KULTURNO POLITIČNO GLASILO Poštni urad: 9020 Celovec — Verlagspostam t: 9020 Klagenfurt Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt g>e Jj, i LETNIK XXII. / ŠTEVILKA 30 CELOVEC, DNE 23. JULIJA 1970 CENA 2.50 ŠILINGA Po desetih letih: EG$ (EWG) bo razpravljala z Avstrijo Po desetih letih čakanja je Avstrija dosegla pri EGS/EWG vsaj malo rešitev, ki se pa odlikuje v tem, da je dosti realistična in uresničljiva, bolj kot vse dosedanje ,velike’ rešitve. EGS/EWG se je odločila razpravljati z Avstrijo in skleniti z njo »začasno pogodbo«, ki bo za Avstrijo prinesla še prej kot za vse druge EFTA-države znižanje carin in olajšanja pri izvozu poljedelskih pridelkov. Sicer se mora ta začasna rešitev pozneje vgraditi v ono končno pogodbo, ki jo bodo izbarantali zastopniki EGS/EWG z državami EFTA, kjer je tudi Avstrija članica. Edino torej, v čemer lima Avstrija prednost, obstaja v tem, da se bodo razpravljanja z Avstrijo začela prej, glede na možnosti iin olajšanja pa velja za Avstrijo isto, kot za njene partnerje v EFTA, do take končne pogodbe pa bo prišlo — kot kažejo izkustva z EGS/EWG — šele nekje sredi naslednjega desetletja. Odločitev je padla pri -zborovanju zunanjih ministrov šestih EGS/EWG-držav v 'torek na seji, ki je trajala uro in pol. Komisija EGS/EWG je dobila nalog, da čim Svetovni kongres mladine Glavno tajništvo Združenih narodov je sklicalo za petindvajsetletnico obstoja ter organizacije svetovni kongres mladinskih zvez iz vseh držav. V stekleni dvorani poslopja Združenih narodov zboruje okoli 600 odposlancev iz 110 dežel, ki so članice Združenih narodov, in iz 61 še ne suverenih teritorijev. Glavni tajnik ZN U Than-t je naslovil na mladino poziv, naj prouči osnovne vzroke sedanjega nezadovoljstva, ki izziva močan občutek, da nekaj ne gre prav v svetovnih dogajanjih. V uvodnem govoru jie nadaljeval, da bo sedanje nezadovoljstvo še obstajalo, dokler se ne bodo vse države, velike in male, držale obveznosti, ki izvirajo iz ustanovne listine Združenih narodov. Drug velik vzrok današnje splošne nezadovoljnosti so razlike med razvitimi in nerazvitimi državami. Bogate dežele morajo uvideti, da jim je nemogoče živeti v oazah bogastva in biti obkoljene s puščavami siromaštva. Nujno potrebna je tudi varnost na svetu in solidarnost vseli ljudi. Ves zbor je navdušeno pozdravil U Than-tove besede. Popoldne so izvolili različne komisije in odbore za svetovni mir, za izobrazbo in za razvoj človeškega okolja. prej, izdela načrt za pričetek konkretnih 'pogajanj, za podlago bodo vzeli že izdelane predloge, ki so jilh pripravili v »delovni skupini za Avstrijo«. Ministrski svet EGS/EWG naj bi potem na prvi seji po poletnih počitnicah, to bo nekje konec septembra, -ta načrt pretehtal in dal komisiji nalog, da začne s pogajanji z Avstrijo. Rezultat bi potem dopolnili s tem -da bi določili termine za opustitev raznih drugih gospodarskih zaprek, in sicer v oktobru, ko se bodo začela pogajanja z ostalimi državami EFTA, v prvi vrsti glede na švedsko in Švico (nevtralni državi). Torkov sklep, ki je za Avstrijo tolikega pomena, je bil možen zaradi tega, ker so našli kompromis med1 nizozemskim predlogom in francoskim predlogom (oba vložena od zunanjih ministrov), da je prišlo do kompromisa se je zahvaliti nemškemu zunanjemu ministru Scheelu, posebno pa sta se potegovala za uspešen zaključek italijanski zunanji minister Moro in belgijski Harmel, njima se je pridružil tudi francoski zunanji minister Schuman. Že pri prvih sejah je prišlo do živahnih trenj med raznimi skupinami, predvsem zaradi dnevnega reda, vodstva kongresa in da je bil način vabljenja- udeležencev te -mladinske skupščine izveden nezadovoljivo. Nekatere skupine so zahtevale, da se izključijo predstavniki nacionalne Kitajske, Južne Koreje in Južnega Vietnama, .povabijo pa naj se odposlanci republike Kitajske, Severne Koreje in Severnega Vietnama. Končno so se zedinili, da. delegatov prvih treh ne bodo izključili, povabili pa 'bodo tudi mladinske zastopnike iz zadnjih treh držav. Tako je tudi pravilno, če naj gre za dialog o skupnem svetovnem miru in iskanju prave poti. do njega. Izraela pripravljajo atomsko bombo Iz Was,hingtona poročajo, da je senator Stuart Symington dejal, da so končno dognali, da Izrael pripravlja lastno atomsko bombo. Senator Symington je zdaj predsednik senatnega pododbora za zadeve Bližnjega vzhoda. Podrobnosti ni hotel navesti, pač pa je gotovo, da si Izraelci prizadevajo-, da bi sestavili jedrsko orožje. V primeru Mirko Kumer 60-letnik Kdo ga ne pozna? Če že ne osebno, pa po njegovem javnem delovanju m pisanju. Mirko Kumer je gotovo taka osebnost med koroškimi Slovenci, da se ga ob njegovi šestdesetletnici z veseljem spominjamo in mu čestitamo! Naj se ga s 'temi. vrsticami spomni tudi »Naš tednik«, v katerem je že toliko zanimivega napisal. Mirko Kumer, splošno- znan v domači okolici kot črčej,, je doma na Blatu v šmi-helski. fari, v sosednji pliberški občini. V prvi svetovni vojni padli oče, tudi naravni talent, je kupil kmetijo, k-i jo je prevzel Mirko, mati pa je iz Vavtijeve družine v Rutah, sestra g. župnika Alojzija Vavtija. Postal je kmet z dušo in telesom, toda ho-- tel je biti napreden in strokovno izobražen, zato je dokončal kmetijsko šolo v Litzelhofu in se zanimal po knjigah m tečajih za gospodarstvo. Že mlad pa je začel delovati pri narodnem in kulturnem de. Iu, sodeloval je pri Kat. prosvetnem društvu v Šmihelu -in sta ga vzgajala kaplan Zupan in župnik Vintar in je pred vojno Postal tudi društveni predsednik. Hodil je na predavanja in tečaje, predvsem pa je črpal znanje in si pridobival širši pogled na vse življenjske probleme iz prosvetne knjižnice. Le z ljudsko šolo je postal tako izobražen in razgledan, da je postal odbornik Prosvetne zveze in tajnik Kmečke zveze. L. 1941 so nacisti zaprli vse odbornike Rat. prosv. društva. Ko so Mirka izpustili, je moral takoj k vojakom na rusko fronto. Hvala Bogu, da se je po štiri iin pol letih vrnil na svoj dragi dom in nam je vsa doživetja na fronti, v ujetništvu in na vračanju domov popisal v dveh knjigah: »Po sili vojak«, ki ju je izdala Mohorjeva družba in sta napisani tako zanimivo, da so ju preprosti in izobraženi z užitkom 'brali in mu ^ ludi za ti knjigi čestitamo. Kot življenjsko izkušen, razgledan mož ,q i'n kot zaveden Slovenec se je .po vojni še \y Holjj udejstvoval v javnem življenju. Od k 1950 do 1954 je bil podžupan, od 1. 