGLAVCI Družina Coccidae -Physokermes hemicryphus Dalm.+++, mali smrekov kapar, mala smrekova lekanja, mala hojeva lekanja. Gostitelji: Picea abies, P orienta/is, Abies alba. Lokacija na gostitelju: baza poganjka preteklega leta, rogovilice prejšnjeletnih vejic (SANT AS 1988, PECHHACKER 1988, RIHAR 1977). -Physokermes piceae Schrk.++, vel oo smrekov kapar, velika smrekova lekanja (slika 1). Gostitelji: Picea abies, P pungens, P argentea, P sitchensis, Abies alba (FOSSEL 1960). Lokacija na gostitelju: rogo- GozdV 59 (2001 ) 1 vilice prejšnjeletnih vejic. Predvsem na posamezno stojecih drevesih. -Eulecanium arion Ldgr. (Syn. E. .fietcheri Choi.) +. Gostitelj: Thuja occidemalis. Družina Laclmidae (CARTER 1 MASLEN 1982) Jelka (SCHEURER 1992) -Buchneria pectinatae Nordl. (Syn.Cinara pectinatae) +++, zelena jelova uš, zelena ho jeva uš ica, zelena jelova medna uš (slika 2). Razvije 6 -7 -12 generacij letno. Pojavlja se vedno posamicno. Lokacija na gostitelju: baza iglic na enoletnih do štiriletnih vejicah (LIEBIG 1987, LIEBIG 1 SCHLIPF 198 1, RIHAR 1977). -Todolachnus abielicola Choi.++, velika Ijava hojeva ušica, velika Ijava jelova uš. Gostitelji: Abies alba, A. nordmanniana, A. sibirica, A. cilicica. Lokacija na gostitelju: kolonije na starejših vejah, deblu in na koreninah. -Mindarus abietinus Koch.' (Syn. M abietis Koch.) +, uš jelovih poganjkov, brstna hojeva uš ica, brstna jelova uš. Gostitelji: Abies alba, A. nordmanniana, A. sibirica, A. balsamea, A. concolor. Lokacija na gostitelju: mladi poganj kj (družina Tltelaxidae). Smreka (SCHEURER 1980) -Cinaropsis pilicornis Htg.+++, rdecerjava smrekova uš, rdecerja va puhasta smrekova lahnida, rjavo pro­gasta lahnida (slika 3). Zarodu ice so crne, mlajši raz­vojni stadiji razlicnih barv, prekriti z poprhorn. Dobro se drži vejic gostitelja. Gostitelja: Picea abies, P sitchensis. Lokacija na gostitelju: mladi poganjki, vitalne mlade smreke, tudi v živih mejah (STADLER 1 MICHALZIK 1999, MICHALZIK 1 MULLER 1 STADLER 1999). -Cinaropsis piceae Panz. (Syn.Cinara piceae Panz.) ++, velika crna smrekova uš, velika crna lahnida (slika 4). Gostitelja: Picea abies, P omorika. Lokacija na gostitelju: dveletni do triletni les glavnih vej, vrhovi dreves, tudi debla in korenine (EGGER 1973). -Cinaropsis cistata Bckt. (Syn. Cinara cistata Bekt., Lachnus piceicola Choi.)+, zeleno progasta lahnida, puhasta lahnida. Lokacija na gostitelju: starejše veje, od julija naprej na letošnjih poganjkih. -Cinaropsis pruinosa Htg. , sivozelena lisasta lahnida. Lokacija na gostitelju: dveletne do triletne veje. Gos­titelja: P alba, P glauca. -Lachniel/a costata Zett., mocno puhasta lahnida, mokasta smrekova luboa uš. Gostitelji: P abies, P glauca, Picea sp. Lokacija na gostitelju: stranske tanke in zasencene veje. Jurc. M .• MiJ.:ulic, V.: Gozdno medenje in rnedece lesnate rastline v gozdovih Slovenije Bor (KETTNER 1992, SCHEURER 1980, 1977) -Ci nara pini L. (Syn. Lachnus pineti Koch.) ++, velika progasta uš, borova uš. Na: P silvestris, P mugo, P echinata, P virginiana (KETTNER 1994). -Cinaria nuda Mordw., na P silvestris, P mugo, P nigra. -Cinara neubergi Amh., naP mugo. -Cinaria cembrae Choi., temna cemprinova lubna uš, naP cembra (FOSSEL 1971). Macesen (SCHEURER 1980) -Cinaria laricis Walk.++, lisasta macesnova uš, lisasta macesnova lahnida, macesnova lisasta lubna uš (slika 5). Lokacija na gostitelju: soncu izpostavljeni deli krošnje (MANINO in sod. 1985). -Laricaria kochiana Bi:irner, velika macesnova uš, velika macesnova lahnida. Lokacija na gostitelju: starejše veje, deblo in korenine. -Cinara laricicola Bi:imer, na Larix decidua. -Cinara boerneri Hrl., sivorjava macesnova lahnida, sivo rjava macesnova lubna uš. Lokacija na gostitelju: veje izpostavljene soncu. LISTAVCI Družina Coccidae -Parthenolecanium corni (Bouche) (Syn. Eulecanium corni Bche., L. robiniarum Dougl.) +++. Gostitelji: Salix sp., Ribes sp., Corylus sp., Alnus sp., Betula sp., Carpinus sp., Popu/us sp., Acer sp., Fraxinus sp., Crataegus sp., Aesculus sp., Rhamnus sp., Frangula sp., Robinia sp., Tilia sp., Ulmus sp., Vitis sp., Morus sp. (BENDOV 1 HODGSON 1997). Družina Kermesidae -Kermes quercus (L.) ++. Gostitelji: Quercus robur, drugi hrasti, lahko tudi robida, murva, borovnica, domac i kostanj, vinska trta. Lokacija na gostitelju: mlajši oleseneli poganjki. Družina Lachnidae -Tuberolachnus salignus Gmel. (Syn. Lachnus vimi­nalis BdF.) ++,velika vrbova ušica. Gostitelja: Salix viminalis, Pinus halepensis. Lokacija na gostitelju: lubje mlajših vej (STADEN 1976, LLEWELLYN 1 RASHID 1 LECKSTEIN 1974). -Lachnus roboris L. (Syn. Pterolachnus roboris =Jas­cia tus Bunn., var brevirostris Mordw.) +, crna hras­tova uš, Ijavo crna hrasto va lahnida, hrastova debelna uš. Gostitelji: Quercus robur, Q. petraea, Q. pube­scens, Q. cerris, Q. lusitanica. Lokacija na gostitelju: enoletne do triletne veje. -Schizodryobius longirostris Mordw. (Syn. Pteroch/o­rus roboris L. var. longirostris Mordw.), crno ble-šceca hrastova lahnida. Gostitelji: Quercus robur, Q. petraea, Q. lusitanica. Lokacija na gostitelju: eno­letne do dveletne veje. -Lachnus longipes Dufour, kostanj eva lahnida. Gosti­te lj: Castanea sativa. Lokacija na gostitelju: enoletne in vec letne veje. -Chaetophorella aceris L.++. Gostitelj: Acerplatano­ides. Lokacija na gostitelju: spodnja stran listov. -Chaitophorinus coracinus Koch.++. Gostitelj: Acer pla­tanoides. Lokacija na gostitelju: spodnja stran listov. Družina Callaphididae -Tuberculoides annulatus Hig. (Syn. T quercus Kal t.) +++, hrastova listna uš Gostitelji: Quercus robur, Q. petraea, Q. cerris, Q. pubescens, Q. rubra. Loka­cija na gostitelju: spodnja stran listov (HEIMBACH 1986, 1985). -Eucallipterus tiliae L.+++. Gostitelja: Tilia c01·data, T platyphyllos. Lokacija na gostitelju spodnja stran listov(HEIMBACH 1986, 1985,CARTER/ VISSER 1 MINKS 1982). -Myzocallis coryli Goeze. Gostitelj: Cory/us ave/lana. Lokacija na gostitelju: spodnja stran listov. -Myzocallis cGipini Koch.++. Gostitelj: Carpinus betu­/us. Lokacija na gostitelju: spodnja stran listov. -Phyllaphisfagi L.+, bukova listna uš, bukova volnata listna uš. Gostitelja: Fagus silvatica, F orienta/is. Lokacija na gostitelju: spodnja stran listov, mladi neo­leseneli poganjki (PRABUCKI 1972). Vcasih izloca velike ko licine mane, ki je prekrita z vošceno prejo in jo cebe le nerade nabirajo. Družina Pemphigidae -Prociphilusfraxini Htg.,jesenova listna uš,jesenova gnezdasta ušica. Gostitelj: Fraxinus excelsior. Loka­cija na gostitelju: listni peclji. Družina Aphididae -Rhopalosiphon padi L. (Syn. Aphis avenae Kal t.) ++. Gostitelja: Prunus padus, Rhamnus spp. Družina Chaitophoridae -Periphyllus villosus Hartig (Syn. Aphis aceris Fab.). Gostitelji: Acer pseudoplatanus, A. platanoides, A. campestre, A. obtusatum, A. japonicum, A. palmatum, Fraxinus sp., Aesculus sp. Lokacija na gostitelju: listni peclji, cvetovi. Jurc. M .. M t ku hc, V.: Gozdno mcdc:njc 1n mcdcce lesna te ra ~lh nc \ guidO\ 1h Sl1l\ CtliJ C Družina Flatidae -Metcalfa pruinosa Say +++, medeci škržat (slika 6). Iz Amerike pripeljan v italijansko deželo Veneta 1979, v Sloveniji leta 1990 najden v bližini Ankarana, omejen predvsem na goriško obmocje in Slovensko Primorje in nizki Kras. Gostitelji: polifagna vrsta, ki naseljuje vec kot 180 razlicnih listavcev. Leta 1998 najden tudi v Ljubljani, letos pa v Celju. Povzroca obilno medenje (SELJAK 1993). 3 MEDECE DREVESNE IN GRMOVNE RAS­TLINE V GOZDOVIH SLOVENIJE Podatki o vrstah, ki medijo ali izlocajo mano in ki rastejo v naših gozdovih, so v nekaterih publikacijah (MARTINCIC in sod. 1999, PISKERNIK.1974, 1977, 1982, ŠIVIC 1974, JAMŠAK 1980, ŠIMIC 1980, JAVORNIK 1 KASTELIC 1982, Slovenski cebelar, 1898-1999, KOTAR 1 BRUS 1999). Pri izdelavi sez­nama naših medecih drevesnih in grmovnih vrst smo upoštevali literaturo, lastna opazovanja predvsem glede meden ja medecega škržata ter podatke tujih avt01jev. Tako npr. angleški avtorji porocajo o 452 drevesnih in gnnovnih vrstah rastlin, ki proizvajajo nektar, ter o 15 vrstah, ki proizvajajo mano (CRANE 1 WALKER 1 DAY 1984). Od leta 1990 je v naših gozdovih submediteran­skega fi to geografskega in v zadnjih letih v predalpskem fitogeografskem obmocju prisotna ameriška vrsta Met­calfa pruinosa Say -medeci škržat. Vrste gostitelja, na katerih smo opazili medecega škržata, smo oznac ili z zvezdico. Navajamo seznam medec ih drevesnih in gnnovnih vrst v slovenskih gozdovih: Abies alba Mili. -navadna jelka, Acer campestre L.-maklen*, Acer obtusatum L.-trokrpi javor, Acer platanoides L. -ostrolistni javor, Acer pseudoplata­nus L. -beli javor, Acer tataricum L. -tatarski javor, Aesculus hippocastanum L. -navadni divji kostanj, Alnus glutinosa (L.) Gaertn. -crna jelša, Alnus incana (L.) Moench. -siva jelša, Amelanchier ovalis Med. -šmarna hrušica, Berberis vulgaris L. -navadni cešmin , Betula pendula Roth-navadna breza, Cal/una vu/ga­ris (L.) Hull -jesenska vresa, Carpinus betulus L. -navadni gaber, Carpinus orienta/is Mil!. -kraški gaber, Castanea sativa Mili.-pravi kostanj, Clematis alpina (L.) Miller-planinski srobot, Clematis vita/ba L. -navadni srobot, Cornus mas L. -rumeni dren, Cornus sanguinea L. -rdeci dren, Corylus avellana L. -nava­dna leska, Cotinus coggygria Scop.-navadni mj, Coto­neaster tomentosus (Ait.) Lind!. -dlakava panešplja, Crataegus sp. -glog*, Erica carnea L.-spomladan­ska resa, Euonymus europaea L. -navadna trdoleska, Euonymus latifolia (L.) Mili. -širokolistna trdoleska, Euonymus verrucosa Scop. -bradavicasta trdoleska, Fagus silvatica L. -bukev, Ficus carica L. -navadni smokvovec*, Frangula alnus Mili.-navadna krb1ika, Fraxinus excelsior L. -veliki jesen, Fraxinus ornus L. -mali jesen, Fraxinus oxycmpa Willd. -ostroplo­dni jesen, Genis ta germanica L. -nemška košenic ica, Genis ta pi/osa L. -dlaka va košenicica, Genis ta tincto­ria L. -barvilna košen icica, Hedera he/ix L. -nava­dni bršljan, Juglans regia L. -navadni oreh, Juni­perus oxycedrus L. -rdeceplodni brin, Laburnum anagyroides Med. -navadni negnoj, Larix decidua Miller-navadni macesen, Ligustrum vulgare L. -nava­dna kalina, Lonicera caprifolium L. -kovacn ik, Loni­cera caerulea L. -modro kostenicevje, Lonicera etru­sca L. -etrursko kostenicevje, Lonicera nigra L. ­crno kostenicevje, Lonicera xylosteum L. -puhasto­listno kostenicevje, Malus silvestris (L.) Mili. -lesnika, Morus alba L.-bela murva*, Olea europea L.-divja oljka, Paliurus spina-christi Mili. -navadni derak, Picea abies (L.) Karsten -navadna srnreka, Pinus nigra Arnold -crni bor, Pinus silvestris L, -rdeci bor, Pyrus communis L. -bmška Pistacia terebinthus L.-terebint, Popu/us alba L. -beli topol, Popu/us tremula L. -tre­petlika, Pnmus avium L. -cešnja, Prunus mahaleb L. -rešeljika, Prunus padus L.-cremsa* , Prunus spinosa L. -crni trn, Quercus cerris L. -cer, Quercus ilex L. -crn icevj e, Quercus petraea (Matt.) Liebl. -graden, Quercus pubescens Willd. -puhasti hrast, Quercus robur L.-dob, Rhamnus catharticus L.-cistilna kozja cešnja, Rhamnus fal/ax Boiss. -kranjska kozja cešnja, Rhamnus saxatilis Jacq. -razkrecena kozja cešnj a, Ribes alpinum L. -alpsko grozdicje, Ribes nigrum L.­crno grozdicje, Ribes petraeum Wulfen -s kalno groz­dicje, Ri bes uva cris pa L. -kosmulja, Robinia pseudo­acacia L.-robinija*, Rosa spp. -šipek, Rubus caesius L. -sinjezelena robida, Rubus hirtus W.& K. -srhko­stebelna robida, Rubus idaeus L. -malinjak, Rubus plicatus Weihe & Ness -nagubana robi da, Ru bus ulmi­folius Schott -brestovolistna robida*, Salix alba L.­bela vrba, Salix appendiculata L. -velikolistna vrba, Salix aurita L. -rakita, Salix caprea L. -iva, Sa/Lr. cinerea L. -pepelnatosiva vrba, Salixfragilis L.-krhka vrba, Salix glabra Scop. -gola vrba, Salix purpurea L. ­rdeca vrba, Sambucus nigra L.-crni bezeg, Sambucus racemosa L. -divji bezeg, Sm·bus aucuparia L. -jere­bika, Sorbus domestica L. -skorš, Sorbus torminalis (L.) Cr. -brek, Spirea media F.W. Schmidt.-srednja medvejka, Spirea salicifolia L. -vrbovolistna med- GozdV 59 (2001) 1 Jurc. \l.. 1\hkult,. V.: Gozdno mcdcn1e m mcdecc les nate rasti me' gozdo\ 1h SIO\·eniJC vej ka, Staphylea pinnata L. -navadni klocek, Taxus baccata L. -tisa, Tilia cordata Mili. -lipovec, Tilia platyphyllos Scop. -lipa, Ulmus glabra Huds. -goli brest, Ulmus /aevis Pallas -dolgopecljati brest, Ul mus minor Mili.-goli brest, Vaccinium myrtillus L.-borov­nica, Vaccinium uliginosum L. -barjanska kopišnica, Vaccinium vitis-idaea L. -brusnica, Viburnum lantana L. -dobrovi ta, Viburnum opu/us L. -brogovita, Viscum album L. -bela omela. 4 VPLIV PROIZVAJALCEV MANE NA GOZDNE RASTLINE Prozvajalci mane so za gozdno drevje, na katerem se pojavljajo, nedvomno škodljivi. Rastlinam odtegujejo sok in s tem negativno vplivajo na rast in prirašcanje gostitelja. Poleg tega povzrocajo pojavljanje nenormal­nega razrašcanja rastlinskega tkiva (hipertrofije), viha­nje listov in iglic, tvorbo izrastkov in drugo. V primerih gradacij sesajocih žuželk, ki so vecinoma monofagne, prihaja do popolnega unicenja asimilacijskih organov gostitelja, izostanka prirašcanja in tudi propada pred­vsem mlajših rastlin. Znanje npr. primer izjemne nam­nožitve jelove listne uši (Drayfusia nusslini CB.), ki je v šestdesetih letih na obmocju GO Idrija na vecji površini unicila ves naraven in umetno vnesen jelov pomladek {BLEIWEIS 1981 ). Sesa joce žuželke so tudi vektorji številnih virusnih okužb drevja. Škodljivost sesajocih žuželk pa vsaj deloma odtehta dejstvo, da se z njihovo mano hranijo »koristne« žuželke, kot so mravlje, ose gosenicarke, muhe roparice in še nekatere, predvsem pa proizvajalke gozdnega medu -cebele. Slika 7: Razširjenost smreke ­oznacen i so odseki, kjer je lesna zaloga vecja kot 1 OO m1 na ha (vir: Zavod za gozdove Slovenije, 2000) Slika 8: Razširjenost jelke -oznaceni so odseki, kjer je lesna zaloga vecja kot 1 OO m1 na ha (vir: Zavod za goz­dove Slovenije, 2000) ~ G) ~ (!) "' 1\l o ~ .:" .~ ( ··~r\:· . '­ · ~Uuu't..,~'~" · '' ··· t h} :-'\ ~ ......... ', .;• ~.4!>f0JNA . "\",'\., . :~~~s·: . ~·. ,:• :.; .. :A ~~~1':· .; ~ :~~~:< Slib 10: Razširjenost lip* : ·<· -' · ~UW~A ., ,t:.;; .. ~ '~~~~<. Sf:tAN'A Slika 12: Razširjenost robinije* Slika JI: Razšiljenost cešnje* fi) *Oznaceni so odseki, kjer je lesna zaloga vecja kot 5 m' na ha (vir: Zavod za gozdove Slovenije, 2000) Ul ~ c: p ~ 3::: [ ~ .< ~ o 3 <'> Q. <'> 2 . ." s· 3 " g. ("A " 1f " ::l "' ~ s· " ln~il , pm1 negn m str\lkol ncg.J 1 idi".! v pristojnosti zakonodajne oblasti. Ce pravilnik ureja zakonsko materijo, ni zakonit. Pravilnik o varstvu gozdov (2000) v l. c lenu, ki do loca podrocje uporabe, posega na zakonodajno pod­rocje, ker širi pristojnosti, ki mu jih do loca Zakon o gozdovih (1993). Ta ministru dovoljuje le izdajo pred­pisov o varstvu gozdov, ki podrobneje dolocajo nacine izvajanja del v gozdovih ter pogoje za drugo rabo gozdov, pravilnik (2000) pa ureja kar pogoje za sona­ravne gospodaljenje in rabo gozdov. Sonaravne gospo­darjenje je skladno s 3. clenom Zakona o gozdovih ( 1993) nacin ravnanja z gozdnimi ekosistemi, ki temelji na negi gozda in zagotavlja ohranitev gozdnih ekosi­stemov, povecevanje pestrosti avtohtonih vrst ter vzpo­stavljanje biološkega ravnotežja. Za podrobnejše dolo­canje sonaravnega gospodarjenja po pravilniku (2000) pa minister v 29. clenu omenjenega zakona nima poo­blastila in s tem posega na zakonodajno podrocje. 