1954 0, ‘k) 1958 pa župan blaške občine. Tudi pri D volitvah 1. 1958 je dobil skoro polovico vsefa glasov. Po združitvi blaške občine s ^ Pliberško je 1. 1966 postal podžupan pli-P keiške občine in zastopa ne le Slovence, jLrnpak sploh kmečko prebivalstvo. Vsem 0 brez razlike skuša svetovati in 'pomagati v Uradnih ali neuradnih časih, njegov nasvet g) le premišljen in koristen. Zato ni čudno, 0, (kt je slovenska lista s Kumrom na čelu ob letošnjih občinskih volitvah toliko prido-/ bila, ker je bila splošna želja, da- bi ostal p se nadalje podžupan in tako mogel več po- ij1 uiagati in se je ta želja tudi uresničila. Poleg kmeta in žulpana je še predsednik živinorejske zadruge, odbornik Kmečko-go-spodarske zadruge, Hranilnice in posojilnice v Pliberku in član Kmetijske zbornice v Celovcu. Prvo mesto pa ima pri njem družina, kjer-naj, bo mir in zadovoljnost. Velikokrat poudarja, kakšnega pomena je materinska vzgoja ne le za vernost, ampak tudi oblikovanje značaja in -za narodno življenje sploh. črčej' je ljudski pripovednik. Preprosto, vsem razumljivo pove zgodbe, izkušnje in doživetja ali pri razgovoru, ali pri govorih ali v radiu ali v svojih spisih. Zna kritično opazovati življenje in ima izreden spomin, kar smo se prepričali zlasti ob knjigi: »Po sili vojak«. Pa tudi bralcem »Našega tednika« je posredoval svoja doživetja npr. iz potovanja po Nemčiji, od bolniških sosedov, zlasti pa o svojem srcu na baterijo. Da, kar znamenit je -postal kot mož s srcem na baterijo. Zadnjič je celo neka neznana Američanka prišla na obisk, da vidi tega znamenitega moža. Njegovo srce je po vsem, kar je moralo prestati, res tako slabo, da mu mora pomagati baterija, toda to srce je dobro, to čutimo vsi, ki ga poznamo. Vsakemu želi dobro In hoče pomagati, ne pozna jeze in sovraštva, je razumevajoče in hoče mir in zadovoljnost ne le v družini, ampak tudi med sosedi in obema narodoma na Koroškem. Toda ta mir je sad pravičnosti. Ob 60-letnici želimo Mirku Kumru, da bi še dolgo bilo njegovo verno in dobro srce, ki tako ljubi svojo družino, svoj narod in Boga, da bo še veliko dobrega storil s svojo besedo, s svojim pisanjem in s svojim zgledom! Rusi, med katerimi ste tako dolgo živeli, bi vam voščili: »Na- mnogaja Ijeta!« nujne potrebe bi ga verjetno tudi uporar bili. Z druge strani poročajo iz Pariza, da je predsednica Golda Meir povedala uredniku pariškega tednika »L’Express«, da je izraelska vlada pred dvema tednoma povabila vlado Združene arabske republike na tajne pogovore o premirju, vendar ni na to ponudbo prejela odgovora. Američani so menda predlagali, da bi se Izraelci in Arabci dogovorili vsaj o začasnem premirju, ki naj bi trajalo 3 mesece. Nemška vzhodna politika Zahodinonemški zunanji minister Wal-'ter Scheel se je pretekli 'ponedeljek vrnil iz Washingtona. Obiskal je »bliskovito« London in Washington, da bi razložil najnovejše elemente v »vzhodni -politiki« bonske vlade. Scheel je izjavil, da pomeni soglasje Londona in "VVasihingtona z bonsko »vzhodno -politiko dobro izhodišče« za bližnja (pogajanja- s sovjetskim zunanjim ministrom Gro-imikom. Dodal je, da so bili razgovori z Ale-dom D. Homom in Williamom Rogersom spodbuda in podpora zaihodnon-amSki politiki popuščanja napetosti v odnosih z Vzhodom in še (posebej s SZ. »Ta politika je že dobila moralno in politično podporo Francije med Po-mpidoujevim obiskom v začetku julija,« je Scheel dopolnil svojo izjavo. Dejal je, da je »iimel-o berlinsko vprašanje odločilno vlogo« -pri njegovih razgovorih v Londonu in Washi,ngtonu. Pred odhodom iz Washingtona pa je Scheel -izjavil -po sestanku z Nixonom, da bo 26. julija odpotoval v Moskvo »trdno prepričan, da ima vso podporo zahodnih zaveznikov« glede sklenitve sporazuma o odpovedi uporabe sile v odnosih med Sovjetsko zvezo in Zvezno republiko Nemčijo. Brazilski škofje zahtevajo reforme V novem glavnem mestu Brasilia se je sestalo 183 brazilskih škofov. Izglasovali so resolucijo o položaju v državi, in sicer je zanjo glasovalo 159 škofov. Da bi prodrla, so jo na nekaterih mestih nekoliko omilili. Resolucija priznava, da so bili doseženi vidni uspehi gospodarske in finančne narave v državi, pa- 'tudi v sami upravi: proizvodnja električne energije je napredovala, vidni so uspehi tudi v prometu in glede gradnje stanovanjskih hiš. Toda pri vsem tem je treba dati večji poudarek na osnovne socialne zahteve in -potrebe prebivalstva. Škofje so zanikali glasove o genocidu indijanskega prebivalstva ter v tem -pogledu podprli vlado. Resolucija se v tem pogledu sklicuje na pričevanje 40 misijonarjev, ki delujejo ob Am-azoni. Mehiški predsednik razdelil kmetom 21 milijonov hektarov zemlje Prejšnji mehiški predsednik Diaz Ordaz je med svojim 6-letnim manda-tom razdelil kmetom brez zemlje okoli 21 milijonov ha zemlje. Četudi ocenjujejo to kot pomemben uspeh prejšnje mehiške vlade, problem kmetov brez zemlje še ni rešen. Predsednik je pooblaščen, da lahko razdeljuje zemljo iz državnih posestev in iz presežkov, ko posesti latifundijev (veleposestev) -presegajo predvideni maksimum. OD TEDNA DO TEDNA DUNAJSKA VLADA BO razposlala spomenico O VARNOSTNI KONFERENCI Avstrijska vlada bo te dni poslala posebno spomenico vsem vladam, ki se potegujejo za to, da bi sklicali evropsko konferenco o varnosti. Tako je včeraj predlagal ministrskemu svetu minister za zunanje zadeve Kirschlager. Končno besedilo spomenice še ni sestavljeno, gre pa v bistvu za nekakšno dopolnilo k predlogoma držav varšavskega pakta m članic atlantskega pakta. Avstrija si prizadeva, da bi obe strani čimbolj zbližala. Zato želi, da bi na konferenci razpravljali o enakomernem zmanjšanju vojaškega potenciala na obeh straneh. Konferenco si predstavljajo kot vrsto zasedanj, tako da bi laže premagali morebitna nesoglasja. VOLITVE 4. OKTOBRA Izredna seja ministrskega sveta je dala notranjemu ministru dovoljenje, da se more vršiti 4. oktobra na Dunaju ponavljanje državnozborskih volitev. Za podlago bodo vzeli 1. januar 1970. KMETJE SE BODO BRANILI »Protestna akcija s traktorji bi 'bilo najboljše protestno sredstvo, izzvalo bi pa ne-voljo prebivalstva in zato ga je odkloniti. Mislimo pa na informacijsko akcijo, ki bo konsumentom bolj simpatična.« Tako -mislijo odgovoriti avstrijski kmetje na povišanje tako imenovanega »kriznega groša«. ULBRICHT SE BOJI, DA Ga NE BI PREHITELE SZ IN DRUGE »SOCIALISTIČNE DRŽAVE« Prvi tajnik komunistične partije »Vzhodne Nemčije« Ulbrioht je izjavil, da upa, da bo v kratkem podpisana pogodba o neuporabi sile med Bonnom in Moskvo. Ulbrioht je dejal, da je po sestavi nove zapad-nonemške vlade pod vodstvom kanclerja Brandta »prišlo do večjega občutka stvarnosti«. Dodal pa je, da je prišlo do »odmora za premšiljanje« po sestanku med Brandtom in Stophom. Ulbricht je v tem okviru rabil izraz »možnost vzpostavitve vez miroljubne koeksistence«, s čimer je nekoliko omilil prejšnji izraz »priznanje«. POSLANIK LR KITAJSKE V MOSKVO Zastopnik zunanjega ministra Ljudske republike Kitajske Hsing-čuan je bil pretekli teden imenovan za novega poslanika v Moskvi, i-n to šele -nekaj mesecev pozneje, odkar je Moskva poslala svojega zastopnika Stepakova v Peking; Stepakov je moral ce- lo 3 mesece čakati na .potrditev pekinške vlade. Kot javljajo, so zamrznili razgovori med LR Kitajsko in Kanado zaradi spora okoli različnega gledanja na Formozo. Kanadi ni nič pomagalo, da glede priznanja ali ne-priznanja Tajvana ni rekla ne da, ne ne. SLOVENCI V ITALIJI - NACIONALNA MANJŠINA Kot smo že poročali je deželna zbornica Furlanije-Julijske krajine tik pred zaključkom poletnega zasedanja odobrila zakonski osnutek deželnega poslanca Slovenske skupnosti dr. Draga Štoke. Doslej so na ukaz rimskih oblasti bili Slovenci formalno zelo zapostavljeni, saj niso smeli deželni zakoni imenovati slovenske -narodne skupnosti. Zakon, ki ga je deželni zbornici predložil dr. Štoka, pa predvideva izrecno imenovanje Slovencev in slovenske manjšine v deželni- zakonodaji. O zakonskem osnutku samem se je v deželni zbornici razvila čez triurna debata, v katero so posegli mnogi svetovavci vseh strank in osvetlili svoje zadržanje do Štokovega zakonskega osnutka. V imenu Slovenske skupnosti je imel daljši govor tudi predlagatelj zakona, slovenski svetovavec dr. Stoka, ki se je zadržal pri problemih slovenske narodne skupnosti, nanizal pozitivni prispevek slovenske manjšine, ki si je vedno prizadevala za čim širše kulturno in gospodarsko sodelovanje med Furlanijo-Julijsko krajino, Koroško itn Slovenijo. Rekel pa je, da.noče biti slovenska manjšina le nekakšen pasiven most med tremi deželami, ampak da hoče polnokrvno razviti svoje kulturne in socialne težnje. Dejal je nadalje, da je slovenska narodna skupnost v tem delu sveta nekak mozaik narodnostnih in socialnih vrednot in da ji morajo zato odgovorne oblasti nuditi povsem svobodno življenje, ki ne obstoji samo v uživanju enakih pravic kot jih imajo državljani večinskega naroda, ampak mora prej ali slej priti tudi do konkretnih zakonov, ki naj ovrednotijo njene pravice in zakonite zahteve. Štokov zakon je pri glasovanju dosegel plebiscitarno zmago, saj je od 60 poslancev samo 6 glasovalo proti (Iiberalisti in fašisti). Tudi deželna vlada se je izjasnila za zakon Slovenske skupnosti, čudno vlogo pa so pri tem odigrali komunisti, ki so sicer glasovali za zakon, a so prej poskušali vse mogoče proceduralne trike, da bi onemogočili redno izglasovanje zakona. To nam bodi v nauk, -da večkrat komunisti eno govorijo in drugo delajo... Zakon dr. Štoke roma sedaj v Rim na centralno vlado, ki ima možnost, da ga v roku tridesetih dni zavrne. V primeru, da bi se to zgdoilo, bo vsa stvar šla- v razsojo pred ustavno sodišče, ki bo v končni fazi le moralo enkrat dovoliti, da se Slovenci imenujejo v deželnih zakonih s pravim in polnim imenom. Drugače bi vsa stvar zgle-dala zelo sramotno za demokratično državo, za katero se trna Italija. čila Coolidgeu svojo odločitev, naj so Karavanke začasna razmejitvena črta. Prof. Ehrlich pa je istega dne obvestil svojo vlado v Ljubljani, da »Milesovo 'poročilo m zanesljivo in da komisija sploh ni bila v stanju izvedeti za pravo razpoloženje koroških Slovencev, ker so- zaradi globokega snega obiskali samo večja naselja tik ob glavni cesti in ker so Nemško-Avstrijci povsod prirejali velike manifestacije, na katere so pošiljali svoje somišljenike tudi iz drugih krajev. Slovenske želje sploh niso prišle do izraza.« Dne 10. II. je Smodej po nalogu slovenske vlade odpotoval na Dunaj, da bi predložil Coolidgeu pomisleke svoje vlade. Tamkaj je srečal tudi Ivana Hribarja, poslanika v Pragi. Obadva sta takoj 'poročala v Ljubljano, kaj sta slišala. Hribar poroča, da je »Coolidgea našel že 'popolnoma pod avstrijskem vplivom«. Na podlagi Ehrlichovega poročila in poročil z Dunaja se je predsednik slovenske vlade dr. Brejc odločil potovati v Beograd in o vsem obvestiti jugoslovansko vlado, ki ji je priporočil, naj Milesovega poročila ne prizna, češ da slovenski zastopnik ni bil pooblaščen 'podpisati graškega protokola. Nadaljnje korake je nato prevzela jugoslovanska državna vlada, ki ji je takrat predsedoval Stojan Protič. Tako imenovano »Milesovo poročilo« je sestavljeno iz šestih dokumentov: 1. Skupno poročilo polk. Milesa in por. LeRoy Kinga z dne 7. februarja- o načrtu, kako potegniti razmejitveno črto in o metodah dela, po katerih sta,prišla do tega zaključka. 2. Skupno poročilo polkovnika Milesa in por. LeRoy Kinga z dne 7. februarja o tehničnem opisu razmejitvene črte, ki jo predlagata. 3. Ločeno posebno poročilo majorja Law-rencea Martina z dne 8. februarja 1919 o geografskem popisu razmejitvene črte, s katero se on iz zemljepisnih razlogov strinja. 4. Skupno poročilo polk. Milesa in por. Kinga z dne 9. februarja 1919 o podrob-nostnih razlogih, ki so ju vodili pri odločitvi, glede razmejitvene -črte. 5. Ločeno manjšinsko poročilo prof. Roberta Kernerja z dne 9. februarja o razlogih, zakaj ne soglaša s predlagano razmejitveno črto- in zakaj predlaga reko Dravo. 