2.4 Presoja usklajenosti z obstojeco zakonodajo Presojo usklajenosti z obs tojeco zakonodajo delimo na: -presojo usklajenosti Pravilnika o varstvu gozdov (2000) s pravnim predpisom, na katerem temelji (Zakon o gozdovih, 1993), in -presojo usklajenosti Pravilnika o varstvu gozdov (2000) z drugimi že sprejetimi po hierarhiji višjimi ali enakovrednimi predpisi. Pravilnik (2000) v 22. clenu definira rekreativno nabiranje gozdnih dobrin, ki je dovoljeno nelastniku, in ga omejuje na 1 kg gob, plodov in zelnatih rastlin ter na 2 kg kostanja. Zakon o gozdovih (1993) daje ministru pooblastilo samo za izdajo predpisov za drugo rabo gozdov v smislu krepitve biološkega ravnotežja. Ta pa ni odvisna od lastnine, ampak od rabe. To pomeni, da lahko škodo v gozdu naredita tako lastnik kot nelastnik, ce v gozdu pretirano nabirata gobe. Kaj je pretirano nabiranje gob, lahko do loc i pravilnik (2000), vendar mora biti kol ic ina za lastnika in nelastnika enaka. Zato smatramo to dolocilo kot poseg na podro­cje pravic nelastnikov do gozda, za katerega zakono­dajalec ministru ni dal pooblastila. Takšno dolocilo v smislu omejevanja nelastnikov bi lahko sprejel samo državni zbor z zakonom. Pravilnik (2000) prepoveduje promet s tako na bra­nimi gobami. Ali z nabrana gobo, ki jo odnesemo iz gozda in potem prodamo, naredimo v gozdu vec škode, kot ce jo po jemo? Mislimo, da ne. Dolocilo je tudi v nasprotj u z Uredbo o varstvu samoniklih gliv (1998), ki v gozdu dovoljuje nabiranje do 2 kg gob dnevno. Ker je omenjeno uredbo (1998) sprejela vlada, je minister v svojih predpisih ne sme spreminjati. Verjetno je minister menil, da velja pri rekreativnem nabiranju gob za ne lastnike dolocilo iz tega pravilnika (2000-1 kg gob), za lastnike pa omejitev iz uredbe (1998 -2 kg gob). Takšnega pooblastila pa Zakon o gozdovih (1993) ministru po našem mnenju ne daje. 3 STROKOVNA PRESOJA PRAVILNIKA 3.1 Opredelitev varstva gozdov Ena glavnih novosti Pravilnika o varstvu gozdov (2000) je po našem mnenju nova opredelitev podrocj a varstva gozdov. To samo po sebi ni slabo, saj je spre­minjanje vloge gozda in gozdarstva socasno z dina­micnimi spremembami v družbi smiselno. Pojem varstva gozdov je v Pravilniku o varstvu gozdov (2000) opredeljen širše kot v preteklosti pri nas in kot v aktualni zakonodaji nekaterih drugih držav. Tako je na primer v Zakonu o gozdovih iz l. 1985 (58. c len) podrocje varstva gozdov opredeljeno ožje, in sicer kot varovanje gozdov pred požari, rastlinskimi boleznimi in škodljivci ter drugimi škodami. V avstrijskem zveznem zakonu o gozdovih (For­stgesetz 1975, noveliran I. 1989) je podobno varstvo gozdov c lenjeno na naslednja podrocja: -varstvo pred gozdnim požarom, -varstvo pred gozdnimi škodljivci, -varstvo pred ucinki škodljivega onesnaženega ozra- cja. Švicarski zvezni zakon o gozdovih iz leta 1991 pod­rocja varstva gozdov posebej ne opredeljuje, namenja pa veliko pozornosti varstvu gozdov pred posegi. V poglavje o negi in rabi gozdov pa uvršca tudi prepre­cevanje in poravnavo poškodb gozda. Omenjeni zakon opredeli vzroke za poškodbe gozda, kot so požar, bole­zni, škodljivci in škodljive snovi, ki ogrožajo ohrani­tev gozda (37. clen). Na podlagi besedila švicarskega zakona o gozdovih je mogoce govoriti o širšem in ožjem pojmovanju varstva gozdov. V ožjem pomenu se varstvo gozdov nanaša na prej omenjene poškodbe gozda, v širšem pa na ohranifev gozda v celoti. Tudi v praksi dela z gozdovi v Sloveniji je v zad­njih letih razvidno ožje pojmovanje podrocja varstva gozdov. Porocilo o delu Zavoda za gozdove in o goz- GozdV 59 (2001 ) 1 KraJ cic. D .. Grozmk Zeiler. K.: Pravilnik o varstvu gozdov -nnahza nekaterih dolocil s pravnega in strokovnega vidika dovih za leto 1999 uvršca k varstvu gozdov ukrepe, povezane s podlubniki, požari, poškodbami gozdov po ujmah, varstvom pred rastlinojedo parkljasto divjadjo in z boleznimi gozdnega drevja. 3.2 Vprašanje ohranjanja biološkega ravnotežja Biološkemu ravnotežju namenja pravilnik (2000) pomembno vlogo (2. clen, Il. poglavje). Opredeljuje ga kot biotsko ravnovesje vseh živih organizmov v gozdu, ki se ga zagotavlja z obstojem, raznovrstnostjo, urav­noteženimi odnosi in razvojem avtohtonih organizmov v gozdu in gozdnem prostoru ter z ohranjanjem pestrih ekosistemov. Menimo, da je opredelitev biološkega ravnovesja pomanjkljiva, saj je opredeljena kar z izra­zom biotsko ravnovesje, ki se v nadaljnjem tekstu upo­rablja kot sinonim. Zakon o ohranjanju narave (1999, 3. cl.) opredeljuje naravno ravnovesje kot stanje medse­bojno uravnotežen ih odnosov in vplivov živih bitij med seboj in z njihovimi habitati. Biotska raznovrstnost pa se po istem zakonu v naravi ohranja prav z ohranjanjem naravnega ravnovesja (2. cl.). V pravilniku (2000) ta povezava med biotskim ravnovesjem in pestrosti o sicer tudi obstaja, vlogi obeh pa sta v primerjavi z besedi­lom Zakona o ohranjanju narave (1999) zamenjani. Namen posvecanja pozornosti biološkemu ravnotežju v pravilniku (2000) ni jasno zapisan. Nace lno posvecanje pozornosti biološkemu ravno­ težju ni problematicno. Problem pa se pojavi, ko naj bi v luci biotskega ravnovesja presojali na primer posege v gozd in gozdni prostor. Tako v 29. clenu pravilnika (2000) med posege, ki gozd razvrednotijo, sodi tudi uni cenje ostankov gozda, ki imajo za ohranjanje biot­ skega ravnovesja l. stopnjo poudarjenosti. Kateri ostanki gozda pa so to? Poznamo stopnje poudarjenosti za posamezne funkcije (Pravilnik o gozdnogospodar­ skih in gozdnogojitvenih nacrtih 1998, 10. cl.), sto­ pnje poudarjenosti biotskega ravnovesja pa nam niso znane. Zanimivo je, da pojem biološkega ravnovesja v pra­ vilniku (2000) ni novost. Že prejšnji Zakon o gozdo­ vih iz l. 1985 omenja biološko ravnovesje (62. cl.), ki pa se ožje navezuje predvsem na vrste prosto živece divjadi. V švicarskem zveznem zakonu o gozdovih iz l. 1991 , ki je v primerjavi z našim aktualnim zakonom nasploh jedrnato napisan, pojma naravnega ali biolo­ škega ravnovesja ni mogoce zaslediti. V nekaterih strokovnih virih s tega podrocja zasle­dimo kriticen odnos do pojma ravnotežja v naravi. Sta­bilnost, ki jo pojem ravnotežje implicitno vsebuje, je namrec postavljena nasproti dinamiki, ki je obicajen pojav naravnih sistemov (SCHERZfNGER 1997, s. 40). Ravnotežje v naravi je po Scherzingerju (1997, s. 39) megleno opredeljeno stanje, odklone od tega stanja pa se kljub temu poskuša za vsako ceno prepreciti. Walker(l989, s. 123) trdi, daje dokazov o ekosistemih v ravnotežju malo ali pa jih sploh ni. Ravno težno stanje je po istem avtorju zato težko dolociti, hkrati pa celo velja, da bolj kot je sistem kompleksen in pester, težje je dolgorocno ohraniti prav vse vrste, ki ga sestavljajo. Kryštufek ( 1999) trdi, da si je smiselno prizadevati za ohranitev procesov, in ne stanja. Razmerje med diverziteto in stabilnostjo sistemov pa po njegovem mnenju ostaja eno kljucnih nerešenih vprašanj ekolo­gije združb. Reichbolf ( 1993) o temi ravnovesja izje­mno kriticno trdi, da je razlog za razl icne poglede na ravnovesje v naravi v tem, da tako ravnovesje sploh ne obstaja. Menimo, daje biološko ravnotežje zaradi komplek­snosti teme dejansko težko opredeliti, še težje pa izva­jati dolocila v zvezi s tem, ki po našem mnenju zato v pravilnik (2000) ne sodijo. 3.3 Varstvo rastlinskih in živalskih vrst V širšem pomenu varstva gozdov je po našem mnenju pozitivno, da vsebuje pravilnik (2000) tudi namero o prilagajanju gospodarjenja v predelih gozda, ki so posebej pomembni za ohranjanje dolocenih ras­ tlinskih in živalskih vrst. Po drugi strani paje pozornost posvecena predvsem redkim in ogroženim vrstam (3. cl., 5. cl.); divjim parkljarjem, velikim zverem, ujedam, sovam (8. c l. ); zavarovanim vrstam živali (9. c l.) ter populacijam živalskih vrst z neugodni mi trendi razvoja (lO. cl.). V primeru redkih in ogroženih vrst manjka navedba, za katere vrste gre. So to vrste, ki so oznacene s katego­rijami ogroženosti po Svetovni zvezi za varstvo narave (The World Conservation Union-TUCN), med katere sodijo izumrle, prizadete, ran lj ive in redke vrste (Kon­vencija o biološki raznovrstnosti, 1997), ali gre za kakšne druge sezname? Ce velja prvo, potem so redke vrste v bistvu le ena kategorija ogroženih vrst (Inventar najpomembnejše naravne dedišc ine 1991). Ce velja drugo, je treba te sezname eksplicitno navesti. Po novem pa kategorije redek med kategorijami IUCN sploh ni vec (IUCN 1999, cit. Kryštufek 1999). Red­kost je po Kryštufku ( 1999) namrec lastnost vsakega taksona na poti proti izum iran ju, zato je posredno izra­žena znotraj ostalih kategorij. Po Zakonu o ohranjanju narave iz l. 1999 so ogrožene rastlinske in živalske KraJcic. D . Groznik leiler. K.: Prav1lnik o varstvu go;do\ -nnali1a nekaterih do locil s pravnega in stroko\ nega v1dika vrste opredeljene kot vrste, katerih obstoj je v nevar­nosti, in so kot take opredeljene v rdec em seznamu ogroženih rastlinskih ali živalskih vrst (80. c l.). Pojavi se tudi vprašanje, ali je posvecanje pose­bne pozornosti izbranim omenjenim vrstam v skladu s splošno priznanim ciljem ohranjanja biotske pestrosti. Dejstvo je, da prav vseh vrst, ki so sestavni del goz­dnega ekosistema, ni mogoce evidentirati in spremljati sprememb v njihovih populacijah. Zato je iskanje bliž­njic povsem primerno. Pri izboru vrst bi bilo potre­bno upoštevati tudi spoznanja o indikatorskih, kljuc­nih, krovnih, ciljnih in drugih vrstah (KRYŠTUFEK 1999, GROZNLK ZEILER 2000). Upoštevanje ogro­ženih vrst je po eni strani smiselno, po drugi strani pa spominja pristop bolj na pasivno vlogo gašenja požara kot na dejavno prilagajanje gospodarjenja z gozdovi in drugih rab s ciljem ohranjanja biotske pestrosti, ki ima na nacelnih lestvicah prioritet varstva narave in gos­podarjenja z naravnimi viri vkljuc no z gozdom velik pomen (GROZNIK ZEILER 2000). 5. clen pravilnika (2000) doloca oblikovanje narav­nib zatoci šc za redke in ogrožene rastlinske in žival­ske vrste. Oblikujejo naj se tako, da se do l oceni pre­deli prepustijo naravnemu razvoju. Takšno dolo cilo predpostavlja: -Naravni razvoj gozda omogoca optimalen življenjski prostor za vse vrste. To pa seveda ni res (KRAJ CIC 1 KLADNIK 1 PERUŠEK 2000). Zlasti ne drži pri rastlinskih in živalskih vrstah sukcesij, kot je npr. divji petelin. Pri tako zastavljeni strategiji bodo te vrste izginjale. -Vrste so ogrožene zaradi pretiranega poudarjanja eko­nomske (lesnoproizvodne) funkcije gozdov. Spet trdi­tev, ki ne zdrži trezne presoje. Naši gozdovi so vsaj v zadnjih 150 letih v doslej najboljšem stanju, gos­podarjenje pa je v zadnjih 50 letil1 najmanj inten­zivno. To povzroca zmanjševanje š tevil cn osti vrst, ki so vezane na slabše gozdove. Narašcanje lesnih zalog, zmanjševanje mlajših razvojnih faz in zara­šcanje opušcenih agrarnih površin temeljito spremi­njajo življenjske pogoje rastlin in živali. Dol ocene vrste iz prej presvetljenih in zagrmovljenib gozdov, ki postajajo vedno bolj polni lesne biomase, izgin­jajo. Takšni pristopi vodijo v homogenizacijo gozdnih sestoj ev in vrstno obubožanje (ZEILER in sod. 1999, SUCHANT 1 BARlTZ 2000, KRAJ CIC 1 KLADNIK 1 PERUŠEK 2000). Ukrepi, ki bi dejansko omogoca li ohranjanje vrst in poveceva nje pestrosti, bi bili aktivno oblikovanje njihovega življenjskega prostora na podlagi vedenja o ekologiji posameznih vrst in zastavljenih ciljev gospo­darjenja z gozdom. Ta aktivnost bi se morala odra­ziti : -pri nacrtovanju (v gozdnogospodarskem nacrtu zlasti na obmocni ravni), kjer bi dolo ci li najprimernejša obm ocja za posamezne vrste in predpisali ukrepe, kako doseci vrsti (ali vrstam) primeren habitat; -pri oblikovanju tako dolocenih habitatov, ponekod s sekiro, drugod s prepušcanjem naravnemu razvoju, ponekod pa tudi z drugimi ukrepi. Takšni ukrepi bi morali biti odraz strokovne uspo­sobljenosti gozda rja. Ta pa ima za svoje odlocitve ver­jetno premalo specialisti cn ega znanja, zato pri doloce­nih problemih potrebuje znanje specialista. Odloc itev pa mora ostati v rokah gozdarja, ki mora imeti celosten pogled na gozd. Javna gozdarska služba mora skladno z 9. clenom pravilnika (2000) na posebnem obrazcu sestaviti letno porocilo o spremljanju stanja populacij živali in bioto­pov, in sicer s štetjem najdenih sledi, kadavrov, izbljuv­kov, iztrebkov, zasedenosti brlogov in gnezdišc, gnez­dnic in dupel, ki ga zagotovi s sprotnim si stematicnim opazovanjem pri nadzoru gozda. Zakonodajalec oc itno predvideva, da bo do teh podatkov prišel brez doda­tne porabe casa, da bodo delavci Zavoda za gozdove kar mimogrede in z lahkoto evidentirali te dogodke. Metode štetja populacij so za posamezne vrste živali specifi cne injihje pri posamezni vrsti vec (POKORNY 2000). Nesistemati cno zbrani podatki, ki bi jih javna gozdarska služba npr. še lahko zbirala vzporedno z nad­zorom gozda, ne dajejo zanesljivih informacij . Siste­matic no spremljanje števi l cnosti pa zahteva opredeli­tev metode spremljanja, usposobljene ljudi in cas ter s tem denar. Poznavanje in raz loceva nje posameznih živalskih vrst, njihovih sledi, izbljuvkov, iztrebkov itd. je popolnoma novo znanje, ki ga povprecen gozdar zagotovo ne obvlada. Tisti gozdarji, ki ta znanja imajo, so si jih pridobili z lastnim dodatnim angažiranjem. Za verodostojne podatke siste maticno in hkrati sprotno opazovanje ni možno. Tako evidentirani podatki lahko pripomorejo k bolj ali manj grobi predstavi o prisotno­sti vrst. Zato predlagamo, naj podrobnejše spremljanje, ce je potrebno, opravljajo strokovnjaki za posamezne živalske vrste ali skupine živalskih vrst z verificiranirni metodami. Zanje naj naroc nik , ce želi imeti podatke, zagotovi dodaten denar in šolanje. V pravilniku (2000) so z vidika izvajanja del v goz­dovih posebej omenjene nekatere vrste, kot so kozaca, GozdV 59 (2001) 1 KraJ cic. D. urozmk Ze der. K. Pm\ 1Im!.. ll '31":>1\11 goLdo' -anall1a nek:!h:rih doloc i l s pra,ncga m '!Toko\ oega '1d1b divji petelin, zlatovranka, ris, vidra in druge (14. cl.). V nadaljevanju so dolocene natancne razdalje in casovni interval, znotraj katerih naj se zaradi varstva teb vrst ne bi izvajalo gozdnih del. Te usmeritve za izvajanje goz­dnih del morajo biti v skladu s pravilnikom (2000) ses­tavni del gozdnogojitvenega nacrta in odlocbe, izdane na podlagi 17. clena Zakona o gozdovih {1993). Upoštevanje teh usmeritev bo na izbrane vrste ver­jetno vplivalo pozitivno. Poboljšaj (2000) se je na pra­vilnik (2000) odzvala pozitivno, predvsem na namen ohranjanja mokrišc in vodnih površin v gozdu ( 17. clen) ter izvajanja primerne ureditve prometnega režima na odsekih gozdnih cest, kjer potekajo mno­žicne selitve dvoživk (14. c len). Po mnenju avtorice so na ta nacin že pripravljene splošne usmeritve za upravljanje s habitati in populacijami dvoživk v goz­dovih. Glede na dejstvo, da velja Pravilnik o varstvu gozdov od 12. 10. 2000, pa se pojavi vprašanje, ali so delavci javne gozdarske službe res že usposobljeni za izvajanje dolocil tega zakonskega predpisa. Menimo, da povprecen gozdar znaten del omenjenih vrst sploh ne pozna ali pa vsaj nima natancnega pregleda o loci­ranosti gnezd, legel. Odkritje le-teb je najveckrat le splet okolišcin. V 14. clenu pravilnika (2000) je tudi zapisano, da je treba v primeru ugotovitve sprememb na obmocju predvidenih del ustrezno dopolniti gozdnogojitveni nacrt in odlocbo . To se nam zdi nepotrebno poveceva­nje pisarniškega dela, saj gre za dinamicna dogajanja. Samica risa tako na primer ob zaznavi nevarnosti pre­nese mladice na drug skrit kraj (CO P 1986). V takem primeru, ob predpostavki, da smo leglo seveda sploh odkrili, je torej treba dopolniti gozdnogojitveni nacrt in od l ocbo. Zmanjšanje motenj s strani gospoda!jenja z gozdom verjetno pozitivno vpliva na nekatere živalske vrste. Vendar menimo, da pretirano poudarjanje motenj zaradi prisotnosti cloveka v gozdu zasenci druge vidike (na primer kakovost življenjskega prostora, vprašanje medvrstnih odnosov), pomembne za ohranjanje posa­meznih vrst. 15. clen doloca, da na rastišcih redkih in ogroženih rastlinskih in živalskih vrst ni dovoljeno zbirati in vla­citi gozdnih lesnih sortimentov ter graditi cest, vlak ali žicnih linij. Že v naslednjem odstavku pa piše, da mora biti gospodarjenje na teh istih mestih prilagojeno tem vrstam in doloceno v gozdnogojitvenem nacrtu. Zastavlja se vprašanje, kakšno naj bo prilagojeno gos­podarjenje, ce je prepovedano zbiranje in vlacenje lesa. Potem je tudi posek brez smisla. S tem pa ne moremo vec govoriti o gospodarjenju. 