6. Ti dokumenti so bili v rokah prof. Coolidgea že dne 9. februarja in jih je takoj s kratkim spremnim pismom poslal naprej v Pariz s pripombo, da jih on sam še ni proučil in ne odobril, da pa bo to storil v najkrajšem času. Svoj, končni odlok je javil v Pariz v poročilu štev. 77 dne 17-februarja 1919. in bi moral s tem dnem graški protokol stopiti v veljavo. Vseh šest dokumentov v naslednjem objavljamo v dobesednem prevodu, ker so srž tako Imenovane Milesove komisije na Koroškem in po 33 letih skrbnega skrivanja v tajnih arhivih bili predani v javni arhiv šele 1. 1953 in so tukaj, prvič objavljeni v knjigi. (Dalje prihodnjič) Koroška demarkacijska črta in plebiscit (1. nadaljevanje) PROF. COOLIDGE PIŠE V PARIZ Dunaj, dne 20. januarja 1919 Poročilo štev. 31 Ameriški mirovni delegaciji 4. Plače de la Concorde Pariš. Gospodje! Čast mi je sporočiti Vam, da sem pred tednom dni poslal podpolkovnika Shermana Milesa in poročnika Le Roy Kinga v Ljubljano preučiti jugoslovansko vprašanje. V zadnjem času je namreč prišlo do nekih bojev med Avstrijci in Slovenci na Koroškem in obe nasprotujoči si stranki sta se sporazumeli, naj se njuni zastopniki sestanejo v Gradcu, da napravijo konec brezumnemu prelivanju krvi. Polkovnik Miles in poročnik King sta odšla v Gradec, da sestanku prisostvujeta kot opazovalca. Enkrat je že kar izgledalo, da se bosta obe stranki sporazumeli, toda končno so se pogajanja razbila. Polkovnik Miles je nato z namenom, da bi preprečil nov izbruh sovražnosti, predložil — pod pogojem, da jaz to odobrim — da naj on sam in poročnik King gresta na Koroško in potegneta začasno razmejitveno črto, ki naj bi jo obe nasprotujoči si stranki sprejeli. Predlog je bil z navdušenjem sprejet, sestavljen je bil protokol in tudi podpisan. Prepis francoskega izvirnika in njegov angleški prevod sta priložena. Poročnik King je prišel semkaj danes popoldne in mi o vsem poročat Ta dogodek me je spravil v neugoden položaj. Instrukcije, ki sem jih dobil tako pismeno kakor ustno, mi pod nobenim pogojem ne dajejo pravice, da bi se bavil s takšnimi stvarmi. Prav dobro tudi vidim nevarnosti in škodo, ki bi mogle iz tega nastati za Zedinjene države, ako bi ameriški zastopniki kar na svojo roko sami sebe postavljali za razsodnike v tako delikatnih mednarodnih vprašanjih. Na drugi strani pa se sam strinjam tudi s polkovnikom Milesom, da je stvar skrajno pereča. Sem prepričan, da je treba prevzeti nase tudi riziko najtežjih odgovornosti, kadar gre za stvari, kot so takšnc-le. Zaradi tega sem mu v pismu, katerega prepis prilagam, dal dovoljenje, da naj izvede svoj načrt pod pogojem, da svoje odločitve ne objavlja brez moje predhodne odobritve. Skupno z njim pojde tudi major Martin, ki sc preiskovalnega dela udeležuje kot zemljepisni izvedenec. Vsa stvar bo verjetno trajala več kot teden dni in vas spoštljivo prosim, da mi pošljete navodila čim prej mogoče, če naj zaključke te misije objavimo ali ne. Med tem časom vsaj ne bo novih sovražnosti. Čast mi je ostati vam pokorni služitelj Podpis: Archibald Cary Coolidge PODPOLKOVNIK MILES SE POJAVI O tej zgodovinski graški konferenci je pisal tudi Lawrence Martin, eden od članov Milesove komisije, v članku, ki ga je napisali na čast Herbertu Putmami Ob 30-letnici njegovega vodstva ameriške Lilbrary of Con-gress 1. 1929., v knjigi, ki jo je izdala Vale univerza. Tam beremo na strani 353, da je »v trenutku, ko so se pogajanja razbila, nastopil ogromen, moder, pogumen in .nesebičen Amerikanec, častnik generalnega štaba na službovanju na Koroškem pri ameriški mirovni delegaciji. Govoril je v vojaški, robati francoščini, ki se je naučiš v Chicagu in jo potem uporabljaš po vzorcu Rusov ali Balkancev. Ker ni razumel ne nemško ne slovensko, so ga kot Amerikanca zvesto poslušali. Dejal jim je: Fantje, poglejite. Ne vidim, zakaj bi se še naprej med seboj,'pobijali. Saj vem, da tudi vi nočete vojne. Sicer pa itak vsi veste, da bi vam to prineslo grom in 'blisk od očakov v Parizu, vsem, enim in drugim. Kaj pa pravite k mojemu predlogu. Sklenite, naj grem jaz tja dol na Koroško in potegnem demarkacijsko (razmejitveno) črto med vašima vojskama in vi se obvežete, da se je boste držali? — Zakaj ne, ,so odgovorili v dvojezičnem zboru strmeči poslušalci. Na ta so se lepo vsedli, napisali sporazum na košček papirja in ga podpisali. Tako je polkovnik Miles s tem koščkom papirja rešil Bog ve koliko človeških življenj.« Dne 22. januarja je Coolidge, ne da bi čakal dovoljenja svoje ameriške vlade, Mi-lesovi komisiji dal podrobna navodila in ji priključil še zemljepisnega izvedenca v gen. štabu majorja Martina in univ. prof. Roberta Kernerja, ki jie govoril slovensko. Dne 28. jan. je znova pisal v Pariz in obrazložil namen Milesove komisije. Pri ameriški delegaciji v Parizu je nastalo razumljivo razburjenje. Ameriška mirovna delegacija je prinesla s seboj na konferenco točna navodila, kako naj postopa pri novi razmejitvi ra-zsufega avstro-ogrske-ga ozemlja. V instrukcijah je zapisano, da »naj se ustanovi neodvisna jugoslovanska država iz Srbije, Črne gore in ozemlja Srbov, Hrvatov in Slovencev bivše Avstro-Ogrske« in da naj se potegnejo njene meje tako, da bodo v glavnem v skladu z jezikovno mejo, izvzemši v Banatu pri Temešvaru in v ozemlju Istre in Soče«. Nadalje je 'bilo znano, da je -pogodba za premirje z dne 11. novembra 1918 določila, da spada avstro-ogrsko področje pod oblast poveljnika francoske balkanske vojske maršala Fra-nchet d’Esperaya. Zato je delegacija sklenila Coolidgea posvariti, naj se ne meša v razmejitvena vprašanja, češ da ameriška delegacija ne sme nastopati samovoljno, ampak le skupno z drugimi zavezniki. Medtem je prišlo novo Coolidgevo poročilo (dne 30. januarja), da je Milesova komisija na svojem potovanju na Koroško skozi Maribor, naletela na »strahovito klanje«, ki da so ga povzročili »Jugoslovani«, ki so zagrešili »pravcati pokol na- javnem trgu« in je bilo »10 Nemcev ubitih, kakih 50 pa ranjenih«. Ameriška mirovna delegacija je istega dne, ko je prišel Coolidgev telegram o »ma- riborskem masakru«, poslala na Dunaj br-zojav, v katerem je jasno izpovedala svoje mišljenje o Coolidgevi koroški iniciativi. Brzojav je važen in ga zato objavljamo v dobesednem prevodu: Pariz, dne 30. januarja 1919 Prof. Coolidgeu, Dunaj — V odgovor na brzojav štev. 31 in na poročilo z dne 20. in 22. januarja: Izogibajte se vsakega nadaljnjega poskusa, da bi reševali mejne spore, ker je to izven Vašega delokroga. Reševanje, pa čeprav samo začasno, vseh vprašanj te vrste, so upravičena načenjati samo medzavezniška zastopništva in vsak samolastni poskus Amerike, da prevzema razsodniške vloge, nam je lahko skrajno neprijeten. V Vašem primeru ameriška mirovna delegacija niti ne potrjuje niti noče utajiti, kar ste podvzeli, a se ne bo vtikala v vprašanja statusa quo brez potrebe. Dne 1. februarja je ameriška delegacija na predlog J. Grew-a sklenila, da stavi Coolidgevo komisijo z dnevnega reda in da raje o tem incidentu ne obvesti drugih zaveznikov, »razen če hi prišle kakšne pritožbe«. Kljiulb temu je: prof. Coolidge šel svojo pot naprej, in -z datumom 3. februarja najdemo v arhivu njegovo nadaljnje poročilo o Milesovi -nalogi, ki mu je priključil vso dokumentacijo, 'ki je -z njo v izvezi: 'borbe na Koroškem, graška pogajanja, graški protokol, odobritev Milesovega predloga. Milesova komisija je bila na potu od 27. januarja,, ko je prispela v Maribor, do 6. februarja, ko se je s Celovca vrnila na Dunaj. Spored je ibil naslednji: 28. januarja je prišla v Dravograd, kjer je prenočila v nemški gostilni »Pri -Pošti«. 29. januarja je obiskala Lab ud, Rudo, Grebinj, Djekše in Velikovec, kjer je prenočila,. 30. januarja je potovala naravnost v Celovec, ki ga je določila za- glavni stan. Tukaj je mesto F. Smodeja prevzel zastopstvo slovenske vlade prof. dir. Lambert Ehrlich. Istega dne j,e obiskala Kotmaro ves in Grab-štanj. 31. januarja je obiskala Vetrinj, Hodiše, Škofiče, Logo ves, Vrbo in Beljak. 1. februarja je obiskala Borovlje, Bistrico v Rožu in št. Jakob v Rožu. 2. februarja, v nedeljo, je komisija počivala v Celovcu. 3. februarja je potovala v Rožek, Ledin-ce, št. Jakob v Rožu, Loče, Malošče in-Brdo na Zilji (Marija na Zilji). 4. februarja je še enkrat obiskala Grebinj, nato potovala v Velikovec, Dobrlo ves in Pliberk. 5. februarja se je vrnila znova v Dobrlo ves in potovala skozi Goseljno ves v Globasnico, Apače in nazaj v Celovec. 6. februarja je nenadno prekinila potovanja in se odpeljala na Dunaj, in to tako hitro, da so morali nabrano gradivo poslati za njo v posebni pošiljki, ki je prišla na Dunaj dine 7. februarja. Dne 7. februarja sta Miles in King izro- Priznanje slovenskemu profesorju v tujini pred kratkim povišan na stopnjo rednega profesorja (ordinarija), ali na najvišjo stopnjo profesorske poklicne lestvice. Čeprav poučuje na tujem, se iprof. Hočevar nenehno živo zanima tudi za svoj slovenski rod. O slovenskem narodnem gospodarstvu je poleg številnih člankov napisal dve knjigi, in sicer SLOVENIA’S ROLE IN AUGOSLAV EGONOMA (Vloga Slovenije v jugoslovanskem gospodarstvu), ki jo je izdal Slovenian Research Center of America, in pa THE STRUCTURE OF SLOVENIAN EGONOMA (Struktura slovenskega gospodarstva), ki je izšla pri Studia Slovenica. Dr. Hočevar izkoristi vsako priložnost, da bi na svoj način koristil slo- »Komedija zmot“ Preteklo sredo je začel »ansambel Por-eia« svojo letošnjo sezono v Spittalu in s tem hkrati obhajal desetletnico in sicer z isto Shakespearovo veseloigro »Komedija zmot«, kot leta 1961; igralska skupina se je predstavila prvič v Gospe Sveti. Letošnja krstna predstava je bila umetniški in družbeni dogodek, kar je podčrtala predvsem navzočnost vidnih predstavnikov avstrijskega kulturnega in političnega življenja, na čelu koroški deželni glavar Sima in ravnatelj avstrijske televizije dr. Zilk. »Komedijo zmot« je Shakespeare napravil v svoji mladosti (1590—1591), kjer pa veliki angleški avtor že odločno izraža svojo komično žilico, ko je njegova komika dostikrat prepojena s poetičnimi, liričnimi izlivi, ne da bi pa ob tem izgubil na strogosti in doslednosti umetniške kompozicije. Režiserju Herbertu Woohi-nzu ni uspelo le spraviti občinstvo s svojimi briljantnimi režijskimi napotki — kljub temu da se je med prireditvijo tu in tam polil dež raz strehe na poslušalce — v smeh, ampak je nič manj tudi delu in intenci jam avtorja — situacijski komiki — ugodil; režija je bila -točna in odrski prostor so igralci smiselno in ekonomično izrabljali. Odrske slike Matjaža Kralja, sina slavnega ljubljanskega odrskega umetnika, so bile nove in ne samo to, odgovarjale so še bolj kot leta 1961 duhu celotne inscenacije, Slovenska književnost v Franciji Predrag Matvejevič je v francoskem časopisu Le Monde pred nedavnim objavil daljlši eseji o slovenski književnosti. Objavljen je pod' rubriko La Litterature a 1 Et-ranger (Književnost iz tujine), pod vzglavjem Jugoslavija, sestavek pa nosi naslov »Les Lettres slovenes« (Slovenski list). Avtor piše, da sta si slovenska in makedonska književnost obranili 'posebno mesto v književnosti in obdela potem v širokem, obsežnem zgodovinskem pregledu slovensko literaturo. Ta članek je nekako dopolnitev in nadaljevanje razprave, ki jo je že pred letom dni napisal Marc Alyn, ki je pripravil zelo dober prevod pesmi Srečka Kosovela, pesnika Krasa, v francoščino. Ob koncu dodaja Matvejevič, da so do-sleji izšle štiri knjige prevodov slovenske literature v francoščino: založba Seghers je izdala izbor pesmi Srečka Kosovela (z uvo- Popravljajo krivico slovanskemu blagovestniku venskemu narodu, pa naj bo to z znanstvenim proučevanjem slovenske narodne problematike, s podatki o znamenitih Slovencih, ki j,ih s takim veseljem pošilja Slove-niain Research Centru, ali s predavanji študentom o Sloveniji, naši ljubi deželici pod Triglavom. Kot sposoben organizator često vodi tudi študijska potovanja po Evropi in uporabi to priložnost, da svoje študente seznani tudi z lepotami, uspehi in problemi Slovenije ter Jugoslavije sploh, čeprav vodi študente skozi več držav, da na naslovno stran svojih prospektov Bled. Na konferencah in v znanstvenih žurnalih rad vplete v svoje razprave (tudi Slovenijo in tako na spreten način z njo seznanja široki svet. v gradu Porcia kulise so bile stilizirane, smiselno nastavljene in pestro sooblikovale in neopazno 'podčrtale vsak prizor. Kar tiče oblek, pa je Kralj prekosil sam sebe (in lahko bi rekli tudi marsikaterega sodobnega ustvarjalca, tako imenovane mednarodne mode). Georg Trenkwitz (Antipholus) in Peter Uraj (Dromio) nista bila le glasovno tako močna, da smo pozabili na bobnanje dežja, ampak tudi v