25. clen pravilnika (2000) zavezuje Zavod za goz­dove, da izdeluje letna porocila o stanju in razvoju populacij živih organizmov, ki jih je dovoljeno nabirati ali drugace izkorišcati. Dolocilo žal ne pove, kako to storiti (ne doloca metod, niti ne pooblašca neke institu­cije, da jih doloci), niti ne vsebuje kriterijev in do locil, kdaj je stanje populacij tako slabo, da se lahko nabi­ranje omeji. Stvar je torej prepušcena prosti presoji, katere rezultat je lahko le nesistematicnost in splošna nestrokovnost. 3.4 Varstvo pred posegi v gozd in gozdni prostor V pravilniku (2000) je podobno kot v švicarskem zveznem zakonu o gozdovih (1991) v okviru varstva gozdov v širšem smislu precej pozornosti posvecene tudi posegom v gozd in gozdni prostor (VI. poglavje). Zanimivo je, da v prilogi pravilnika (2000, PVG ­VV!) ni vec govora o gozdnem prostoru, temvec kar o prostoru na splošno. V preglednici letnega poroc i la o posegih v prostoru je tako na prvem mestu posek posa­micnih dreves v agrarni krajini. Skrb za posamezna drevesa in skupine dreves v prostoru je sicer izražena že v Zakonu o gozdovih ( 1993, npr. l. cl., 11. cl., 20. c l.) . Zaposleni na podrocju gozdarstva teh doloci l v praksi zaenkrat še ne uresnicujejo. Morda je prvi korak v tej smeri res evidentiranje poseka, ki ga predpisuje pravilnik (2000). Po drugi strani pa gre ponovno za precej pasiven pristop, ki po našem mnenju ni dober. Zaradi razvoja infrastrukture, nenadzorovane urba­nizacije, intenziviranja kmetijstva in drugih posegov prihaja do drobljenja prej sklenjenih obmocij oziroma do fragmentacije ekositemov in habitatov (Konvencija o biološki raznovrstnosti, 1997). Po Kryštufku ( 1999) je fragmentacija osnovna grožnja biotski pestrosti, ker so majhne in izolirane populacije bolj dovzetne za vplive vseh drugih negativnih dejavnikov. Zato je raz­mišljanje o negativnih posledicah teh procesov gotovo primerno. V 29. clenu pravilnika (2000) je razkosanje gozda na vec delov, tako da posamezni deli ne morejo vec zagotavljati funkcij, ki so v prostoru nujno potre­bne, uvršceno med posege, ki razvrednotijo gozd in gozdni prostor. Zveni sicer logicno, menimo pa, da je dolocevanje nujno potrebnih funkcij gozda v prostoru kar težavno, ce ne kar nemogoce. Nadalje je v istem cl enu omenjeno, da gozd in gozdni prostor razvrednotijo tudi posegi, ki preseka jo migracijske poti prosto živecih živali, ki jih ni možno nadomestiti. Nacelno se nam zdi zadeva smiselna, GozdV 59 12001) 1 KraJcu:. D .. GrlVnlk leiler. 1\. .. Pravtlnik o \ arstvu gozdov-anahJa nckalcnh doloc il < pravnega in slro~ovncg a vtJil-a dejansko pa precej neživljenjska, saj zaenkrat v vecini primerov s takimi podatki ne razpolagamo. Na koncu 29. clena so med procese razvrednoten ja uvršcen i tudi vsi posegi, ki unic ujejo specific ne živ­ljenjske prostore prosto živ ecih živali, rastlin ali gliv. Menimo, da gre tu za izredno široko opredelitev, saj najbrž ni posega, ki ne bi tako ali drugace uni cil vsaj kakšen specificen življenjski prostor omenjenih živih bitij. V istem clenu se pojavljajo nejasnosti tudi pri dolo­cilih , ki opredeljujejo posege, ki gozd razvrednotijo. Zastavljajo se naslednja vprašanja: -Kaj pomeni, da gozd ne funkcionira vec kot ekosi­ stem? -Kdaj so posegi v vodotoke tako veliki, da ogrožajo rastlinske ali živalske vrste? -30% katerih investicijskih stroškov smejo predstav­ljati stroški preprecevanja erozijskih procesov? Pravilnik (2000) dopu šca razmeroma pestro inter­pretacijo doloc il v odvisnosti od posameznikovega gle­danja na gozd in zato ustvarja veliko nejasnosti. Stro­kovnost je tako ponovno zelo vprašljiva. Priloga pravilnika (2000, PVG-VIli), ki doloca pot­rebno evidenco za posege v gozd in gozdni prostor, je zelo obsežna. Ce jo želimo izpolniti s kakovostnimi podatki, zahteva ogromno dela. Poleg tega zahteva tudi evidentiranje posegov, ki: -sodijo v agrarno krajino (npr. posek pos amicnih dreves -kako to zasledovati v agrarni krajini, je casovn o in metodološko vprašanje -,posek omejka, agromelioracije, hidroregulacije in hidromelioracije, obnova jarkov na travnikih, intenzivno kmetijstvo itd.), -so nenavadni (npr. štetje nizkih preletov zracnih plovil izven rednih prog, evidentiranje crnih gradenj izven naselij, kjer vpišemo število objektov, ki so po naši presoji zgrajeni brez dovoljenj itd.). Po našem mnenju bo vecina tako zbranih podatkov slabe kakovosti. Hkrati zahteva od gozda~ev, da se zacnej o intenzivno ukvarjati tudi z vprašanji s podroc ij kmetijstva in urbanizma ter prevzemati vlogo urba­nisticnih inšpekto~ev. Priloga je navzdol odprta, kar pomeni, da dodatne naloge ve~ etno še sledijo. 3.5 Vprašanje ucinkovitega nadzora V pravilniku (2000) je tudi nekaj d olocil , ki jih bo mogoce uresnicevati le z vecjim obsegom nadzora gozda in gozdnega prostora. Uresni cevanj e nadzora na GozdV 59 (2001) 1 primer nad nabiranjem mahov in zeina tih rastlin, ki je podrobno doloceno v 23. clenu pravilnika (2000), po našem mnenju ni uresnic ljivo. Trenutno se zaposleni na podrocju gozdarstva še vedno srec uj ejo celo s proble­mom nadzora poseka dreves (Porocilo o delu ZGS za leto 1999), zato menimo, da je do ucinkovitega nadzora nad nabiranjem mahov in zel išc še dolga pot. Nadzor uresni cevanja dolocb Zakona o gozdovih (1993) in na njegovi podlagi izdanih predpisov je po 75. c lenu v rokah gozdarskil1 inšpekto* v. Posege v gozdni prostor pa nadzirajo tudi drugi in špekto~i v okviru svojih pooblastil, zadeve v zvezi s požari tudi požarni inšpektorji in organi za notranje zadeve. Po Zakonu o ohranjanju narave (1999, 155. cl.) neposredni nadzor poleg inšpektorjev izvajajo tudi naravovarstveni nadzorniki, ki imajo med drugim pravico kršilca dolo­c il tega zakona na kraju samem kaznovati z denarno kaznijo. Verjetno ni povsem i zkljuceno, da bodo nekoc pooblastila za neposredni nadzor prejeli tudi zaposleni Zavoda za gozdove Slovenije. Za res ucinkovit nadzor pa bo treba razmisliti tudi o delu v popoldanskem in vecernem casu, ob koncih tedna in med prazniki, za kar bi bila potrebna sprememba organizacije, rezultati pa bi bili vprašljivi. 4 SKLEPNE UGOTOVITVE Varstvo gozdov je v pred kratkim izdanem pravil­niku (2000) opredeljeno zelo široko in ambiciozno. To samo po sebi ni slabo. Ni pa dobro, ce je nek pravni akt neživljenjski in ga bo zato težko ures n icevati. Pravilnik o varstvu gozdov (2000) je izvršilni pred­pis, ki naj bi dolocal , kako izvajati dela v gozdovih in pogoje za drugo rabo gozdov. Ocitno so ga sestavljali strokovnjaki za posamezna podrocja, ki so upoštevali predvsem svoja podrocja. Pri tem so po našem mnenju pozabili, da temelji izvajanje pravilnika (2000) na goz­darju širokega profila, v glavnem gre za revirnega gaz­darja, od katerega naenkrat zahtevamo spec ialisticna znanja. Napac na je tudi domneva, da lahko opravila, ki jih zahteva pravilnik (2000), opravimo socasno ob drugem delu. Ogromna poraba casa za izpolnjevanje do locil tega pravilnika odvraca gozdarja od drugih goz­darskih del kot so npr. nacrtovanje, odkazilo, svetova­nje. To je približno tako, kot ce bi nenadoma želeli od splošnih zdravnikov dobiti podatke s podrocja specia­li s ticnih preiskav. Te naj bi splošni zdravnik vecinoma pridobil kar sproti, pri splošnem pregledu pacienta. Zastavlja se tudi vprašanje, kakšna bo usoda in korist od gore podatkov dvomljive kakovosti. Ana­ 33 Krajc ic . D .. Groznik Zciler, K.: Pra' ilnik o \'arstvu gozdo~ -analtza nekaterih doloei! s pravnega in stroko\ nega\ td ika liza pravilnika (2000) je pokazala, da je le-ta sporen. Tako: -ponekod posega na zakonodaj no podrocje, -presega okvire, ki mujihje dolocil Zakon o gozdovih (1993), -doloca obveznosti Zavoda za gozdove Slovenije, ki povecujejo njegove z zakonom dolocene naloge in so v nasprotju s temeljnimi zahtevami stroke po kako­vostnem in strokovnem delu. Skladno z rezultati analize in pravno teorijo ugo­tavljamo, da povzroca pravilnik (2000) velika nasprotja med naravnim in pozitivnim pravom. Izhodišce narav­nega prava je, da je vecno in nespremenljivo, da je splošno veljavno, vsebinsko pravilno, da ga je mogoce spoznati z razumom in da je nadrejeno pozitivnemu pravu. Pozitivno pravo je casovno, krajevno in perso­nalno omejeno, njegovi ustvarjalci so ljudje, po vse­binski plati pa vsebuje pravila, ki so le bolj ali manj popolna in pravicna. Pravna teorija pravi, da imajo naslovljenci pozitivnega prava v primeru, ko je vsebin­ska nepravilnost med naravnim pravom in pozitivnim pravom ocitna in neznosna, pravico do upora (PAV­CNIK 1999). Zato predlagamo, da: -minister razveljavi dolocila pravilnika (2000), ki so v neskladju z njegovimi pristojnostmi, ki onemogocajo strokovno delo in nepooblašceno povecujejo naloge Zavoda za gozdove; -vodstvo Zavoda za gozdove, ki je kot organizacija v izvajanje pravilnika (2000) najbolj vkljucena, sproži postopek za njegovo spremembo. Ce do predlaganih ukrepov ne bo prišlo, predvide­vamo dve možni smeri razvoja: -javna gozdarska služba bo pravilnik (2000) izpolnje­ vala površno, brez ustrezne strokovne odgovornosti, kar za stroko seveda ni dobro; -pravilnika (2000) javna gozdarska služba ne bo izva­jala v celoti, kar pomeni kršitev veljavnega prava in s tem ogrožanje pravne varnosti, ki je temeljna pravna vrednota (PAVCNIK 1999); izvajanje samo tistih pravnih dolocil , ki nam ustrezajo, vodi v pravni voluntarizem in brezpravje. Zavedamo se, da je oblikovanje takega podzakon­skega predpisa zahtevna naloga. Gotovo so se sami snovalci pravilnika (2000) znašli pred dilemami in vprašanji, kot so splošne usmeritve za ohranjanje vrst ali konkretne usmeritve za dolocene vrste ter uresniclji­vost predpisa. Ocitno je, da so bili vsaj glede slednjega precej optimisticni v smislu, ce ne danes, pa jutri, ce ne letos, pa drugo leto, desetletje. Pravni predpisi so v praksi pri uveljavljanju novih pravil igre gotovo v oporo. Po dmgi strani pa lahko prevec oddaljeni in neuresnicljivi cilji delujejo tudi negativno. Menimo, da so spremembe v gozdarstvu Slovenije vsekakor dobrodošle, da pa bi jih bilo potre­bno uvajati postopno. Smer sprememb v gozdarstvu v smislu vecjega upoštevanja vseh rastlinskih in živalskih vrst, in ne le dreves in divjacli ter škodljivcev se nam zdi v casu prizadevanj za ohranjanje biotske pestrosti hkrati s trajnostnim upravljanjem z gozdom kot naravnim virom pozitivna in vsekakor pomembna. Vprašljiv pa se nam zdi nacin izvajanja teh sprememb. 5 POVZETEK V Pravilniku o varstvu gozdov (2000) je podrocje varstva gozdov opredeljeno širše kot v preteklosti in kot v nekaterih dmgih državah. Pravilnik tako prinaša številne novosti, ki smo jih presodili s pravnega in stro­kovnega vidika. Preucili smo hierarhicno usklajenost pravilnika in. njegovo usklajenost z obstojeco zakono­dajo. Ugotovili smo, da vsebina pravilnika presega pooblastila, ki so bila dolocena z Zakonom o gozdovih (1993). Dolocila pravilnika so v nasprotju z dolocili Uredbe o varstvu samoniklih gliv (1998). Strokovna analiza pravilnika opozarja na dejstvo, da bo neka­tera doloci la težko ali celo nemogoce izvajati. Zaradi kompleksnosti vprašanja biološkega ravnotežja bo tako težko dolocati dele gozda s prvo stopnjo poudatjenosti biološkega ravnotežja. Varstvo rastlinskih in živalskih vrst posveca pozornost predvsem redkim in ogroženim ter nekaterim drugim vrstam, pri ukrepih za ohranjanje vrst pa pravilnik poudarja prepušcanje gozda narav­nemu razvoju ter izvajanje del v gozdu na doloceni razdalji in v dolocenem casovnem obdobju. Varstvo gozdov po novem vsebuje tudi varstvo pred posegi v gozd, nekatera dolocila pravilnika v zvezi s tem pa bo težko izvajati, ker so napisana prevec nacelno . Ugo­tovili smo, da bo za ucinkovito izvajanje dolocil pra­vilnika potreben precej vecji obseg dela in nadzora, in sicer predvsem zaposlenih na Zavodu za gozdove Slovenije. V celoti menimo, da pri Pravilniku o var­stvu gozdov (2000) ni sporna nova smer sprememb v gozdarstvu, ki jih prinaša, temvec nacelen pristop, ki ga bo v praksi težko ali celo nemogoce uresnicevati. Predlagamo, da Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano spremeni ali razveljavi sporna dolocila. Kraj cic. D .. Groznik leiler. K.: Pravilnik o varstvu gozdov-analiza nekaterih d o l ocil s pravnega in strokovnega vidika 6 Viri B ONC.!NA , A., 2000. Pomen produkcije in pridelovanja lesa za trajnostni razvoj Slovenije: stanje in perspektive.-V: XX. gozdarski študijski dnevi, Nova znanja v gozdarstvu, pri­spevek visokega šolstva (Ur.: Igor Potocnik) . Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo, s. 61-75. COP, J. 1986. Ris.-V: Zveri. Kryštufek, B., s sodelavci, LZS, 319 s. GROZNIK ZElL ER, K., 2000. Vidiki kraj inske pestrosti na pri­mem pestrosti omitofavne Ljubljanskega barja.-Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, mag. d., 155 s. KRAJCIC, D. 1 KLADNIK, T. 1 PERUŠEK M., 2000. Divji petelin in intenzivno gozdarstvo.-GozdV 58. 3, s. 154-155. KRYŠTUFEK, B., 1999. Osnove varstvene biologije.-Tehniška založba Slovenije, Ljubljana, 155 s. PAVCNIK, M., J 998. Argumentacija v pravu.-Cankarjeva zalo­žba, 374 s. PAVCNIK, M., 1999. Teorija prava.-Cankarjeva založba, 559 s. PO BOLJŠAJ, K., 2000. Pomen gozda za ohranjanje biodiverzi­tete dvoživk (Amphibia).-Zbornik gozdarstva in lesarstva, št. 63, s. 119-139. POKORNY, B., 2000. Kako dolociti š tev i lcnost srnjadi?-Lovec 83, 4, s. 172-175. REICHHOLF, J. H., 1993. Comeback der Biber, Okologische Uberraschungen.-Verlag C.H. Beck, Miinchen, 232 s. SCHERZ!NGER, W., 1997. Kritische Forrnulierung einer Zieldi­skussion zum Naturschutz im Wald.-Eigenverlag des EVCV, Biirs, 68 s. SUCHANT, R. / BARITZ, R., 2000. The Value oflndicator Spe­ci es for High Structural Diversity and Species Richness in Modem Ecological Silviculture -Capercaillie in the Black Forest.-V: Criteria and Indicators for Sustainable Forest Management at the Forest Management Unit Level, Nancy, s. 32-33. WALKER, B., 1989. Diversity and Stability in Ecosystem Conse.rvation.-V: Western, D., Pearl, M. (ur.), Conserva­tion for the Twenty-first Century, Oxford Univ. Press, s. 121 ·130. ZETLER, H. 1 BREUSS, M. 1 GOSSOW, H., 1999. Case Examples and Consequences for a Forestry Integrated Caper­caillie Habitat Management in Central Europe.-Submitted for the Proceedings of the 2nd [ntemational Wildlife Mana­gement Congress in G6d61l6, Hungary. Bundes gesetz iiber den Wald, 1991.-Schweizerischer Nationalrat, 4. 10. 1991, 16 s. Forstgesetz 1975 in der Fassung der Forstgesetz-Novelle 1987, 1989.-Wohanka, E., Stiirzenberger (ur.), Verlag der Osterreichischen Staatsdruckerei, Wien, 263 s. Inventar najpomembnejše naravne dedišcine, 2. del: osrednja Slovenija 1991.