gestah in mimiki tako prepričljiva — ker vešča pretvarjanja —, da nista bila le po sili, ampak v resnici brata-dvojčka; strah, zabuhano veselje, gosposko obnašanje, prekipevajoča strast — na strani Anthipholusa, naduta samozavest in ponižna pokorščina — na strani služabnika D rami j a. Težji glasovni boj- sta bili »sestri« (Adria-na-Luciana) Ingrid Appelt in Miriam Drei-fuB, ki pa jih je bilo tem bolj fletno gledati. V vsakem smislu zapeljiva pa je bila kot dvorna ljubica Annemarie Schiller, v lopi, očarljivi obleki kot Adriana in Luciana, ki se je kar poigrala z ubogim Antipholu-som. To so bile osrednje vloge, nič pa niso zaostajali za njimi igralci nadaljnih vlog, ki jih tu ne bom našteval, ampak lahko rečem, da so vsi po vrsti igrali tipično in .resnično komedijo in, če smem pristaviti, tako, kot smo si jo od spittalske igralske skupine želeli in pričakovali. Karel Smolle dom in razlago Marca Alyna). Za isto založbo je Drago šega pripravil Antologijo slovenske poezije. Mateja Bora Sledovi naših senc je za Seghersa prevedel Alyn in nedavno je zastopani Ivan Cankar, Juš Kozak, P. Voranc, Miško Kranjec, Danilo Lokar, Ciril Kosmač, Mira Mihelič, Andrej Hieng, Beno Zupančič in Lojze Kovačič. FILMSKI FESTIVAL NA ČEŠKEM Pod geslom »Za miroljubne odnose med narodi« so pretekli teden, v sredo, odprli filmski festival v Karlovih varih na Češkem. Letos bodo praznovali 15. obletnico prve take filmske prireditve v tem mestu. Sodelovalo bo 21 držav iz celega sveta, tudi avstrijska filmska proizvodnja je zastopana. Obiskovalci prireditve si 'bodo mogli ogledati 26 filmov z zelo pestro tematiko. Verjetno spada profesorski poklic med naj lepše, najvplivnejše pa tudi najitežje na svetu. V današnjiem času ostrih kontrastov je poklic univerzitetnega profesorja dvakrat lep in dvakrat težak. V učilnicah dnevno vžigaj a bodoče zdravnike, politike, gospodarstvenike, duhovnike in vrsto drugih vplivnih poklicev. Pred sabo ima nadvse pester sestav mladine, od vsega spoštovanja vrednih navdušenih idealistov, ki marsikdaj po pouku odhitijo naravnost v tovarne ali pisarne na delo, pa tja do razvajenih, že od doma nevzgojenih razgrajačev in objestnežev. Preko raziskovanj, pisanja in raznih organizacij mora ostati tudi v živem stiku z življenjem izven učilnic. Izsledki Slovenskega raziskovalnega središča v Ameriki (Slovenian Research Center of America) pokažejo, da imamo Slovenci skoraj po vsem svetu tudi svoje univerzitetne profesorje. V Berlinu, na Dunaju in v Gradcu, v Helsinkih, Budimpešti in Sydneyu, v Buenos Airesu, Sao Paulu in New Aorku, v Heidelbergu, Innsbrucku in Bristolu in v številnih drugih središčih znanosti in umetnosti na vseh kontinentih sveta je poučeval in še poučuje in raziskuje tudi sin slovenske matere. Zaveden slovenski človek se veseli njih uspehov, prav kakor se veseli uspehov slovenskih umetnikov, misijonarjev, indusitrijcev, športnikov, pisateljev, delavcev, kmetov, zdravnikov im vseh drugih poklicev. Danes se veselimo uspeha vseučiliščnega profesorja dr. Toussainta Hočevarja., ki je pred kratkim dosegel vrh svoje poklicne lestvice, ko je postal redni profesor gospodarstva in mednarodnih financ na Lousia-na State University v New Orleans, Lousia-na. Profesor Hočevar, Iki- je po rojstvu Ljubljančan, je študiral na univerzah v Ljubljani, Innsbrucku in Chicagu, poučeval pa j.e na. Northern State Collegeu v South Dakoti, na Keuka Collegeu v New Aorku (kjer je bil načelnik oddelka za gospodarstvo), na Florida State University v Tallahassee, zadnje leto pa na Louisiana State Umiversity v New Orleans, kjer je bil Koroška umetnost od leta 1900 Pred nekaj dnevi sta bili v Celovcu o-tvorjeni dve razstavi in sicer v Domu umetnikov (Kiinstlerhaus) in v Mestni galeriji, ki predstavljata koroški javnosti v deljeni °bliki koroško umetnostno dejavnost od leta 1900 dalje. Predsednik Umetnostnega društva, dr. Hans Wiesner, je predstavil in opozoril na to edinstveno razstavo, ki v veliki popolnosti prikazuje, kaj so zmogli koroški umetniki. Dvorni svetnik dr. Franz Koschier, ki je ravnatelj Deželnega muzeja, je prav pohvalil vse organizacije in institucije, ki so denarno omogočile prireditev. Najbolj razveseljivo pa je dejstvo, da je uprizoriteljem uspelo privabiti za ti razstavi tudi take li-kovno-umetnostne stvaritve, ki so v deželi skoraj docela nepoznane. Razne javne institucije pa tudi zasebniki so dali posamezna likovna dela na posodo za čas ekspozi-cije; tako stavka npr. muzej v Winter-thuru in Dunajska Albertina iz svojih zbirk umetnin nekatere eksponate na razpolago. Obenem pa so založili za razstavo tudi ka-talog slik, ki obsega 80 strani, na katerih J e mogoče občudovati 8 barvnih odtisov in 10 črno-belih reprodukcij. To knjižno zbirko so financirale razne koroške in dunajske banke. V »Domu umetnikov«, kjer je mla otvoritev 21. julija, so nameščena sa-010 slikarska dela tega obdobja, medtem ko Se omejuje Mestna galerija, katere razsta-v° so odprli 24. t. m., na grafiko, plastične Umetnine in stvaritve umetnostne obrti. Težišče razstav leži pri umetnikih tkim. >:,Notschovske šole«, ki obsega predvsem umetnike Koliga, Wiegeleja in Bockla; ^Družinske slike« le-teh bodo obešene — za možno primerjavo oz. kot prikaz sličnosti ~~ v eni dvorani. Umetnostne stvaritve "Notschovske šole« je obravnaval Dozent ut. Miles, ki je ob tej priliki opozoril tudi na slikarja Iseppa, ki smo ga po krivdi P°zabili, ko je bil vendar z Wiegelejem in koli goni v prijateljskih odnosih. Iseppa sc Prišteva danes k velikim »Secesiomstom«. častno predsedujejo tej razstavi prosvet-ui minister Leopold Gratz, koroški deželni SHvar Sima in predsednik obrtno-gospo-darske zbornice dipl. inž. Werner Pfrimer. Veličastno slavje v Elhvangenu ob Malo. nemško mesto Elhvangen, kjer je slovanski blagovestnik, panonsko-slovenski nadškof sv. Metod skoraj tri leta prebil v ječi (870 do 873), je v zadnjih tednih stopilo v ospredje. Najprej, so dne 2. junija priromali semkaj, katoliški Ukrajinci, ki jih je vodil njihov uniatski nadškof in eksarh (v Munchnu) dr. Platon Kornyljak. Imeli so veličastno vzhodno bogoslužje. Njim so dne 8. julija sledili udeleženci III. mednarodnega kongresa za slovansko zgodovino. V Ellwangenu so za zaključek kongresa imeli slovesno besedno 'bogoslužje v raznih slovanskih jezikih. Slovesnosti sta prisostvovala grški pravoslavni metropolit in eksarh (s sedežem na Dunaju) dr. Krizostom Tsi-ter ter mariborski škof dr. Maksimiljan Držečnik, ki sta oba skupno počastila sv. Metoda, po rodu Grka, Slovanom pa mučeni-škega blagovestnika. Naj večje slavje pa je bilo v Elhvangenu v nedeljo (12. julija), ko se je izvršilo od- odkritju spomenika sv. Metoda kritje velikega sipomenika v čast sv. Metodu, panonsko-slovenskemu nadškofu. K tej, slovesnosti so se zbrali, Slovenci od vseh strani. Najštevilnejše je bilo zastopstvo s Koroškega. Selani so pod vodstvom g. kaplana Ivana Matka prispeli v lepih narodnih nošah. Pa tudi iz Esslingena je g. Ciril Turk privedel v Elhvangen avtobus, poln prelepih gorenjskih narodnih noš, in moški pevski zbor. Za slovesno mašo ob 9. uri so se v mogočni proštijski cerkvi sv. Vida pripravili kar trije pevsiki zbori: domač nemški ell-wangenski, ki se je za to slovesnost naučil staroslovenskega petja, mešani pevski zbor iz Sel pocl Košuto ter moški zbor slovenskih delavcev v Esslingenu in v okolju. Sv. mašo je v slovenščini darovalo kar 6 slovenskih duhovnikov: prelat Aleš Zech-ner iz Celovca, msgr. dr. Rudolf Klinec iz Gorice, komendator dr. Metod Turnšek z Rebrce, duhovnik sezonskih delavcev Ciril Turk iz Esslingena, kaplan Ivan Matko iz Sel ter Anton Terner, salezijanski duhovnik iz črensovcev v Prekmurju. G. prelat Zechner je med mašo imel lep nagovor v slovenščini in nemščini ter dobro orisal veličino sv. Metoda, nadškofa — mučenca. Pevski zbori so se posrečeno menjavali in z navdušenim petjem dvigali slovesnost. Himna, pesem na čast sv. Cirilu in Metodu je mogočno donela po baziliki Po sv. maši je zunaj na prostem pred cerkvijo sledila slovenska ljudska slovesnost. Na odru so se prikazali 'koroški rajev-ci ter izvedli nekaj lepih ljudskih plesov. Tudi zapeli so ubrano vrli Selani, v narodnih nošah. Oglsail se je tudi moški pevski zbor iz Esslingena ter že v pesmi razodeval, da je domovina malega slovenskega naroda okrog Triglava in da je častno hiti Slovenec, Slovenka, saj je tako že draga mati dejala. Slovenske pevce in slovenske narodne noše so elhvangenski domačini naravnost oblegali in jih od vseh strani fotografirali. Navzoč je bil tudi elhvangenski župan Karl W6hr z mnogimi mestnimi odličniki, ki so se divili prelepi slovenski pesmi in Slovencem čestitali. Spomenik, ki bo pričal in govoril bodočim rodovom Ob 11. uri so se v bližini cerkve zbrali domači in tuji gostje pred veliko, še z mestno zastavo zakrito umetnino. G. župan jie ,pozdravil navzoče Slovence in svoje elhvan-genske rojake, med katerimi so bile ugledne osebnosti: prejšnji in sedanji dekan, mestni župnik, evangeličanski župnik, predsednik sodišča, gimnazijski ravnatelj, mestni notar, ravnatelj muzeja, umetnik-kipar Hans Scheble, ki je izklesal spomenik sv. Metodu, tajnik mestne občine z občinskim svetom, ellwangenški akademiki in letošnji abiturienti in abkurientinje, dalje člani domačega pevskega zbora z dirigentom in drugi. Nato je g. župan odkril veliko umetnino v kamnu, skupino 6 oseb: kralja Ludovika Nemškega na eni strani, na drugi strani nadškofa sv. Metoda, vmes pa štiri nemške škofe (salzburškega, passauskega, freisin-škega in regensburškega), ki so skupaj s kraljem sodili sv. Metoda, katerega je sam papež v Rimu posvetil za škofa in imenoval za sirmijskega metropolita, oni pa so mu listino« škofovskega (posvečenja odvzeli in ga vrgli v ječo. Tisto dobo in krivično obsodbo je navzočim dobro orisad bivši dekan, dober (poznavalec zgodovine, msgr. Franz Zierlein. V kratkem, strnjenem referatu je objektivno ocenil sojenje v Regensburgu leta 870 in naglasil pravovernost sv. Metoda in njegovo zvestobo rimskemu apostoliku. Zaradi nje je sprejel tudi težko ječo. Govornik je omenil, kako je ta obsodba bila usodna, kako je uničenje pamansko-slovenske nadškofije Cerkvi in narodom prineslo veliko (Dalje na 4. strani) Lev Detela v nemščini Nemški dnevnik »Tubinger Zeitung« je objavil 23. aprila dolg, trikolonski članek o letošnjih nagrajencih nemškega tubin-genškega literarnega natečaja. Istočasno sta v istem časopisu objavljena tudi dva odlomka iz Detelovega dela »Der hinkende Henker und der henkende Hinker« (šepavi krvnik in krvniški šepavec), za katerega je Lev Detela dobil med 450 kandidati prvo nagrado. Dunajski dnevnik »Die Pres-se« j.e 11. julija prav tako že objavil daljši odlomek iz tega Detelovega nemškega dela. V nemškem prevodu Hilde Bergner iz Miinchna pa je izšel v švicarskem dnevniku »Die Tat« 21. februarja odlomek iz Detelove knjige Blodnjak (Trst 1964). Novelo iz Blodnjaka je 4. aprila natisnila tudi dunajska »Die Presse«. Ta časopis je 9. maja objavil pesem »Kaj premišljuješ ponoči« v nemškem prevodu, švicarska »Die Tat« pa 20. junija pesem »Hvalnica meseca«. Obe pesmi sta iz Detelove pesniške zbirke »Sladkor in bič«, ki je izšla lansko leto v Londonu. Prevedla ju je Ina Jun Broda. Lev Detela je objavil letos tudi članke o novih jugoslovanskih knjigah (Die Tat, 10. januarja), o Edvardu Kocbeku (Die Tat, 25. aprila) in o dramatiku Slavku Grumu (Weltwodhe, Ziirich, 5. junija). V pripravi je več nemških stvari, v Tiibin-genu pa je pravkar v tisku posebna literarna publikacija o iletošmjem literarnem natečaju. V tej publikaciji ibo priobčenih več Detelovih nemških literarnih prispevkov. Pogreb C. F. Pelurniga Kot smo že poročali v zadnji številki NT j,e pretekli torek umrl preko Koroške znani novinar Peturnig. V petek se je vršil pogreb v Tmji vesi (Annabiehl) pri Celovcu. Pogrebne obrede je opravil dr. Colerus-Geldern, oib pogrebu pa so spregovorili intendant celovškega radia prof. Go-ritschnig, zastopniki sindikata in drugi, kot zadnji je slavil umrlega časnikarja in reporterja deželni glavar Sima, ki je predvsem poudaril političen angažma umrlega, ki se je izkazal vedno kot človek-novinar -poln svežih idej, bodisi v celovškem občinskem svetu, ■bodisi v okviru sindikata za umetnike in proste poklice. Na zadnji poti so spremljali pokojnega -poleg omenjenih med drugimi tudi župan Ausservvinkler, deželni poslanec Guttenbrunner, nekdanji deželni glavar Wedenig in -mnogi