-Skoberne, P. Peterlin, S. (ur.), Zavod Repu­blike Slovenije za varstvo naravne in kulturne ded i šcine , Ljubljana, 606 s. Konvencija o biološki raznovrstnosti.-Poro cilo o izvajanju kon­vencije v Republiki Sloveniji. Ministrstvo za okolje in prostor, 1997, Ljubljana, 71 s. Porocilo o delu Zavoda za gozdove Slovenije za leto 1999, 55. s., Zavod za gozdove Slovenije, 2000. Pravilnik o gozdnogospodarskih in gozdnogojitvenih nacrtib.­Ur. l. RS, št. 5/1998. Pravilnik o varstvu gozdov.-Ur. l. RS, št. 92-3942/00. Uredba o varstvu samoniklih gliv.-Ur. l. RS, št. 57/98. Zakon o gozdovih.-Ur. l. RS, št. 30/93. Zakon o ohranjanju narave.-Ur. l. RS, št. 56/1999. Zakon o upravi.-Ur. l. RS, št. 67/94. Vesti z Zavoda za gozdo\ e Slovenije Predstavnika Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS), Andrej Kermavnar, direktor, in Iztok Ožbolt, vodja gojitvenega lovišca Medved, sta se konec januaija 2001 na povabilo direktoda Hrvatskih šuma, g. Željka Ledin­skega, udeležila srecanja na Hrvaškem, na katerem so gostitelji predstavili sistem gozdarstva na Hrvaškem in sistem upravljanja državnih Jovišc. Srecanja se je ude­ležil tudi g. Željko Rendulic, državni sekretar Hrvaške za gozdarstvo, in prof. dr. Ivica Grbac, dekan zagrebške gozdarske fakultete, prisotni pa so bili tudi povabljeni udeleženci s Ceške. Svet ZGS je na zadnji seji dne 2. 3. 2001 sprejel porocilo o delu in financno porocilo ZGS ter poroc ilo o gozdovih za leto 2000. Porocilo o delu ZGS zajema dejavnosti na podrocju stikov z lastniki gozdov in jav­nostjo, gozdnogospodarskega nacrtovanja, gojenja in varstva gozdov, gozdne tehnike in prometnic, gozdnih živali in lovstva, informatike, kadrovskih in financnih zadev. Porocilo o gozdovih zajema podatke o gozdnih fond ih, opravljenih gojitvenih in varstvenih delih, sana­ciji poškodovanih gozdov, urejenosti gozdnih delovišc, gozdnih prometnicah, divjadi in drugih gozdnih živalih ter o vlaganjih v gozdove. V zacetku marca 200 lje Oddelek za gojenje in var­stvo gozdov ZGS izpeljal 9. sejo semenarjev in dre­vesni carjev, ki se je poleg predstavnikov ZGS in GIS udeležujejo predstavniki vseh gozdnih semenarn in drevesnic, preko katerih ZGS zagotavlja oskrbo z goz­dnim reprodukcijskim materialom za potrebe obnove gozda. Sestanek je bil namenjen letošnjim aktivnostim v zvezi z vzgojo sadik, z zbiranjem semena, z oskrbo z gozdnim reprodukcijskim materialom in javnemu naro­ci lu za vzgojo in dobavo semena in sadik. Predstavljen je bil tudi predlog Zakona o gozdnem reprodukcijskem materialu. Na strokovni obisk je prišla ga. Eija Pi tkan en, pred­stavnica forestry Emergency and Rehabilitation, FAO ECU, ki deluje na Kosovu. Na Oddelku za gojenje in varstvo gozdov ZGS so jo seznanili s predpisi s podro­cja gozdarstva v Sloveniji, z organizacijsko ureditvijo, s konceptom usmerjanja razvoja gozdov in s podro­cjem oskrbe slovenskih gozdov z gozdnim reproduk­cijskim materialom za potrebe obnove gozda s sadnjo in setvijo. Vodjo oddelka za gozdno tehniko ZGS, Jureta Beguša, je mednarodna organizacija IUFRO imeno­vala za podpredsednika delovne skupine za gozdarsko svetovanje. 36 Projekt oziroma mednarodni seminar Graditev kapacitet za izboljšanje stikov z lastniki gozdov in jav­nostjo, ki je bil v letu 2000 uspešno izveden v Sloveniji v sodelovanju ZGS in FAO, se v letu 2001 nadaljuje z dvema seminarjema. Izvajajo ga trenerji ZGS, ki so se leta 2000 usposabljali na Bledu. Tema je vkljucevanje lastnikov gozdov in javnosti v gozdnogospodarsko in gozdnogojitveno nacrtovanje. V planu je širitev pro­jekta na srednjeevropsko in vzhodnoevropsko regijo. Izobraževanje lastnikov gozdov za gozdno tehniko tece po programu, ki je objavljen na spletni strani ZGS, http://www.gov.si/zgs-sfs/. V februarju 2001 je bila na podrocju gozdne tehnike v ZGS izdelana analiza vhodov za normative za secnjo in spravilo lesa. Pri vzdrževanju gozdnih cest je trenutno v ZGS v ospredju izbor izvajalcev za izvedbo del. Dne 23. januarja 2001 se je prvic sestala nova komi­sije za evropske pešpoti v Sloveniji (KEUPS), ki jo sestavljajo: -Uroš Vidovic in Tone Tomše, predstavnika Planinske zveze Slovenije, -mag. Janez Pogacnik in Darij Vouk, predstavnika Turisti cne zveze Slovenije, -dr. David Hladnik in Janez Konecnik, predstavnika Zveze gozdarskih društev Slovenije, -Bojan Kocjan in Tone Lesnik, predstavnika ZGS. Predsednik KEUPS je Tone Lesnik, podpredsednik Janez Konecnik, tajnik pa Bojan Kocjan. Teden gozdov 2001 z motom Gozd in turizem se bo pricel v nedeljo, 27. maja 2001, z uvodno prireditvijo Evropohoda 2001 v Hodošu, ko bomo od madžarskih organizatorjev prejeli evrofon. Teden gozdov se bo uradno koncal v soboto, 2. junija. Evrofon, štafeta z mikrofonom, pa bo ob spre mljajocih lokalnih prireditvah potoval po Sloveniji, po E7 in E6, do 2l.junija, ko ga bomo predali avstrijskim popotnikom na mejnem prehodu Radlje. Pri organizaciji lokalnih prireditev bodo sodelovali predstav­niki meddruštvenih odborov planinskih društev, predse­dniki regijskih turisticnih zvez, predstavniki gozdarskih društev, predstavniki ZGS in obcin. Na pohod smo povabili planinska, gozdarska, turi­sticna društva in obcine. Informacije oziroma prijave za udeležbo sprejema predstavnik Planinske zveze Slove­nije, Uroš Vidovic (Planinska zveza Slovenije, Dvor­žakova 9, Ljubljana). Zaenkrat so se odzvala predvsem planinska društva. Tone Lesnik GozdV 59 12001 \ 1 Aktualt •... Gozdarski inštitut Slovenij e Kljub temu da je cas ob koncu in zacetku leta vsaj ponavadi predvsem namenjen izdelavi porocil o delu v preteklem letu in nacrtov za aktivnosti v prihodnjem letu, ni minil brez zanimivih dogodkov. Prav za valentinovo ( 14. februar) smo na Gozdar­ skem inštitutu Slovenije pripravili dan odprtih vrat. Tako smo lahko tudi širši javnosti (vsaj tisti, ki se je tega dogodka udeležila) predstavili del naše dejavnosti in aktivnosti, ki trenutno potekajo. Ker za Valentina velja rek, da ima kljuc do korenin, smo ta dan izkoristili '·· tudi za predstavitev monografije Rizosfera, ki je nastala ob zakljucku projekta Raziskave gozdnih tal in rizosfere ter vpliv na nekatere .fiziološke parametre gozdnega drevja v izbranih gozdnih ekosistemih, sestoj nih tipih in razvojnih fazah gozda, ki sta ga v letih 1996 do 1998 financirala Ministrstvo za znanost in tehnologijo in Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Nekoliko bolj sveža oziroma aktualna je vest o dela­vnici Monitoring gozdnih ekosistemov -popis zdrav­stvenega stanja gozdov v letu 2000, ki je potekala 29. marca. V letu 2000 je Gozdarski inštitut Slovenije v sodelovanju z Zavodom za gozdove Slovenije opravil že 5. veliki popis poškodb gozdnega drevja na mreži 4 x 4 km. Od prvega popisa umiranja gozdov v letu 1985 smo metodo izpopolnjevali in jo preoblikovali v celostni monitoring gozdnih ekosistemov. Tako smo na delavnici poleg podrobne predstavitve rezultatov popisa predstavili še nekatere druge znac i lnosti razvoja okolja in gozdov v preteklih petih letih. V Galeriji Gozdarskega inštituta trenutno razstavlja svoja dela Jožica Medle. Dela, ki so na ogled še do 6. aprila 2001 , so zanimiva že zato (vsaj za gozdarje), ker likovnica kot podlago za slikanje uporablja les. Vabljeni! Robert Mavsar Rezultati fotografskega natecaja Živali v gozdu Na natecaj za izbor fotografij za naslovnice Gozdarskega vestnika v letu 200 l se je odzvalo 9 avt01jev s skupno 109 izdelki, od tega 94 diapozitivi in 15 fotografijami. Komisija je od l ocila, da prejme nagrado za fotografijo leta 2001 fotografija Mali skovik avt01ja pod šifro HCN. Fotografija bo odkupljena za 15.000 SIT bruto, avtor pa bo dobil tudi možnost samostojne razstave v galeriji GIS v letu 200 l. Poleg fotografije leta je komisija za naslovnice Gozdarskega vestnika v letu 200 l izbrala posnetke naslednjih avtorjev: Lojzeta Skvarce (3 fotografije), Janeza Konecnika (2 fotografiji) in avtorja pod šifro HCN (2 fotografiji). Fotografije za naslovnice bodo odkupljene po 10.000 SIT bruto. Izmed preostalih fotografij uredništvo Gozdarskega vestnika ne bo odkupilo nobene. Zahvaljujemo se vsem sodelujocim na n atecaju in cesti tamo nagrajenim avtorjem. Vaše izdelke vam bomo 1 vrnili v pisarni ZGDS, Vecna pot 2, Ljubljana. l Uredništvo GV ~ GozdV 59 (2001 ) 1 Svibno -neokrnjeno podeželje srecn ih ljudi Nc, cnka BOGATAJ*, Jože PRAH** Vloga gozdar.ja se spreminja, kar revimi gozdar.ji najbolj obcutimo ob dnevnih stikih z ljudmi in ritmom vaškega dogajanja, katerega del smo. V okviru Zavoda za gozdove se za kakovostno vzajemno sodelovanje z lastniki dokazujemo s strokovnimi znanji, vse bolj pa tudi s ponudbo drugih uslug in sposobnosti . Tako smo se v okviru Oddelka za stike z javnostjo in razvoj podeželja gozdarji iz Ribnice, Kocevja, Brežic, Kranja, Železnikov, Sežane, Maribora, Rogaške Slatine, Pos­tojne in Radelj skupaj s predstavniki Kmetijske sveto­valne službe usposobili za delo v študijskih krožkih. Iskano obliko neformalnega ucenja in druženja, ki jo razvija Andragoški center Slovenije, smo želeli upo­rabiti za skupno iskanje razvojnih priložnosti našega kraja in ob tem uveljaviti vlogo Zavoda za gozdove pri razvoju podeželja. Andragoški center Slovenije je študijske krožke uveljavil že na številnih strokovnih podrocjih, pred dobrim letom paje k sodelovanju pova­bil tudi kmetijce in gozdar.je. Po tradiciji ti stroki kljub skupnemu upravnemu in izobraževalnemu krovu sicer nista bili vajeni skupnih korakov, vendar sta obe prepo­znali svoje primerjalne prednosti pred drugimi, ki v raz­voju podeželja i šcejo svoje priložnosti. Prvemu koraku, usposabljanju za mentorje, je sledil drug, izvedba štu­dijskih krožkov. Med gozdarji sem ta korak utrl inž. Jože Prah, KE Radece, OE Brežice. Financno so delo­vanje študijskega krožka podprli obmocna in centralna enota ZGS pa tudi vrsta sponzorjev (Obcina Radece, Krajevna skupnost Svibno, Trgovina Rutar-Svibno, Aktiv kmeckih žena in gospod Friderik Žonta). Študijski krožek je dobil ime Svibno, in sicer po razloženem hribovskem naselju nad potokom Sopota, med Grajskim (643 m) in Legnanskim hribom (7 15 m) blizu Radec pri Zidanem mostu. O burni zgodovini Svibna pricajo ostanki gradu iz leta 1100 in od dalec opazna župnijska cerkev, ki je bila od nekdaj sedež prafare. Gozdnatost je 70-odstotna. V kraju je bil sedež deželnega sodišca in okraja, imeli so tudi svo­jega župana. Vecina od 130 gospodinjstev se preživlja s kmetijsko oziroma gozdarsko dejavnostjo, vendar hodijo po zaslužek tudi v dolino. Zaslužek je vedno slabši in zlasti mladim je težko. Možnost kakovostnega premika smo v študijskem krožku prepoznali v ljudeh samih. V njih smo skušali spodbuditi prepoznavanje svoje vrednosti, svojih prednosti. Študijski krožek je pricelo dvanajst krajanov in clanov Društva podežel­ske mladine Laško-Radece . Presenetila je razlicno st nazorov, starosti in izobrazbe, toda nad njo smo bili že naslednji hip navdušeni, kajti predstavljali smo pravo sliko podeželja v malem, pestrega in nikoli izživetega. Srecanja so potekala ob sobotah in nedeljah zvecer. Na zacetku zastavljena vprašanja -kaj bomo naredili, kako bomo to predstavili, kaj bomo v okolju dosegli, kaj se bomo naucili, kaj bomo spremenili pri sebi, s cim bi se radi spremenili -so postala odgovori -naš cilj. Svibno smo želeli spoznati z zgodovinskega, nara­vnega, turisticnega, kulturnega vidika in še mnogih drugih, kijih dotlej nismo poznali. Želeli smo obogatiti sebe in svoje dosežke ponuditi sokrajanom ter širši jav­nosti. Vsako naše srecanje je imelo novo nalogo, novo vlogo. Srecanja smo nadgradili z ogledi in ekskurzijo, kar nas je zbližalo in nam omogoc i lo prenos svojih spoznanj na druge. Na zakljucni prireditvi, ki je sov­padala s Tednom vseživljenskega ucenj a, se je zbralo blizu 300 ljudi, ki so z navdušenjem prisluhnili našim ugotovitvam o bogati zgodovinski dedišcini kraja, nje­govih naravnih znarnenitostih ter možnostih razvoja obrti in turizma. Po predstavitvi, ki je v sliki in besedi potekala v farni cerkvi, smo se zbrali na dvorišcu ob moštu, jabolcniku, kostanju in domacem pecivu ter pesmi in harmoniki. Izkušnja študijskega krožka Svibno, natisnjena v obliki licne zgibanke v obliki svibenskega grba, potr­juje dve temeljni usmeritvi: l. usmeritev Zavoda za gozdove, ki vidi v prebivalcih podeželja vec kot le vlogo lastnika gozdov, ter 2. usmeritev Andragoškega centra Slovenije, ki omogoca in spodbuja izobraževa­nje odraslih tudi tam, kjer drugih izobraževalnih mož­nosti ni. Oboje pa je v casu izzivov, ki ga živimo, ne le potreba, temvec tudi že nujnost. Odziv nanjo potr­jujejo rezultati skupnega dela centralne enote Zavoda za gozdove, obmocne enote Brežice ter Andragoškega cenh·a Slovenije. Slednji so strokovno, financno in organizacijsko omogocili delovanje študijskega krožka Svibno, ki gaje skupaj s krožkarji zasnoval in izpeljal inž. Jože Prah. *mag., N. B., univ. dipl. inž. gozd., Andragoški center Slovenije, Šmartinska 134a, 1000 Ljubljana, SLO ** J. P., inž. gozd., ZGS OE Brežice, Bratov Milavcev 61, 8250 Brežice, SLO . . Delovno sreca nj e Dušan ROZEN BERGAR * Otvoritveno delovno srecanje vseh udeležencev mednarodnega projekta NAT-MAN (Nature-based Management of Beecb in Europe -a Multifunctional Approach to Forestry) je potekalo od 6. do Il. maja 2000 v Kocevju. Srecanje je organizirala Katedra za gojenje gozdov na gozdarskem oddelku Biotehniške fakultete, ki je tudi ena od pobudnikov projekta. Srecanja se je udeležilo 35 raziskovalcev iz šestih evropskih držav: Danske, Nizozemske, Velike Brita­nije, Madžarske, Nemcije in Slovenije. Glavni nameni prvega srecanja so bili spoznavanje partnerjev in pro­jekta, razvoj enotne metodologije dela in spoznava­nje problematike gospodarjenja z bukovimi gozdovi v Sloveniji. Udeleženci projekta, ki prihajajo iz 11 razlicnih razi­skovalnih ustanov, so se v soboto zbrali v enem od hotelov v Kocevju. Otvoritev se je zacela z glasbenim nastopom in razstavo s]jk, kasneje pa so nekaj osnovnih informacij o slovenskem raziskovalnem delu, gozdu in gozdarstvu podali vabljeni predavatelji in ugledni gostje dr. Miloš Komac (Ministrstvo za znanost in tehnologijo), mag. Živan Veselic (Zavod za gozdove Sloveillje), mag. Crtomir Vilhar (Grca, d. o. o.) in dr. Dušan Mlinšek (Biotehniška fakulteta). Delovni del sreca nj a se je zacel v nedeljo s plenar­nim zasedanjem. Najprej je glavni koordinator, g. Jens Emborg, predstavil delovni nacrt in strukturo projekta, potem pa so vodje delovnih paketov predstavili še delo v posameznih skupinah. Projekt je po vsebini razdeljen na 14 delovnih pake­tov. Katedra za gojenje gozdov sodeluje v paketih 2, 8, 10, li , 13, 14 in vodi delovni paket 3, ki se ukvarja z analizo vrzeli v naravnem in gospodarskem gozdu. Pri projektu sodelujeta tudi Gozdarski inštitut Slovenije in Zavod za gozdove Slovenije. Teme delovnih paketov so: ugotavljanje naravne razširjenosti bukovih gozdov v Evropi v preteklosti (palinološke analize), sedanje stanje v bukovib gozdovih (naravno pomlajevanje, ses­tojna dinamika, razvojne faze, naravne motnje), odmrla lesna masa (pomen za biotsko pestrost, pomen za kro­ženje hranilnih snovi), sestoj no, krajinsko in ekonom­sko modeliranje itd. Kljub enotni metodologiji se bodo glavni poudarki raziskovalnega dela med državami • D. R., univ. dipl. inž. gozd., BF, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Vecna pot 83, 1000 Ljubljana, SLO GozdV 59 (2001) 1 ,.. "':\. :;) .. razlikovali. Države zahodne Evrope imajo ~re01€1Tle predvsem s pomlajevanjem in obnavUanjem bukovih gozdov, zato bo raziskovalno delo pri njih usmerjeno v reševanje teh problemov. V Sloveniji bodo poleg zgoraj že omenjenih tem potekale tudi raziskave kakovosti bukovega mladja. Te bodo skušale ugotoviti, kakšna je odvisnost kakovosti mladja od ekoloških fakt01jev in kako je nanjo mogoce vplivati z razlicnimi gojitvenimi ukrepi. Projekt NAT-MAN bo trajal 4 leta in bo skušal odgovoriti na vprašanje, kako trajnostno in vecnamen­sko gospodariti z bukovimi gozdovi. Rezultat projekta bodo smernice in priporocila za sonaravno gospodar­jenje z bukovimi gozdovi v Evropi. Vse dni sreca nja je delo potekalo izredno inten­zivno, saj je bilo dela precej, casa pa malo. Dobrodo­šle dodatne informacije so skupine dobile na teren­skih ekskurzijah, ki so bile zelo koristne za preverjanje nekaterih metodoloških vprašanj v konkretnih razme­rah. Tako so delavci Zavoda za gozdove Slovenije z OE Kocevje predstavili nekatere dosežke sonaravnega gospodarjenja z bukovimi gozdovi v svojem obmocju ter vodili ekskurziji v pragozdna ostanka Rajhenavski Rog in Krokar. Posebnost projekta NAT-MAN (glede na dosedanje tovrstne projekte) je v dejstvu, da v njem že od zacetka sodelujejo tudi koncni uporabniki. V tem primeru so to javne gozdarske službe, izvajalska podje~a, naravo­varstvene organizacije in drugi uporabniki prostora. Na delovnem srecanju v Kocevju je skupina pred­stavnikov koncnih uporabnikov obiskala vsako delo­vno skupino posebej in v diskusiji predstavila svoja sta­l i šca v zvezi z delom skupine. Skupina predstavnikov koncnih uporabnikov je obenem poudarila nekatera konkretna vprašanja, na katera bi morali odgovoriti posamezni delovni paketi. Na tak nacin kon cni upora­bniki vplivajo na raziskovalno delo v projektu. Njihova prisotnost bo zagotovila prenašanje rezultatov raziskav v prakso in usmerila raziskovalce v probleme, s kate­rimi se vsakodnevno srecujejo upravljavci in upora­bniki prostora. Delovne skupine so koncale z delom v sredo, ko so vodje delovnih paketov na vnovicnem plenarnem zase­danju predstavili rezultate dela v posameznih skupinah. Dan so udeleženci zakljuci l i z ekskurzijo v pragozdni ostanek Krokar in z vecerjo na gradu Kostel v kolpski dolini. 39 ~-tarstvo v casu in prostoru Odl icna organizacija in delovno vzdušje sta pri­pomogla k dobrim rezultatom vseh delovnih skupin. Rezultati srecanja bodo dobra osnova za nadaljevanje dela v naslednjih štirih letih projekta. Dodatne informacije o projektu NAT-MAN je mogoce dobiti tudi na internetu, na spletni strani z naslovom http://www.flecpro.kvl.dk/natrnan/. Vrtace na planoti Borovške gore zaradi vlažnega dna pogosto uporablja divjad za blažilne blatne kopeli (foto: Dušan Roženbergar) 2 1. Kongres 1 UFRA v Maleziji Marjan LIPOGLAVSEK* Od 7. do 12. avgusta 2000 je bil v Maleziji, v pre­stolnici Kuala Lumpur, 21. kongres mednaroclr e zveze gozdarskih raziskovalnih organizacij. K~'· -TFRA so vsakih 5 let najvecje svetovne w 'tve. Tokratnega kongresa se je 1''' •.i­skovalcev in gozdat:if'' je bilo 1 O udeležene. Gozdovi in družba -Vt govorniki na plenarnih z<. tako imenovanih subplena, vilni referenti na sestankih r, videnih preko 120) so vecin. temo. Prevladujoca ugotovitev Jo-rebu jejo kulturno raz licne družl voljevanje razl icnih potreb in da dovi c l oveštvu kakovostnejše okol" ... msko ter socialno-kulturno blaginjo. GozdL <-manJSUJeJO revšcino, pospešujejo gospodarski razvoj in preprecu­jejo unicevanje okolja. Raziskave se morajo prilagajati družbenemu okolju in izboljševati zadovoljevanje zelo razlicnih potreb cloveštva. Ob toliko hkratnih sestankih je posameznik na kon­gresu lahko spremljal le neznaten del referatov in raz­prav. Na tokratnem kongresu je bila posebej poudaljena predstavitev znanstvenih dosežkov na postelj ih. Ceprav so bile zanje razpisane in podeljene nagrade (9), pa res zanimivih in dobro predstavljenih posterjev ni bilo veliko. Za ta kongres je bil zna cil en strog izbor refera­tov in posterjev, ki pa ni vedno najbolj uspel, saj selek- • prof. dr. M. L., univ. dipl. inž. gozd., BF, Oddelek za goz­darstvo in obnovljive gozdne vire, Vecna pot 83, 1000 Ljubljana, SLO 40 torji niso bili vedno dovolj kvalificirani. Tako nekatere raziskovalne skupine niso imele dovolj referatov za razpoložljivi cas, druge pa soj ih imele prevec. V celoti sem lahko spremljal in deloma vodil delo raziskovalne skupine 3.07 Ergonomija, ki je imela dva sestanka s skupaj osmimi referati z naslednjimi vsebinami: -Programi varstva pri pridobivanju lesa v ZDA (de Hoop) Zmogljivost in fizicne obremenitve sekacev v Brazi­;ji (de Suoza) 1veški faktor pri raziskavah tehnologije (Gar­ ") .lembe ergonomskih znaci lnos ti motornih žag ~uog lia) -Ergonomska ocena gozdarskih strojev (Gellerstedt) -Deloma samostoj ne delovne skupine v Nemciji (Kas­tenholz) -Problem izpušnih plinov pri tehnološki tranziciji (Lipoglavšek) -Tresenje pri uporabi sedeža v obliki sedla na traktorju (D. Wiisterlund) Referati in razprava so pokazali, kako zelo razl ic ni so glavni ergonomski problemi v gozdarstvu razlic­nih delov sveta. Ergonomsko obarvani referati so bili predstavljeni še v nekaterih drugih raziskovalnih skupi­nah. Podobno je bilo tudi pri posterjih, kijih je ta razi­skovalna skupina sprejela na kongres. Nj ihove vsebine so segale od položajev telesa pri delu do psihologije odnosov v majhnih izvajalskih podjetjih. Na papirju in CD-jih so v celoti objavljeni vsi refe­rati subplenamih zasedanj ter izvlecki postelj ev in refe- GozdV 59 (2001) 1 Gozdarstvo v casu ·npr ratov v raziskovalnih skupinah. Kljucni referati na ple­narnih zasedanjih bodo objavljeni po kongresu. Vrsta raziskovalnih skupin je obljubila objavo celotnih refe­ratov. Oddelek 3 bo vse referate s sestankov vseh svojih skupin objavil na CD-jih. Kongres je spremljala še vrsta prireditev. Med­narodne gozdarske organizacije so imele svoje ses­tanke. Razstava oziroma sejem Svetovno gozdarstvo je predstavil številne nacionalne gozdarske organizacije, fakultete in raziskovalne inštitute pa tudi posamezna podjelja, ki so ponujala publikacije in opremo za gozdarstvo. Oddelki in mnoge raziskovalne skupine IUFRA so imeli svoje sestanke, na katerih so izbrali uova vodstva in razpravljali o programu prireditev do naslednjega kongresa. Oddelek 3 -Gozdno delo in teh­nika (Division 3 -Forest Operations and Techniques) je na široko razpravljal o novem imenu in novi notra­nji organizaciji raziskovalnih skupin. Dogovorjeno je bilo, da se v bodoce spremeni ime, npr. Gozdno delo (Forest Operations), medtem ko sprememba (zmanjša­nje) skupin ni bila sprejeta. Vodja skupine še naprej ostaja D. Dykstra, vendar ima nove pomocnike. Razi­skovalna skupina Ergonomija ima novega vodjo (J. Garland, ZDA) in nenavadno veliko pomocnikov (za vsak kontinent enega) pa tudi delovne skupine po ergo­nomskih vsebinskih podrocjih. En dan med tednom je bil rezerviran za odmor ozi­roma za medkongresne izlete. Osem razl icnih izletov je bilo bolj turisticno kot strokovno pobarvanib. Na izletu v zgodovinsko mesto MeJaka smo si kljub temu ogledali žago, ki je v japonski lasti, kjer iz lesa s plantaž kavcukovca pripravljajo elemente za masivno pohiš­tvo. Hladi, ki jil1 pridobijo, potem ko že izrabijo dre­vesa za proizvodnjo lateksa, so kratki in polni napak, medtem ko so lepljeni pohištveni elementi, ki gredo na Japonsko, lepe svetle barve in povsem brez napak. Pokazali so nam še rekreacijski gozd, kjer so v dežev­nem gozdu naredili asfaltirane sprehajalne poti, trim steze, prostore za piknik ipd. Pokongresnih ekskurzij, ki so vodile udeležence tudi na Borneo in Tajsko, se je udeležilo le nekaj nad 300 udeležencev, saj so bile relativno drage. Malezijsko organizacijo kongresa so vsi pohvalili. K temu je veliko pripomogel svetovni trgovski center (WTC), kjer so se lahko vse prireditve odvijale na enem mestu, v eni stavbi, ki ima najrazli c­nejše prostore in dvorane za sestanke. Organizatorji so trdili, da je Malezija prva država v razvoju, ki je organizirala kongres fUFRA. Je zelo gozdnata in trajno ekološko usmerjeno gozdarstvo je pomembna gospodarska panoga. Naravnih gozdov je 61 %površine, v bodoc e pa naj bi jih ostalo najmanj 50 %, 15 % pa je plantaž oljnih palm in ka vcukovca. Zato ji je bila organizacija kongresa upra vic eno zaupana in jo je tudi uspešno izpeljala, saj so sodelovali zelo številni gozdarji. Kongres je kot obicajno sprejel z osnovno temo povezane ugotovitve in resolucije: -IUFRO naj še naprej pospešuje raziskave za trajno­ stno gospodarjenje z gozdovi, za zmanjšanje nasprotij med zahtevami po gozdnih proizvodih ter ekološkimi in socialnimi koristmi gozda ne glede na ekološke in družbene razlicnosti. -IUFRO naj ima pomembno vlogo pri usklajevanju med znanostjo, politiko in industrijo s pospeševa­ujem raziskav, ki pomagajo pri politicnih odlocitvah v mestnih, gorskih in sušnili okoljih za boljše zago­tavljanje koristi, dobrin in uslug gozda. -fUFRO naj poveca svoj prispevek pri mednarodnih in politi cnih razpravah, zlasti v povezavi z genskimi viri in biološko raznovrstnostjo, trajnostnim gospodarje­njem, spremembami klime, tal, voda, zmanjševanjem gozdnatosti ter socialno in okoljsko sprejemljivostjo tehnologije ptidobivanja proizvodov. -IUFRO naj poleg gozdarskih pospešuje tudi in.terdi­scipliname raziskave in sodeluje z negozdarskimi raziskovalnimi organizacijami. -IUFRO naj pospešuje svetovni iofom1acijski sistem, obstojece in novo znanje naj bo dostopno širokemu krogu uporabnikov. -lUFRO naj skrbi za povecevanje raziskovalnih zmo­gljivosti v državah v razvoju ter za uveljavitev žensk in invalidnih oseb v gozdarski znanosti. Kongres je seveda izvolil tudi mednarodni svet (v njem je tudi prof. D. Mlinšek) in izvršilni odbor za naslednjih pet let. Predsednik IUFRA bo odslej prof. Ri sto Seppa la s Finske, ki je bil glavni organizator prej­šnjega kongresa na Finskem in podpredsednik fUFRA. V svojem nastopnem govoru je poudaril zlasti dve nalogi, ki se jima bo posvetil, in sicer povecanju clans­tva v fUFRO in vlogi zveze kot ci stilne naprave pri pre­toku informacij. Samo v zahodni Evropi je okrog 1.000 organizacij, ki raziskujejo gozd ali v gozdu, vendar jili je le 176 c lan ic fUFRA. Da bi lahko tudi ne gozdar­ske organizacije postale c lanice, so spremenili angle­ško ime zveze. Besedo Forestry so zamenjali s Forest. Preko interneta in domacih strani raziskovalnih skupin in clanic IUFRA naj bi bile v bodoce tudi posameznim raziskovalcem dostopne najnovejše izbrane informa­cije o rezultatih raziskav. Nastajale naj bi znanstvene ekspertize tudi za druge, na primer za politicne ali dru­žbene organizacije. 41 GozdV 59 (2001) 1 ~ rstvo v casu in prostoru Na posebni stojnici pri vbodu in na zakljuc ni slo­in druženju raziskovalcev. Vendar pa ponuja posamez­vesnosti se je predstavil tudi prireditelj naslednjega nemu udeležencu tudi spoznavanje zelo pestrih pogle­kongresa, ki bo avgusta 2005, mesto Brisbane v Avstra­dov in možnih rešitev ozkega raziskovalnega problema liji. pa tudi prevedanje relevantnosti lastnih rezultatov razi­ Kongres IUFRA, tudi tokratni v Maleziji, je prav­skav. zaprav velika manifestacija, namenjena spoznavanju XXI. kongresa IUFRA smo se udeleži li tudi predstavniki Zavoda za gozdo\'e Slovenije Z 1\a11 VESELI C* XXI. kongres IUFRA v Kuala Lumpwju (Malezija) je za nami. Velike stvari, kot je veliko tudi svetovno gozdarstvo, se premikajo pocasi. Zadovoljni moramo biti, ce se sp lob premikajo v pravo smer. Ker so besede navadno pred dejanji, je tisto, kar slišimo, v marsi­cem oziroma marsikje bolj napoved jutrišnjega dne kot odraz današnje prakse. Za kongres znanstvenega znacaja to drži še toliko bolj. Ob bolj ali manj poznani praksi je morda napoved jutrišnjega dne še posebej zanimiva. Tistim, ki smo se prvic s recali s cudovitostm.i tropskega gozda in vsemi posebnostmi jugovzhodne Azije, je bila udeležba na tokratnem kongresu IUFRA seveda še prav posebno doživetje. Prav z namenom izkoristiti dolgo pot tudi za širše spoznanje s tropi in tropskim gozdom smo se udeleženci kongresa z Zavoda za gozdove Slovenije (Andrej Kenuavnar, Jurij Beguš in avtor) udeležili tudi pokongresne ekskurzije na Borneo. (Še) nekaj besed o samem kongresu Kongres je potekal v velikem kongresnem centru v Kuala Lumpurju. Organizacija, ki je bila sicer brez­hibna, je bila prilagojena tudi ozkim, specializiranim temam. Vsebinsko širšim plenarnim referatom in refe­ratom na subplenamih sejah, ki so potekali zjutraj, so v številnih manjših dvoranah sledile predstavitve refera­tov, ki so bili namenjeni ožjemu krogu specializiranih strokovnjakov. Tako so proti koncu kongresa potekale predstavitve referatov hkrati celo v 22 dvoranah. Vzpo­redno paje bilo predstavljenih tudi prek SOO posterjev, ki so bili nekaj dni postavljeni na ogled. Tako obsežna in razvejana prireditev udeleženca obogati s širšimi sporocili o perspektivah gozdarstva, upoštevajoc nova spoznanja in pogled gozdarske zna­nosti, s številnimi novimi informacijami z ožjib speci- *mag. Ž. V., univ. dipL inž. gozd., Zavod za gozdove Slove­nije, Vecna pot 2, 1000 Ljubljana, SLO aliziranih podrocij ter seveda z možnostjo osebnega stika s strokovnjaki vseh podrocij gozdarstva s vsega sveta. Vsi udeleženci smo prejeli tudi kongresni mate­rial: vse referate na subplenamih predstavitvah (950 str.), povzetke vseh dmgih referatov ( 41 O str.) in pov­zetke vseh postedev (360 str.). Naj se s kratkim komentadem dotaknem samo pod­rocja nacrtovanja v gozdarstvu. Tako kot ga razumemo in izvajamo pri nas, je vsebinsko zelo široko in ga zade­vajo vsebine s številnih podrocij gozdarstva. Vsekakor so številni referati obravnavali nacine trajnostnega gos­podarjenja z gozdovi ter merila in kazalce trajnostnega razvoja gozdov pa odnos ljudi do gozda, še posebej vprašanje rekreacije v gozdu. Veliko referatov je obrav­navalo tudi ugotavljanje sprememb površine gozdov pa tudi poskuse ugotavlj anja lesne zaloge in drugih podatkov o gozdovih na podlagi metod daljinskega zaznavanja, zlasti satelitskih posnetkov. Zavod za gozdove je na kongresu tudi aktivno sode­loval. Referat Forestry Extension in Environment of Political Transition -Example of Slovenia (Beguš, Veselic) je uspešno predstavil Jurij Beguš. Sicer sta imela od udeležencev iz Slovenije na kongresu referate tudi dr. Marjan Lipoglavšek (sam in v soavtorstvu) z Biotehniške fakultete, z Oddelka za gozdarstvo in obnov lj ive gozdne vire, ter mag. Robert Robek z Goz­darskega inštituta Slovenije, posterje pa so predstavili dr. Hojka Kraigher, dr. Milan Hocevar, dr. Maja Jurc in mag. Franc Ferlin, vsi z Gozdarskega inštituta Slo­venije. Malezija Osebna izkaznica Malezije Malezija meri 334.442 km2 in ima 19 milijonov pre­bivalcev (62% Malajcev, 30% Kitajcev in 8 % Indij­cev). Država je bila ustanovljena leta 1963 z združitvijo Malajske zveze (ta je bila ustanovljena leta 1948) ter Gozdarstvo v casu in pr-o Sarawaka in Sabaha. Je federacija 13 držav, 11 držav se nahaja na Malajskem polotoku, dve (Sarawak in Sabah) pa na severozahodnem delu otoka Borneo. Po ureditvi je volilna monarhija (sultana volijo vsakih 5 let). Po veri so prebivalci Malezije predvsem musli­mani in katoliki, v državah Malajskega polotoka pre­vladuje muslimanska vera, v obeh državah na Borneu pa so prebivalci vecinoma katolicani. Malezija je ena tistih vzhodnoazijskih držav, ki se je trdno od locila prehiteti cas in iz zaostalosti skoc iti med razviti svet, kljub tveganju in žrtvam, kijih hoja po robu nujno prinaša. Njeno gospodarstvo, ki v hitri rasti nekako lebdi in deluje, kot bi se drevo hranilo z razkrojnimi snov~ iz listja, ki bo odpadlo šele jutri, je v doloceni meri seveda krhko, posledica takšnega razvoja so tudi ogromna nasprotja v državi. Na eni strani smo prica najvišjim stavbam na svetu z brezhi­bno zunanjo in notranjo urejenostjo, popolnoma avto­matizirani mestni železnici, ki so ji po vzoru velikih japonskih mest namenili prostor nad prometnim vrve­žem, letališcu razkošnih razsežnosti tudi za merila raz­vitega sveta, organizaciji dirke formule 1, na drugi strani pa je bomo podeželje, kjer ljudje v lesenih kocah živijo svoje, od velikega sveta v njihovi neposredni bližini dokaj odmaknjeno življenje, ceprav je vpliv prej opisanega sveta tudi tu v doloceni meri nedvo­mno navzoc. Uradno mejo revšcine predstavlja mese­cni dohodek, ki zadošca na mednarodnem letališcu za štiri vrcke piva .. . Morda je naj vecja vrednota opisanega razvoja Malezije in podobnih držav jugovzhodne Azije prav v tem, da so uspeli pokazati ljudem doloceno persp~k­tivo tudi doma. Kaj vec kot upanja in perspektive na zacetku razvoja, pa ce je ta še tako ambiciozno zastav­ljen, vecini ljudem pac ni mogoce ponuditi. Malezijsko gozdarstvo Žrtev takega razvoja je bil tudi gozd. Deli Malezije (npr. Sarawak na Bomeu) so bili v sedemdesetih in osemdesetih letih 20. stoletia vzorcni primer brezob­zirnega eksploatiranja tropskih gozdnih bogastev. Negativne izkušnje in porast svetovne zavesti o nujni skrbi za okolje so obrnili tok ravnanja z gozdovi tudi v Maleziji. Kot je razbrati iz številnih referatov domacih gozdarjev na kongresu in clankov o gozdovih in gozdarstvu, ki jih je bilo v casu kongresa zaslediti v domacem dnevnem casopisju, ki izhaja tudi v angle­šcini , so se zasuka lotili resno. Kaže, da besedam ven­darle sledijo tudi že dejanja. Tudi organiziranje kon­gresa je gotovo odraz želje po odmevnem sporocilu svetu o njihovem novem odnosu do gozda. GozdV 59 (2001) 1 Gozdovi pokrivajo 61 %površine Malezije, doda­tnih 14,6 % površine zavzemajo plantaže drevja in palm, zlasti plantaže oljne palme in kavcukovca. Ob vseh ambicioznih razvojnih programih so odloceni zadržati gozdove vsaj na 50 % površine Malezije. Pod raz licnimi režimi varovanja je 26 % malezij­skih gozdov. Prvi nacionalni parki so bili osnovani po letu 1930, naj vecji med njimi, osnovan leta 1939, meri 434.351 ha. Vsaka od federativnih držav ima svoj zakon o goz­dovih in oblikuje svojo gozdarsko politiko. Za koordi­niranje gozdarskih politik na ravni federacije je bil leta 1971 oblikovan Nacionalni gozdarski svet. Pomemben zasuk k trajnostnemu gospodaijenju z gozdovi je predstavljal obisk misije ITTO (Internatio­nal Tropical Timber Organisation), ki je v letih 1989 in 1990 proucila gospodarjenje z gozdovi Sarawaka in ugotovila premocne secnje in slab nadzor pri izko­ri šcanju gozdov. Na podlagi ugotovitev je Malezija izdelala vrsto konkretnih usmeritev za gospodaijenje z vsemi malezijskimi gozdovi, ki do locajo višino poseka, nacine poseganja v gozdove, oblike spremljanja raz­voja gozdov, nadzor njihovega izkorišcanja, izobra­ževanje gozdarskih kadrov idr. Ne nazadnje so tudi dopolnili Nacionalni gozdarski zakon iz leta 1984 s strožjim.i kaznimi za nedovoljene secnje. Zelo pomemben vir lesa za malezijsko lesno indus­trijo so drevesa in palme, ki napadejo ob obnovah plan­taž, zlasti plantaž kavcukovca. Od vsega pohištva, izde­lanega v Maleziji, ga je kar 80 % izdelanega iz lesa kavc ukovca. Med gozdarskimi raziskovalnimi inštitucijami v Maleziji je vodilna FRIM (Forest Research Institute of Malaysia), s 600 zaposlenimi in sedežem blizu Kuala Lumpurja. Vseh zaposlenih gozdaijev v vladnih slu­žbah je 10.000. Njihovo število kljub siceršnji vladni politiki po zniževanju števila zaposlenih v javnih slu­žbah narašca. Gozdarstvo in lesni sektor predstavljata 5 % bruto družbenega proizvoda Malezije in 7 % vrednosti njenega izvoza. V casu najintenzivnejših se cenj je Sarawak pridobi 1 iz gozdov kar 40 %bruto družbenega proizvoda. In še o vtisih z gozdarske ekskurzije po Borneu Borneo, za vecino ljudi naših krajev eden od naj­bolj odmaknjenih predelov na zemeljski obli, seveda ni neobljuden, na njem so tudi vecja mesta, na njiho­vem obrobju pa se zacenja divjina, težko prehodni in nepregledni gozdovi, ki jih obcasno prekinjajo le velike blatne tropske reke. 43 iarstvo v casu in prostoru Nekaj vec kot dvajset udeležencev ekskurzije je letalo odpeljalo iz Kuala Lumpurja v Sibu, drugo naj­vecje mesto v Sarawaku. Pogled z letala na obsežne gozdove in velike tropske reke je bil prvi stik z Bor­neom. Drugi stik je bil avtobus, ki nas je pricakal na l etališcu in ki je z nekoliko terenskim videzom in z zašcitnimi folijami prek zgornj ih polovic vseh stekel (kljub klimatski napravi) dajal vtis nekoliko eksoticne ekskurzije. V Sibu smo prileteli v soncu. Vroc soncen dan brez vetra, poln nenehno navzoce visoke tropske vlage, le nekaj 100 km od ekvatorja je za vsakega, nevajenega tropskih klimatskih razmer, huda preizkuš­nja. Morda v mestu še posebej, kjer opisano še najbolj spominja na razmere v kurilnici. Prvo popoldne smo bili razocarani, saj smo namesto žage, ki je bila v programu, obiskali tovamo ivemih plošc z zastarelo tehnologijo. Vse je kazalo, kot bi se želeli v podjetju, ki se ukvarja z izkori šcanjem gozdov in predelavo lesa, norcevati iz tujih gozdarjev, ki so prispevali k omejitvam pri eksploataciji gozdov v Sarawaku. Drugi dan so se organizatorji ekskurzije vec kot oddolžili za spodrsljaj preteklega dne. V cudovitem vremenu (dnevi brez dežja so tam zelo redki) so nas s hitrim co lnom v pol ure zapeljali po veliki reki, nato pa dve uri (dobrih 1 O km) z gozdno železnico globoko v mocvim i šo tni tropski gozd. Pot v globino tropskega gozda, polnega zanimivega rastlinja in z ogromnimi drevesi, ter ogled spravila lesa do železnice z rocnim v lacenjem debel po precnih lesenih koleh, položenih na vzdolžna debla, sta bila resnicno dožive~e. Naslednji dan smo se z letalom preselili v glavno mesto Sarawaka, Kuching. Z letališca smo se takoj napotili v "kulturno vas", kjer so nam na enem mestu prikazali tipicne hiše (tudi most iz bambusa) ter obicaje in plese Sar~waka. Presenetila je izdelanost turisticne Gozdna železnica -edini nacin transporta lesa iz mocvim ega šotnega tropskega gozda (obe foto: Jurij Beguš) ponudbe, ki je na ravni turisticno najbolj razvitih držav. V Sloveniji take kulturne vasi ne premoremo, glede na pestrost slovenske avtohtone arhitekture, obicajev in glasbe pa bi bila gotovo zanimiv turisticen projekt. Sledil je obisk botanicnega vrta, kjer je hkrati tudi rehabilitacijski center za orangutane. Tu živali, vzre­jene v živalskih vrtovih ali po zdravljenju v azilih, privaja jo na življenje v divjin i. Vendar pa nam je hud naliv ob napacnem casu onemogocil, da bi se v casu krmljenja živali soocili s svojo gozdno izvedbo (oran­gutan pomeni gozdni clovek). Zadnji, cetrti dan našega bivanja v obljubljeni deželi tropskega okolja smo obiskali nacionalni park Bako nedalec od glavnega mesta. Dvajset minut s hitrimi colni, nato pa nekajumi sprehod skozi bogato tropsko rastlinje, opazovanje opicjih vragolij v najvišjem nad­stropju tropskega gozda, preckanje zelo znacilne man­grove (po izdelanih mostišcih) in na koncu še predstavi­tev parka z diapozitivi ter povratek s colni v Kuching so napolnili dan, ki se je zakljucil s poletom iz Kuchinga v Kuala Lumpur, od koder smo zjutraj nadaljevali dolgo pot proti domu. Ekskurzija na Borneo je bila, ceprav casovno kratka, za vse udeležence izjemna vsebinska dopolnitev XXI. kongresa IUFRA v Maleziji. Gozdarstvo v casu in prosto --~--...;;;;11~ 24. svetovno tekmovanje gozdnih delavcev, 20.-23. september 2000, Oslo_ Non eška Slovensko ekipo gozdnih delavcev v sestavi Janeza Zrimška iz Dobca (sekac pri GG Postojna), Roberta Cuka iz Podkraja (sekac pri GG Postojna) in Bogdana Amb rožica iz Sanabora (s.p. gozdarskih storitev), ki je bila izbrana na 2. državnem tekmovanju v Postojni 20. maja letos, je pod vodstvom vodje ekipe, Adolfa Trebca z Zavoda za gozdove Slovenije, in ob tehni cn i pomoc i Marjana Vadnuja s Srednje gozdarske in lesar­ske šole iz Postojne ter Borisa Cerneta iz Gozdnega gospodarstva Postojna na pot pospremilo vec donator­jev, in sicer: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano; Gozdno gospodarstvo Postojna; Adriatic, zavarovalna družba, poslovna enota Postojna; Jeras & Drug, trgovina in zastopanje Husqvame iz Ljubljane; Alpina iz Žiri; Agroind Vipava; Unicommerce, eksklu­zivni uvoznik za program Stih! in Viking; Hmezad; Jeklo Ruše; Prevent Slovenj Gradec; Nils -K.B.A. -Sežana; Inter gozd Kranj; Nunar Sport, proizvodnja gorniških oblacil Tržic; lka Ajdovšcina; Slovenska nacionalna turisti cna organizacija; Sindikat gozdarstva Slovenije; Srednja gozdarska in lesarska šola Postojna; Zavod za gozdove Slovenije. Tekmovanje je potekalo v petih disciplinah. Te so bile: -podiranje drevesa na 15m oddaljen cilj (cim natan­ cneje zadeti kol icek), -precizne prežagovanje blodov na podlagi (pri tem pa ne zarezati v podlago), -menjava verige in obracanj e letve motorne žage, -kombinirano prežagovanje dveh hlodov, ki ležita pod razl i cnim i koti, -k l ešcenje oz. obvejevanje drevesa. Tockova nj e dosežkov Za dobljene rezultate so podelili medalje prvim trem: -najboljšim ekipam, -najboljšim posameznikom za skupni rezultat, -najboljšim posameznikom iz vsake discipline. Rezultati tekmovanja Med 28 ekipami iz 27 držav (gostitelj ima dve ekipi) se je naša uvrstila na 18. mesto. S tem smo za pet mest izboljšali rezultat izpred dveh let, ko smo se Slovenci prvic udeležili svetovnega tek- GozdV 59 (2001) 1 movanja kot samostojni predstavniki in smo na 23. svetovnem tekmovanju gozdnih delavcev v Gmundnu v Avstriji osvojili 23. mesto. Zmagala je ekipa Nizozemske, sledi ji Avstrija (že drug ic zapored), tretji je Lichtenstein, cetrti so Finci, peti Švedi in šesti domacini , Norvežani. V posam i c nih uvrstitvah je Bogdan Ambrož i c zase­del 4. mesto v disciplini kombiniranega prežagovanja hi oda, sicer paje v seštevku vseh petih disciplin pristal na 26. mestu. Dosegel je 1.457 tock in tako zaostal za zmagovalcem za !5 1 tock. Janez Zrimšek je osvojil skupno 53. mesto (osvojil je 1.304 tocke), Robert Cuk pa 68. mesto ( 1.177 tock). Zmagovalec je bil Avstrijec Herwig Erhard s 1.608 tockami , drugi je bil Nizozemec John van Kampen s 1.584 tockam i , tretji pa Šved Lars Strandell s 1.573 tockami. Pri tem je potrebno povedati še to, da so zmagovalci profesionalni inštruktorji prakticn ega dela in demon­stratorji uporabe profesionalnega orodja in dela. V bistvu se kar vseskozi ukvarjajo s pripravami na ta tekmovanja in temu primerni so seveda tudi rezultati. Naši tekmovalci pa izhajajo iz delavskih vrst, kjer je natancnost in pridnost pri delu sicer zelo pomembna, vendar pa premalo za zmago na svetovnem tekmova­nju. Za konec pa še to: Z udeležbo na tekmovanju nismo samo izboljšali rezultatov, temvec smo pridobili tudi precej izkušenj in znanja, kar nam bo omogocil o še boljše dosežke na naslednjem, 25. svetovnem tekmo­vanju gozdarjev leta 2002 v Veliki Britaniji. AdolfTrebec Slovenska ekipa (foto: Boris cern e) 45 ozdarstvo v casu in prostoru Poucna in vesela ekskurzija Obisk švedskega združenja lastnikov gozdov v Sloveniji. zelenih dolinah in hribovju Pobudo za strokovno ekskurzijo je dal slovenski predsednik države, ko je leta 1999 obiskal Švedsko. Takrat je bila na Švedskem majhna država nelge dalec v Evropi za nekaj dni deležna velike medijske pozornosti. Že takrat smo opazili, da imamo veliko skupnega. Tako Slovenija kakor tudi Švedska sta z okoli 60-odstotnim deležem gozdov pretežno gozdnati državi. Na podeže­lju je še v obeh državah živ tradicionalen nacin goz­darjenja: oglarjenje, star nacin poseka, spravilo lesa po drcah, plavljenje lesa in splavarjenje. Hkrati z danes zelo mehanizirane gozdno proizvodnjo posvecamo oboji veliko pozornost zgodovini gozdov in gozdarstva. K vsemu lahko dodamo še velik interes za sonaravni pristop pri gojen ju gozdov, ki je bil tudi motiv za naš obisk. Imeli smo sreco, ko smo se s pomocjo slovenske ambasade v Stockholmu povezali z Biotehniške fakul­teto Univerze v Ljubljani, z Oddelkom za gozdarstvo in obnov lj ive gozdne vire oz. z mag. Darij em Krajcicem. Mag. Krajcic je organiziral in vodil prelepo ekskurzijo, kije bila od prvega do zadnjega trenutka zapolnjena s prelepimi doživetji. Na poti proti severu (z letališca Brnik, op. prev.) smo vozili skozi prelepe vasi, kot sta na primer Luce in Solcava. V nasprotju z našimi dotedanjimi predstavami o vzhodni Evropi smo bili veseli in preseneceni, ko smo na poti videli ciste in skrbno urejene hiše ter kmetije. Povsod smo imeli vtis razvoja in napredka, ki se je odražal predvsem v veliko bolj pogostih novogradnjah kot na našem (švedskem) podeželju, obcutili smo duh razcveta in blaginje. Prispeli smo v prelepo Logarsko dolino. Dobro predstavo je nudil sprehod po gozdni ucni poti. Dobili smo prve vtise in osnove za razumeva­nje slovenskega gozdarstva in njegove zgodovine, saj smo videli med drugim tudi gozdarsko koco in drco za spravilo lesa. Od licna je bila tudi pogostitev s požirkom domace pijace (borovnicevec), pršutarn in savinjskim želodcem. Zvecer smo imeli ob zvoku citer družabni vecer s prodekanom za podrocje gozdarstva na Biote­hniški fakulteti, dr. Igorjem Potocnikom. Naslednji dan smo namenili obisku naših dragih kolegov, slovenskih lastnikov gozdov, ki smo jih obi­skali na krožni poti po cudoviti panoramski cesti. Na kmetiji Perk (kjer nas je vodil g. Alojz Lipnik, ZGS OE Nazarje) smo videli do sedaj najlepši in najbolj produktiven sestoj, v·katerem se gospodari na prebi­ralni nacin , in sicer jelko, bukev in smreko z jelko kot 46 najaktivnejšim partnerjem. Pred seboj smo imeli sliko, ki bi je bil vesel vsak gozdarski ucbenik. Razvila se je intenzivna diskusija o predstavljeni metodi gospodar­jenja z gozdnim sestojem. V naših gozdovih imamo ostrejše klimatske razmere in revnejša tla. Prav tako nimamo jelke, ki je mocno sencovzdržna drevesna vrsta. Razpravljali smo tudi o ekonomiki kmetije, ki obsega gozdarsko, kmetijsko, turisticno in druge kom­pone!J.te. Na primerih kmetij vzdolž prelepe panoramske ceste sta nam g. Lipnik in ga. Marija Sodja-Kladnik predstavila tudi sistem gozdnogospodarskega nacrtova­nja in urejanja gozdov, kar nas je še posebej zanimalo. Pogovor je tekel o razlikah na tem podrocju med obema državama. Prakticno demonstracijo kmeckega turizma oz. njegove najboljše plati, dobre mal ice in kosila iz samih domacih jedi, smo obcutili na kmetijah Žibovt in Govc. Kmetije vlagajo v nove turist icne zmogljivosti, najpomembneje pa je, da so na podeželju polni opti­mizma, ki ga na našem (švedskem) podeželju pogre­šamo. Vecer smo preživeli z dvema pomembnima pred­stavnikoma razvijajocega se sodelovanja med lastniki gozdov (g. Toni Breznik, vodja OE ZGS Nazarje, in g. Gusti Lenar, direktor Logarske, d. o. o.). Seznanila sta nas z organizacijo in nalogami Zavoda za gozdove in Logarske, d. o. o. Zelo zanimiv je pristop Logar­ske, d. o. o., do vkljucevanja lastnikov posesti v razvoj celotne regije. Predstavitev je bila za nas zelo zanimiva, ker smo clan i enega od vodilnih švedskih združenj lastnikov gozdov (Mellanskog), ki se hkrati uvršca med najvecje švedske izvoznike žaganega lesa. Dan, ko smo bili na obisku v pokljuških gozdovih nad Bledom, kjer nas je vodil gospod Janez Petkoš z GG Bled, je bil še posebej navdušujoc. Nismo se mogli upreti obcutku zavisti, ko smo opazovali pre­lepe sestoje smreke in jelke. V spominu nam bo ostal zanimiv pogovor o najboljših nacinih obnove mogoc­nih, zrelih sestoj ev. Majhna barja, ki smo jih srecali na Pokljuki, so bila videti kot darila iz naše mrzle severne taj ge. Prav tako ne bomo pozabili dobrega slovenskega kosila pod velikim drevesom na Blejskem gradu, z edinstvenim razgledom na otok s cerkvica sredi son­cnega jezera tam dalec spodaj. · V obmocni enoti ZGS Kocevje smo preživeli zani­miv dan z gospodom Bojanom Kocjanom. Na nas sta naredili še posebno globok vtis zapušceni in poru- GozdV 59 (2001) 1 Gozdarstvo v casu in prof't __. ... šeni vasi Pugled in Žiben, ki ju ponovno osvaja gozd. Spoznali smo košcek žalostne zgodovine 20. stoletja. Upajmo, da bo Evropi v okviru EU naslednje stoletje bolj naklonjeno. V posebno veselje nam je bil sprehod skozi pragozd na Kocevskem, ki je že vec kot 1 OO let proglašen za naravni rezervat. Za evropsko gozdarsko znanost je že sedaj izrednega pomena, v bodoce pa mu bo zaradi tako dolge tradicije pomen samo še rasel. Prav tako smo bili veseli obiska "kraljice Roga", 52 m visoke jelke, ki je približno dvakrat višja od naših odraslih dreves. Do vec kot 500 Jet stare kraljice, ki je še vedno zelena in vitalna, smo cutili globoko spoštovanje. Po obisku pri kraljici smo bili ravno prav razpoloženi za vecerjo v prelepem okolju gradu Otocec. Pred vrnitvijo na letališce smo preživeli nekaj lepih uric v edinstvenem hrasto vem pragozdu, Krakovskem pragozdu, Id nam ga je predstavil g. Niko Rainer iz OE ZGS Brežice. Kot po navadi se je veliko vprašanj nanašalo na posebno ekologijo in sobivanje dreves, zelišc in živali v prelepem pragozdu ter tudi na feno­men ohranitve pragozda sredi tako intenzivno obdelo­vanega kmeckega okolja. Gozdarska ekskurzija v Švici DIT gozdarstva Novo mesto je v lanskem oktobru pripravilo strokovno ekskurzijo v Švico z namenom, da bi spoznali posledice rušilnega orkana Lothar iz leta 1999 ter videli sanacijo škod, kij ih je povzroci l. S pomocjo profesorja dr. Jurija Diacija z Biotehni­ške fakultete v Ljubljani smo navezali stike z razisko­valnim institutom WSL (Eidg. Forschunganstalt fur Wald, Schnee und Landschaft) iz Birmensdorfa pri ZUrichu. Naš vodic po švicarskih gozdovih v kantonu Aargau je bil dr. Anton Biirgi, ki je sodelavec omenje­nega instituta. Na institutu se ukvarjajo z okoljskimi in trajnostnimi raziskavami z motom: Raba, oblikovanje in zašcita bližnjega naravnega življenjskega okolja (http://www.wsl.ch). Gozdovi v revirju BWW Ekskurzija je potekala v gozdovih v okolici mesta Bremgarten, ki Ježi ob reki Reuss približno 20 krn zahodno od Ziiricha. Okoliški gozdovi spadajo v revir, ki se imenuje po krajih Bremgarten, Wohlen in Waltenschwil (BWW). Revir meri 895 ha ter vklju­cuje gozdove, ki se nahajajo v treh oblikah lastništva. ln koncno še en višek naše ekskurzije, obisk samo­stana Pleterje, ki je vkljuceval tudi kratek pogovor s priorjem. Ponovno smo zacutili duh zgodovine. Dva glavna proizvoda samostana, vino in sir, ki smo ju v srednjeveški slovenski vasi (muzej na prostem) dolgo in pazljivo okušali, sta napravila tako enkratno vzdušje, da smo se le stežka in z zamudo odpeljali proti domu. Vsi udeleženci ekskurzije brez izjeme smo ob slo­vesu cutili, da so bili Slovenija, njeni ljudje in goz­dovi velika izkušnja, ki jo bomo težko pozabili. Prav pri vseh slovenskih gozdarjih, ki smo jih srecali, smo zacutili posebno toplino, kar nam je dajalo obcutek pripadnosti skupni družini. Vedno nas bosta povezovala naša ljubezen in navdušenje nad zelenimi gozdovi. Z brezhibnim nacrtovanjem in vodenjem s strani našega novega prijatelja Darija Krajcica smo dobili obcutek, da smo v nekaj intenzivnih dneh imeli priložnost videti najbolj znacilne predele Slovenije. Ce to ne drži, se bomo kmalu vrnili. Henning Hammilton (prevod: Janez Krc) Dru Najvecjo površino, 676 ha, zajemajo vaški (mestni) gozdovi omenjenih krajev. Zasebni gozdovi merijo 190 ha in se nahajajo predvsem v okolici krajev Wohlen in Waltenschwil. Zvezni oz. državni gozdovi okrog vojašnice Bremgarten merijo le 29 ha. Geografsko delijo gozdove na zgornji gozd in spod­nji gozd. Zgornji gozd zajema dve tretjini omenjene gozdne površine na gricevju s 390 do 470 m nadmor­ske višine. Znacilna geološka zgradba ter oblikovi­tost površja z razlicnimi morenskimi nasipi sta rezultat delovanja in umika wurmskega ledenika, ki je dobil ime po reld Reuss. Spodnji gozd na nadmorski višini med 360 in 390m Ježi ob reki Reuss, na prodnatih terasah, ki so nastale z recnimi nanosi po umiku ledenika. Zaradi izkorišcanja gramoza je bilo v zadnjih 25 letih posekana okrog 24 ha površin, ki so bile po prenehanju izkorišcanja spet pogozdene. Vecji del omenjenih gozdov fitocenološko uvršcajo med tipicne gozdove bukve z dišeca perlo in gozdno beki co. Na prehodu med morenskimi nasipi in prodna­timi terasami najdemo mešane gozdove bukve,jesena GozdV 59 (2001) 1 47 š~rene vesti in javorja. Prodnate terase ob reki Reuss porašcajo jesenovja s cremso. Zgodovina gospodarjenja z gozdovi BWW Mestni in vaški gozdovi so mešcanom v preteklosti pokrivali potrebe po lesu za kurjavo (srednji gozd). Ob koncu dvajsetega stoletja je bila cetrtin a teh gozdov direktno s sadnjo spremenjena v iglaste gozdove. Ostali gozdovi so bili s postopnim podaljševanjem proizvo­dne dobe spremenjeni v visoki gozd. Mestna skupnost Bremgarten že od leta 1809 nas­tavlja svojega gozdnega upravitelja oz. mestnega nad­gozdarja. Leta 1971 je po narocilu mestne skupnosti vodenje gospodarjenja s temi gozdovi prevzel institut EAFV, ki se je kasneje preimenoval v institut WSL. Zadnjih sedemdeset let je gospodarjenje z gozdovi izpostavljeno velikim padcem cen lesa. Te so v zadnjih 30 letih padle za 50-70 %. Zaradi cenovnih pritiskov in pocenitve dragega poslovanja so v letu 1997 prevzeli tudi gospodarjenje z vaškimi gozdovi krajev Wohlen in Waltenschwil. Zadnji rezultati kažejo na to, da so stroške znižali na vseh stroškovnih mestih, najvec pa pri uporabi posebnih strojev, katere rajši najamejo pri specializiranih podjetjih. Današnji gozdni obrat BWW vodi upravni odbor, ki ga sestavljajo zastopniki krajevno-mestnih skup­nosti Bremgarten (štiri clani), Wohlen (tri c lani) in Waltenschwil (dva clana). Upravni odbor usmerja delo vodstva obrata, ki ses­toji iz nadgozdarja (inženir) ter gozdarja. Po pogodbi med mestnimi skupnostmi in institutom WSL je v obratu z 20% delovnim casom kot nadgozdar zaposlen naš vodic dr. Anton Bilrgi. V vodstvu obrata je zaposlen še revirni gozdar, kateremu so podrejeni delovodja in trije gozdarski delavci z gozdarjem -praktikantorn. Pomemben organ podje~a je tudi nadzorni (finan­cni) odbor, ki ga sestavljajo po en zastopnik iz vsake krajevno-mestne skupnosti. Po poslovnih rezultatih iz let 1997-1999 je njihovo poslovanje pozitivno ter presega povprecne financne rezultate gospodarjenja z gozdovi v sredogorju kantona Aargau. Izkupicek od prodaje lesa je v tem casu skupaj s subvencijami znašal povprecno 109 SFR/m3 (1.235 SFR /ha/leto), povprecni proizvodni stroški so znašali 95 SFR /m3 (1.074 SFR!ha/leto). Povprecna renta je torej znašala 14 SFR/m3 (161 SFR/ha/leto) in je bila skorajda trikrat vecja kot v vseh sredogorskih gozdovih kantona Aargau. Gozdni fondi v vaško-mestnih gozdovih BWW Povprecna lesna zaloga teh gozdov (676 ha) je pred arkanom znašala okrog 350 m3/ha. Iglavci so v lesni zalogi udeleženi s 60% (srnreka 41 %, jelka 9 %, pri­mešani so še macesen, bor ... ), listavci pa s 40% (bukev 18 %, hrast 9%, sledijo jesen, javor injelša). Debelin­ska struktura je bila pred orkan om izrazito pomaknjena v višje debelinske razrede, saj je bilo kar 69 % lesne zaloge v debelinskih razredih z drevjem nad 36 cm prs­nega premera oz. 40 % lesne zaloge z drevjem nad 54 cm prsnega premera. Tekoci prirastek je znašal okrog 1 0,5 m3/ha. Povprecni letni posek pred orkan om je znašal okrog 7.000 ml lesa (od tega približno 4.000 m3 hlodovine in 3.000 ml lesa za industrijsko prede­lavo). Orkan Lothar V sredini decembra 1999 je vso zahodno in osrednjo Evropo zajel mocan ciklon z obilnim in dolgotrajnim deževjem. Ko je deževje na predbožicni vecer že poje­njalo, so se zacele v polja nizkega zracnega pritiska stekati zracne mase z Atlantika. Te so za božic mes­toma že dosegle viharne vrednosti v Franciji in Nem­ciji ter tudi v Švici. Tako so okrog 15. ure na merilni postaji Uetliberg nad Zurichom izmerili povprecno hitrost vetra okrog 85 km/h s sunki do 175 km/h. Vihar se je zvecer polegel, nato pa se je prebudil naslednji dan, 26. 12. 1999, malo pred pol dnevom, ko se je pov­precna hitrost vetra v kratkem casu povecala na 180 km/h s sunki do 241 km/h. Izmerjene hitrosti vetra po merilnih postajah v Švici so bile razlicne in so bile na splošno višje ob meji z Nemcijo in Francijo ter v višje ležecih krajih. Vihar se je 26. decembra popoldne nekoliko polegel, nato ponovno prebudil zvecer ter s sunki do 150 km/h trajal do naslednjega dne zju­traj. Zadnji vrhunec je vihar dosegel 28. decembra, ko so sunki vetra dosegli hitrost okrog 110 km/h (http://www. ws l. eh/forest/lothar). Posledice orkanskega vetra v gozdovi.h BWW Zaradi razmocenosti prodnatih tal ter velikih hitro­sti vetra z mocnimi sunki je predvsem debelo drevje z dobro razvitimi krošnjami in višjim težišcem lesne mase izgubljaJo svojo oporo v tleh. Prva drevesa so padla že za božic, ko je vihar izruval predvsem posa­mezna mocnejša drevesa. Z narašcajoc im viharjem so poškodbe v sestojih narašcale in dosegle vrhunec 26. decembra okrog poldneva, ko je v dobri uri padla vecina drevja. V omenjenem revirju BWW je vihar Lothar na goz­dnih sestoj ih povzrocil naslednje škode: -V vaško-mestnih gozdovih, s katerimi gospodari gozdni obrat BWW (676 ha), je popolnoma unicil sestoje na površini 111 ha. Delni vetrolomi s sku­pinsko do posamicno poškodovanim drevjem so bili prisotni na vsej ostali posesti. Izredni posek zaradi vetroloma so ocenili na 64.000 ml (37.500 ml iglav­cev, 26.500 ml listavcev). Ta kolicina predstavlja sko­rajda !O-letni posek v teh gozdovih. -V zasebnih gozdovih ( 190 ha) je vihar unic il sestoje na 28 ha površin ter prizadejal sestoje na vseh ostalih površinah. Kolicino izruvanega in polomljenega lesa so ocenili na 14.500 ml (10.300 ml iglavcev, 4.200 m3 listavcev). -V zveznih gozdovih okrog vojašnice Bremgarten (29 ha) je vihar unicil9 ha gozdov, ostale je le poškodoval. Kolicino izruvanega in polomljenega Lesa so ocenili na 4.500 ml (3.500 ml iglavcev, 1.000 ml listavcev). Skupno je vihar Lothar v revirju BWW unicil 148 ba površin, delno poškodoval747 ha gozdov ter izruval in polomil 83.000 ml lesa (5 1.000 iglavcev, 31.700 listavcev). Nacrt sanacije posledic vetroloma Podrobneje smo se seznanili s sanacijo v vaško-mestnih gozdovih, s katerimi gospodari gozdni obrat BWW. Zaradi vetroloma, ki je v njihovih goz­dovih unicil skorajda desetletni nacrtovani posek, so morali narediti plan sanacije gozdov, pri katerem so upoštevali tudi srednjerocne posledice vetroloma v pri­zadetih sestoj ih in na sam obrat. Pri tem so upoštevali tudi pridobljene izkušnje s sanacijo posledic vetroloma iz leta 1990 (Vivian). V naslednjih 3-4 letih pricakujejo povecanje škod zaradi napada podlubnikov in povecanja soncnih opeklin v robnib bukovih sestojih. Povecale se bodo površine za nego in s tem stroški nege, pri cemer pa bo prihodek zaradi un i cenih elitnih sestojev upadel. Med dodatne stroške so prišteli tudi stroške izdelave novega desetlet­nega nacrta za obrat BWW. Predvidevajo, da bo poslo­vanje obrata v naslednjih letih zašlo v rdece številke. Pri nacrtu sanacije so dolocili prioritetni red pospra­vi la lesa iz obmocja, ki gaje prizadel vetrolom. Najprej so se usmerili na pospraviJo najdragocenejšega lesa listavcev, ki se na trgu trenutno zlahka proda. Zaradi nevarnosti razvoja podlubnikov v še ohranjenih sesto­j ih iglavcev po prioriteti sledi pospraviJo posamicnih polomljenih oz. izruvanih dreves iglavcev. V unicenih vecjepovršinskih sestojih iglavcev bodo najprej pos­pravili vrednejše sortimente, šele nato se bodo lotili popolne sanacije. Le-to bodo izvedli na dostopnejših površinah, kjer bodo z izdelanimi sortimenti pokriti vsi stroški. Vecino ostalega lesa, ki proizvodnih stroškov ne bi pokrivali, bodo pustili v sestoj ih. Gozd V 59 (2001) 1 Društvene ve Ogled sanacije posledic vetroloma Na terenu smo si ogledali posledic vetroloma v gri­cevnatem svetu, kjer so prevladovali bukovo-smreko vi debeljaki s primešanim gradnom, jelko in rdecim borom. Vihar je najbolj opustošil elitne debeljake in pomlajence na prepišnih legah. Vecino drevja je vihar izruval, drevje je padalo po sistemu domin v vec sto­metrskih pasovih. Tanjše in bolj zakoreninjeno drevje z mocn ej širni srcnimi koreninami je bilo pogosto pre­lomljeno tik pod krošnjami Presenetilo nas je, da je v unicen ih sestojih ostal rdeci bor skorajda nepoškodo­van. Zaradi svetloljubnega karakterja in sestojne utes­njenosti s strani je rdeci bor oblikoval manjše krošnje, ki so se dobro upirale vetru. Vihar je prizanesel mlajšim razvojnim fazam ter sestojem v zatišnih legah. Pri pospravilu izruvanega in polomljenega drevja so se v gozdnem obratu BWW držali nacrta sanacije. Del popolnoma unicenih debeljakov in pomlajencev z velikim deležem kakovostne hlodovine je bil saniran že pred našim prihodom. V sestoj ib z dobrimi spravil nimi razmerami so bila izdelana tudi drva listavcev, ostali secn i odpadki so bili zloženi v kupe. Na prvi pogled je bilo mladje redko, slabo razvito, nevitalno in poš­kodovano, vendar so se med (in pod) temi vecjimi osebki skrivala številna manjša eno-do h·iletna dre­vesca bukve, hrasta, rdecega bora in javorja. Zelišca so bila sorazmerno redka (konjska gri va), ponekod se je zace la že razrašcati robida. Sestoje bodo prepustili naravnemu razvoju. Prva negovalna dela bodo izve­dli šele ob prehodu mladja v gošco . Zaradi pocenitve del bodo linijsko rahljanje zmesi izvedli s samoho­dnim strojem. Z ukrepom bodo skušali pospešiti razvoj mocnih in kakovostnih osebkov ob novo nastalih robo­vih. V bližnjih nasadih smreke, kjer je bilo polomljeno le posamezno drevje, je bila sanacija že dokoncana. V Udeleženci ekskurzije na prizorišcu vetroloma (foto: A. Kotnik) 49 casu ogleda je potekala secnja v delno polomljenem debeljaku smreke, jelke in bukve. Presvetljeni sestoji se bodo obnovili po naravni poti. Pri pospravi lu poškodovanih gozdov sodelujejo tudi okoliški prebivalci, ki si po predhodnem dogovoru z revimim gozdarjem pripravljajo drva za ogrevanje. Ceprav so gozdovi odprti s prometnicami in je secnih odpadkov zelo veliko, se je pospravi la lotilo le nekaj okolicanov. Nedalec vstran smo si ogledali izruvan debeljak bukve in gradna, ki ga ne bodo sanirali, ampak prepu­stili naravnemu razvoju. Na podlagi proucevanja raz­vojnih procesov v teb sestoj ih bodo pridobili izkušnje za ravnanje v bodocih ujmah. Vetrolom je prizadel tudi sestoje jesena in doba v naplavnib ravnicah ob reki Reuss. Debeljaki doba in jesena so bili mocno poškodovani, mestoma, kjer je bila primešana smreka, so bili tudi popolnoma uni­ceni. Dob je bil vec inoma izruvan, jesen, javor ter tudi smreka delno izruvani ter delno polom! jeni. Izru­vana drevje mogocnih dobav (prsni premeri tudi nad 100-120 cm) je podiral o vse okoliška drevje. Vibmju so se uprli le mlajši sestoji do faze drogovnjaka. Potek sanacije teh sestoj ev je odvisen od odprtosti sestaja, sestojne mešanosti ter stopnje poškodovano­sti. Zaradi nevarnosti razvoja podlubnikov imajo pri sanaciji prednost smrekovi sestoji, vendar so morali vcasih zaradi nedostopnosti prej poc i stiti prometnice in bližnje sestoje listavcev. Ker je vec ina debelega in s tem kakovostnega doba in t11di jesena izruvana in še delno vegetira, bo sanacija v teh sestoj ib tekla še v naslednjih letih. Ogledali smo si sanacijo dvosloj nega mešanega gozda doba injesena v zgornjem s loju ter smreke v spod­njem sloju. Sestoj je bil skorajda popolnoma unicen. Podstojna smreka je bila poškodovana zaradi vetra in tudi zaradi padajocih dreves doba injesena. Pri sanaciji tega sestaja so uporabljali kombinirano skupino sekacev in forwardeija. Sekaci so podelovali listavce ter preža go­vali le izruvane iglavce, delavec v forwarderjuje nadalje klestil, krojil ter zlagal les iglavcev. Les so s secišc vozili z mocnimi traktorskimi prikolicami z žerjavom. Zaradi sanacije posledic vetroloma so v gozdnem obratu BWW zacasno najeli še dodatno delovno silo. Pomagajo si z upokojenimi sekaci in gozdarji ter z najetimi kmeti (akordanti). Pri zacetnem pospravljanju drevja z javnih poti in druge infrastrukture so pomagali tudi clani civilne zašc ite bližnjih mest. Obrat je najel tudi podjetnike z gozdarsko mehanizacijo. Pri sanaciji uporabljajo štiri gozdarske traktorje, že omenjeni traktor s prikolico, dva forwarderja, tri vollemteije ter bager s k l ešcami za premik težjega lesa (dob). Lesni trg Prodajna podrocja za les iz obmoc ij v reviiju BWW, ki jih je prizadel vetrolom so naslednja: -Švica: na domacem trž išcu prodajajo les vseh drevesnib vrst i11 kakovosti. Še vedno se dobro proda les listavcev najvišjih cenovnih razredov. Zaradi velike ponudbe je trg zasicen z lesom iglavcev. Povprecne cene so zato padle s prib!. 100 SFR/m3 na 70 SFR/m3. -Sosednje države: v Italijo prodajajo predvsem bukovo hlodovina, v Avstrijo predvsem hlodovina iglavcev, v Nemcijo pa les iglavcev za tehnološko predelavo (celuloza, lesne plo šce). -Ostali trg: furnirsko hlodovina bukve srednje kako­vosti prodajajo celo na Kitajsko. Zaradi porušenih razmer na trgu iglavcev so se odlo­cili za za lažno skladišcenje hlodovine smreke. Ogledali smo si dva bistvena nacina skladi šcenja: -S kladišcenje na centralnem skladi šcu z mokrim kon­ zerviranjem. Les iglavcev je zložen v velike skladov­nice, v katerih je bilo v casu našega obiska okrog 2.000 m3 hlodovine. Zaradi preprecevanja razvoja trohnobnih gliv in škodljivih insektov les neprestano škropijo z vodo, ki jo crpajo iz bližnje reke. Tako konzerviran les lahko pocaka tudi tri leta na ureditev razmer na trgu. -Skladišcenje v gozdu. V Švici in Nemciji od leta 1991 (vetrolom Vivian) uporabljajo tudi posebno metodo skladišcenja lesa v gozdu. Les pred napadom trohno­bnih gliv in ostalih škodljivcev zavarujejo z mocnejšo pla st icno folij o. Pri dražji metodi uporabijo tudi talno folijo, kijo zvarijo skupaj s pokrivno folijo. Les je na ta nacin skoraj brezzracno konzerviran, ker mikroor­ganizmi hitro razgradijo ptisotni kisik ter s tem one­mogocijo svoj nadaljnji razvoj. Skladišcenje z nezna­tno izgubo vrednosti lesa je možno do enega leta pri bukovini in do štiri leta pri smrekovini. Omenjeni postopek konzerviran ja lesa so predvsem kmetje, las­tniki gozdov pocenili z uporabo folije, ki jim služi pri prekrivanju silažne krme v silosib. Talne folije ne uporabljajo, zato ostane les vlažen. Ker je pokrit, je zašc i ten pred škodljivci. Skladišcenje lesa je možno najvec do treh let, vendar se že v drugem letu skladi­šcenja pojavljajo posamezne barvne napake in kasneje porjavitev lesa. Slabe strani teb metod sklad i šcenja lesa so v tem, da zasedajo prostor v gozdu ali ob njem, hkrati pa so podvržene mehanskemu un i cenju folije in s tem kvarjenju lesa. Za kljucek Kljub temu da se pri našem delu ne bi radi srecevali s podobnimi posledicami naravnih ujm, smo z zani­manjem prisluhnili dr. Biirgiju. Pri švicarskih kolegih se lahko v bodoce zgleduj emo pri marsikaterih racio­nalnih rešitvah v gozdni proizvodnji. Z racionalizacijo nege mladih sestoj ev bi prihranili denar in ca s za nego danes nenegovanih sestojev, ki bodo v bodoce ogroženi zaradi slabše stabilnosti. Pri kriterijih za dolocitev potrebnega gozdnega reda bi Društvene vest se morali veckrat vprašati, ali gre za "kozmeti cno" ureditev secišca ali za delo, ki je za obstoj in obnovo gozda res potrebno. Tudi v naših ohranjenih gozdo­vih je regenerativna moc gozda dosti mocnejša, kot si mislimo, zato bi lahko celjenje podobnih ran prepustili naravi. Obnova s sadnjo naj bi bila zgolj priložnost, da se v izmenjanih sestojih vrnemo bližje k naravni zgradbi sestojev in vecj i pestrosti rastišcu primernih vrst. Zavedati se bomo morali, da tudi "brezplacna" sadika iz državnega proracuna ni zastonj. Andrej Držaj 33. evropsko prvenstvo gozdarjev v nordijskih smucarskih disciplinah ( EFNS ), Estonija 200 l Gostitelji letošnjega že 33. evropskega prvenstva gozdarjev v nordijskih smucarsk i h disciplinah (EFNS) so bili naši kolegi iz Estonije. Tekmovanje je potekalo od 10. do 18. februarja 2001 v kraju Otepaa. Veliko zanimanje slovenskih gozdaijev in predvsem oddaljenost kraja prireditve sta zahtevala temeljite pri­prave za izvedbo udeležbe, ki so se zacele že v lanskem letu. Po nekaj odpovedih v zadnjem hipu -iz zelo raz­licnih razlogov -se je na naporno dolgo pot z avtobusom preko Avstrije, Ceške, Poljske, Litve in Latvije, ko se je po 35 urah vožnje števec kilometrov ustavil pri številki 2.1 OO, odpravilo 19 najbolj za gretih. Vecina clanov slovenske ekipe je zaposlenih na Zavodu za gozdove Slovenije (OE Postojna, Ljubljana, Kocevje, Novo mesto in Kranj), nekaj v gozdarskih podjetiib in ostalih razlicn i h gozdarskih službah. V našo družbo smo povabili tudi "negozdarje" in tako poskrbeli za zelo pestro zasedbo in dobro vzdušje na dolgi poti in v celotnem tednu bivanja v znanem eston­skem zimsko-športnem centru Otepaa. Ce že naša zima letos ni bila najbolj "prava", smo vsaj na daljnem severovzhodu Evrope pricakovali zimsko pravljico. Pa je bilo ob vsej dolgi poti snega le za vzorec.Tudi najhujši pesimisti si pred tem niso predstavljali, da bo našo prireditev reševal ozek trak umetnega snega, ki so ga organizatorji imeli priprav­ljenega za tekme svetovnega pokala v smucarskem teku, ki so se zakljucile le dan pred našim prihodom. Tudi letos se je že preverjeni program prireditve pricel v ponedeljek s strokovnimi gozdarskimi ekskur­zijami. Na žalost smo težko pricakovani smucarski pohod po razgibani pokrajini Hanja morali opraviti kar brez smuc i . Kljub temu smo bili prijetno preseneceni nad lepoto tega podrocja ter zanimivo predstavitvijo izbranih objektov ob poti. Še posebno doživetje je bil vzpon na najvišji vrh Baltika, celih 318 m visoko Jaj­casto goro. Pokrajina Ha nja je zaradi ohranjene narave in velike gozdnatosti zelo priljubljena med izletniki in ljubitelji narave, kar Estonci nedvomno so. Prepre­dena je s številnimi pešpotmi, kolesarskimi stezami, pozimi pa s progami za tek na smu ceh . Varstvo narave je zelo poudarjeno, skoraj 1 O % vseh gozdov te goz­dnate države je pod varstvenim režimom. Gozdovi, ki pokrivajo skoraj polovico celotne površine države (oz. 2,1 mio ha), skupaj s številnirnijezeri, mocvirji in barji dajejo znacilen izgled tej vecinoma ravni pokrajini, njena posebnost pa je tudi kar 3.700 km dolga zelo razc l enjena morska obala s številnim otoki v Baltiku. Drugi dan smo si ogledali gozdove, ki služijo kot študijski objekti gozdarske fakultete iz Tartuja, in lovski dvorec, ki služi za nastanitev, v njem pa je na ogled tudi zanimiva obsežna zbirka gozdarskega orodja in instrumentov. V sklopu študijskih objektov se nahaja tudi pragozd Jarvselja s površino 19,3 ha. Videli smo zelo lepe sestoje rdecega bora, del le-teb predstavlja gensko banko. Razkazali so nam še dolino reke Ah ja, ki jo obdajajo pisane stene iz pešcenj aka. V tej pokrajini, ki buri domišljijo, po pre pricanju mnogih Estoncev prebivajo vile, škrati in junaki številnih legend, ki so pomembna vez med estonsko kulturo in naravo. Na gozdarskem veceru so nam gostitelji predstavili gozdove in gozdarstvo Estonije. Gospodarjenje z goz- Gozd V 59 (2001) 1 51 -1 št rene vesti dovi, kijih tvorijo vec inoma bor, breza in smreka, ima zelo dolgo tradicijo, po dolgotrajnem nemškem vplivu danes prevladuje podoben nac in gospodarjenja kot v bližnji Skandinaviji. Ubadajo se s podobnimi problemi kot drugod: škode zaradi divjadi (tam jelene dostojno nadomešcajo losi), umiranje gozdov zaradi onesnaže­vanja, razdrobljena posest (samo 15 ha na lastnika), denacionalizacija ... Kaj pa tekmovalni del? Po treningu v sredo, ko smo preizkusili proge in stre l išce, nas je zajela tekmovalna mrzlica. Zacelo se je iskanje skrivnih receptov za pravo taktiko in kom­binacijo maž. Sklepale so se celo stave, kdo bo boljši: Notranjci, Gorenjci ali Dolenjci? Že prvi dan pa je prinesel kup presenecenj , odlocala nista le dober tek in pravilna priprava smuci, pac pa tudi dober strelski rezultat. Naj naštejem le najboljše uvrstitve naših po starostnih kategorijah: Katja Konec­nik 18. mesto (20-30 let), Mirjam Mikolic 18. mesto (30-40 let), Franci Pogacnik 19. mesto (30-40 let), Franc Miklavcic 29. mesto (40-50 let), Janez Konecnik 36. mesto (50-60 Jet) in Jože Omerzu 53. mesto (60-70 Jet). Uspešno smo nastopili še zadnji dan tekmovanja v štafetah, kjer je odlocal Je tek. Naša najboljša cetverica v postavi Toneta Roka, Francija Pogacnika, Francija 1 vanci ca in Mi lana Go mika je zasedla 1 l. mesto. V se­kakor smo bili zadovoljni z doseženimi uvrstitvami, ceprav vsak zase natancno ve, kje in kako bi lahko ujel dragocene sekunde, ki so mu manjkale do še boljšega rezultata. V nedeljo se nas je vecina od locila še za 50 ali 25 kilometersko maratonsko preizkušnjo na Tartu-maratonu, ki šteje tudi za serijo WORDLOPPET. Po uspešno opravljenem teku pa smo v nedeljo ob 15. uri štarta li še na maratonsko vožnjo proti domu. V Ljub­ljano smo prispeli ob 4. uri zjutraj, ne v ponedeljek, pac pa šele v torek! Kot vodja ekipe se moram vsem zahvaliti predvsem za potrpežljivost. Posebno priznanje zaslužila šoferja Martin Frelih in Jani Potocnik, ki sta nas varno preva­žala in "prenašala". Hvala tudi vsem sponzorjem, posebno še Telekomu Slovenije, Zavodu za gozdove Slovenije, Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter drugim, ki so nam pomagali pri pokritju stroškov udeležbe. Za vse, ki jih zanima udeležba na 34. EFNS, ki bo od 3. do 9. 3. 2002 v Avstriji (Ramsau), pa obvestilo, da že zbiram prijave. Janez Konecnik Mednarodni simpozij študentov gozdarstva Ali na Škotsko in spet nazaj Kako združiti pravo mero ucenja, popotovanj, druže­nja z razlicnimi ljudmi in obilo zabave? Z IFSS {Inter­national Forestry Students' Symposium), letnim sreca­njem IFSA (Intemational Forestry Students' Association). Vsako leto ga organizira druga clanica in tako smo se predstavniki DŠG (Društva študentov gozdarstva) letos odpravili na Škotsko. Peter in Urša sva se 8. septembra znašla na Bmiku, otovorjena s prtljago. Po udobnem poletu, polnem pozor­nosti stevardes British Aitwaysa, smo pristali v Londonu. ln že sva sedela na vlaku za Edinburg. Z vlaka sem si prvi c imel priložnost ogledati "tipicno" angleško pokrajino (mimogrede, vlake kot je naš slavni pendolino imajo ua Angleškem že v vsaki vasi). Vse je izgledalo mocno obdelano z obcasnimi grozno industri­aliziranirni vk ljucki. O kakšnem poštenem gozdu pa ne duha ne sluha. V Edinburg sva prispela precej sita vlakov, predvsem pa lacna. Telefonski klic je zvabil prijazne gostitelje in kmalu so prišli po naju. Odpeljali smo se do kampa, kjer smo tabotili prvih nekaj dni. Tam so ravno preveijali prisot­nost kandidatov (kar milo se mi je stoti lo-kot bi bil spet na predavanjih). Seveda sem med množico opazil mnogo znanih obrazov, veliko pa je bilo tudi novih. Led je bil hitro prebit in objemanja s starimi kolegi kar ni bilo konec. Spali smo v šotorih in že prvo noc nas je presenetil dež. Ta je bil kot nalašc prisoten vse dni tabotjenja vsaj nekaj ur dnevno. No, vzdušje kljub vsemu ni zamrlo, tretjo noc smo imeli celo pravi jam session, sestavljen iz dveh kitar, celega kupa improviziranih tolkal ter ubranih glasov. Igrali smo tako dobro, da so ostali gostje kampa skoraj poklicali policijo. Toliko o strpnosti do glasbenih talentov. Dnevi so kar prehitro minevali. Cez dan smo hodili po prekrasni edinburški uni verzi, poslušali predavanja o angleškem in škotskem gozdarstvu, sodelovali v raznih delavnicah in okroglih mizah ter na sejah skupšcine IFSA. Trdemu delu smo dodali še nocna raziskovanja Edinburga. Seveda smo se tudi tej zadnji dejavnosti posvetili z vso resnostjo. Edinburg je prekrasno mesto, tako podnevi kot tudi ponoci, in si gaje vredno pošteno ogledati. V petek, 15. septembra, se nam je pridružil še 3. slo­venski delegat, Klemen, tako da smo bili Slovenci zasto­pani v številcnej ši sestavi. V soboto smo se odpravili v Oban, turisticno obmor­sko mestece na zahodu Škotske. Tam sem prvic poskusil slavno angleško jed, predhodnice vseh fast foodov na svetu, fi.sh & chips. V sili hudic še muhe žre, kot pravi slovenski pregovor (vsak nadaljnji komentar ni potreben). V Obanu se je vsem delegatom zacelo svitati, kakšno je stanje gozda v Veliki Britaniji. S svojo 19-odstotno pokritostjo z gozdno vegetacijo nam ne sežejo niti do kolen, poleg tega pa le mat~ši del tega ozemlja prekri­vajo naravni gozdovi. Vecinoma najdemo razne plantaže sitke in podobnih iglavcev. Vse skupaj daje bolj videz kmetijstva kot pa kaj drugega. V zadnjem casu si izredno prizadevajo razširiti area! naravnil1 gozdov, vendar je za to potrebno veliko casa. Najvecje ovire pri tem so skrajno neugodna lastniška struktura (velikanske privatne posesti), razlicni ekonomski interesi, degradirana, osiromašena zemlja in pa veliki herbivori, ki so se zaradi lovskih inte­resov prenamnožili (ponekod govorijo celo o 40 glavah jelenjadi na hektar!). Na Škotskem tako razen v posa­meznih ograjenih podrocjih sploh ni naravnega pomlaje­vanja. Težko si je predstavljati, da se kdo veseli enega mladega bora na kvadratni meter. So pa prepricani, da jim bo uspelo. In verjetno jim res bo, saj so na svojo stran uspeli pridobiti civilno družbo. Le-ta je vsaj na Škotskem izredno ekološko osvešcena. Zavest o vrednosti dreves in gozdov je izredna. V mislih so se mi zacela pora jati mnoga vprašanja: "Kaj pa Slovenci? Se zavedamo, kakšen zaklad imamo v svojih (za zdaj) še precudovitih gozdovih? Ali gozdarji dovolj in na pravi nacin osvešcamo javnost? Ali znamo naše gozdove dobro in pravilno tržiti?" Med potjo smo se ustavili še ob jezeru Loch Ness in se po njem popeljali z ladjo. Slavne pošasti Nessie ni bilo na spregled (menda se pokaže le bogatim turistom). Omeniti je potrebno še haggis, škotsko nacionalno specialiteto, ki je precej podobna našim krvavicam. To je bila najo­kusnejša jed, kar srno jih poskusili, sicer pa smo cele dneve žveci li neznosne angleške sendvi ce in cips s kisom. Poskusili smo tudi pravi škotski whiskey (v neki trgovini se je dalo degustirati kar 25 razlicnih vrst te pijace) in seveda odlicno pivo. Kljub vztrajnemu zanikanju dejstva, da se bliža konec simpozija, je ta vseeno prišel. 23. septembra proti veceru sva se z Uršo poslovila in odpeljali so naju na vlak. Doma si še 14 dni nisem cisto opomogel od vseh izkušenj. Vse, kar sem doživel na simpoziju, se je globoko vti­snilo vame. Znova se je izkazalo, da sem se pred leti pra­vilno odlocil za študij. Spoznal sem, da je gozdarstvo resnicno znanost prihodnosti, katere razcvet šele prihaja. Slovensko gozdarstvo se lah)