drugi predstavniki avstrijskega in koroškega javnega življenja. NSKS je bil zastopan po svojem predsedniku dr. Reginaldu Vosperniku. C. F. Peturnig je bil doma iz Ziljske doline, postal je učitelj, deloval pa od leta 1953 dalje pri Deželni tiskovni službi, od koder je vstopil v .Aktualno službo’ pri takratnem radijskem studiu Celovec; in prav v tej službi, je pokazal in dokazal svoj izredni čut za pereče probleme, ki ovirajo prost razcvet človeškega hotenja. Njegova odkrita kritičnost se je odlikovala predvsem v vsestranski objektivnosti, ki -je oblikovala v Celovškem radiu njegove oddaje: »Vsakdanji problem pod lečo«, »Okretališče jugo-vizjhod«, »Alpe-Adria«, »Razgovor preko meje«. V teji nazadnje omenjeni oddaji je -pogosto obravnaval tudi vprašanja koroških Slovencev in sožitja -med obema narodoma v deželi ter omogočil, da so v teh »Razgovorih« tudi zastopniki koroških Slovencev prišli do besede. V njegovi pogumni iniciativi in objektivnosti je -bila moč njegovega vpliva, ko se je lotil vsakega vprašanja 'brez presledkov, in prav zaradi tega ga -bomo ohranili tudi mi, koroški Slovenci — kot kritičnega tovariša — v trajnem spominu. Nova maša č. g. Dersule v Št. Petru pri št. Jakobu ŠKOCIJAN - ZABLATNIŠKO JEZERO (Smrtna nesreča pri kopanju) Prvič v letošnji kopalni sezoni se je zgodila v škocijanski občini nesreča pri kopanju. Pred nekaj dnevi — po mnenju zdravnika dr. Grailerja v torek ali sredo preteklega tedna — se je utopila v Zablat-niškam jezeru učiteljica Karin Raspotnik iz Spodnje Pla-znice pri Železni Kapli. Že od ponedeljka dalje so jo iskali po radiu in po časopisih, v četrtek pa je neki letoviščar v bližini jezera naletel na njeno vozilo. Takoj so jo začeli ponovno iskati in sicer so sodelovali žendaimerja, starši in nekaj zasebnikov. Slutili so najhujše in še s čolnom preiskali celotno jezero. V petek so našli na južni strani jezera truplo, ki je plavalo na vodi. Raziskali so tudi avtomobil in v njem našli vse osebne stvari utopljenke, obleko, denar in drugo. Manjkala pa je zračna blazina!, s katero j,e Raspotnikova po mnenju preiskovalnih organov, plavala po jezeru. Sprva so celo domnevali, da imajo opravka s samomorom ali z nasilno smrtjo, vse to pa se je pozneje izkazalo kot neresnično, tako da je okrajni sodnik dr. Keber dovolil jx>kop trupla. Kari-n Raspotnik je veljala kot dobra plavalka. Bila je znana in uspešna atletinja (15 naslovov mojstra) pri KLC. Poučevala je nazadnje v Dobrli vesi. Tako je zgubila Spodnja Koroška dobro učiteljico in uspešno športnico. Žalujočim izrekamo naše iskreno sožalje. NONČA VES (j- Rudolf Hallner) Lani. oktobra smo blagoslavljali nove zvonove. Poleg veselega razpoloženja se nam je kot prizvok vpletala misel, komu bodo kot prvemu zvonili. Prvi naš sosed Rudi ravno ni bil, a da ga bodo že čez dobrega pol leta spremljali na njegovi zadnji poti, tega ne :bi nihče verjel. V nedeljo zjutraj, 21. junija, je podlegel neizprosni bolezni in v torek popoldan smo položili njegove zemeljske ostanke k večnemu pčitku. Rajni ni bil bogat in ne učen, a je bil kljub temu zelo spoštovan. Bil je na videz bolj trde zunanjosti. Hranil pa je v sebi mnogo dobrih lastnosti. Zato pa smo ga vsi radi imeli. Popravljajo krivico slovanskemu blagovestniku (Nadaljevanje s 3. strani) gorja. Sele po 1100 letih nam prihaja do zavesti pravilnost misijonske metode sv. solunskih blagovestnikov. Za njim je pozdravil g. župana in goste najprej; v nemščini pisatelj dr. Metod Turnšek, nato pa pozdravne besede rojakom nadaljeval v slovenščini. Naglasil je, da je na tem kraju veliki panonsko-slbven-ski nadškof sv. Metod prebijal težko ječo ter s solzami in z vročimi vzdihi h Kristusu in Mariji ‘polagal duhovni temelj Kristusovi Cerkvi v slovenskem narodu. Slovenci se iz vsega srca zahvaljujemo mestu Elkvan-genu, ki za Metodovo obsodbo in ječo ne nosi nolbene krivde, vendar pa vehkemu blagovestniku slovenskega naroda prvo -postavlja .tako mogočen, tako zgovoren spomenik, ki bo več kot zgodovinska priča, ki bo svetilnik za sporazumevanje med narodi, med vzhodno in zahodno Cerkvijo. Ob liku sv. Metoda na .mrzlem kamnu se utegne začeti nova doba 'boljših, toplejših odnosov med nemškim in slovenskim svetom. Slovenci se g. županu in mestu Ellvvangenu prisrčno zahvaljujejo za ta javni spomenik svojemu velikemu blagovestniku in iz srca izrekajo na mnogaja leta. Vsebino svojega V življenju je moral vzeti marsikateri križ na rame. Posebno težak pa je bil zadnje tedne. Okolica, bližnja in daljna pa je na dan pogreba pokazala, kako visoko ceni človeka poštenjaka. Z gospodom župnikom mu želimo, naj mu sveti večna luč, luč večne ljubezni. Zaostali ženi, sinu in Merki naše iskreno sožalje. ŠT. PRIMOŽ (Uspešen koncert domačega zbora) Preteklo nedeljo sta se moški in mešani zbor SPD »Danica« pod vodstvom Hazeja Kežarja v tej. sezoni prvič predstavila domačinom in tujcem. Vsekakor lahko imenujemo ta uspešen koncert premiero, ker so se nam pevci in pevke pokazali v pod- govora je pisatelj Turnšek ponovil tudi v nemščini. Ponovno je povzel besedo prejšnji govornik, msgr. Zierlein, ter v nemščini molil priprošnje k sv. Metodu, naj bi pri Bogu posredoval za mir in ljubezen med narodi, zlasti za cerkveno zedinjenje. Zadonela je himna na čast sv. Cirilu in Metodu, ki so jo z navdušenjem peli vsi Slovenci in Slovenke. Sedem fotografov j;e hitelo, da je zajemalo razne skupine slovenskih narodnih noš ter z njimi slovenske in nemške goste. Le počasi se je družba ločila od velike in tako pomenljive umetnine, ki ibo v tako idiličnem mestu in na tako častnem prostoru vabila k sebi ne samo slovenske, marveč sploh slovanske duše. Po skupnem kosilu na elbvangenskem gradu, kjer je mesto Elhvangen ta dan praznovalo svoje žegnanje z geslom: na obisku pri proštu-knezu (grad je nekoč posedoval prošt in knez elhvangenški), je mestni župan popoldne vse Slovence povabil še k slavnostnem sprejemu v grajski viteški dvorani. Vsi so prejeli spominke na gostoljubni EMwangen. Godba bajuvarskih glasbenikov v narodnih nošah je Slovencem svirala ob slovesu. Rojaki v Nemčiji in oni iz domovine so si ginjeni stiskali roke z željo, da bi se še kdaj sestal Ob kipu slovenskega nadškofa v lepem Elilwangenu. Dr. M. T. junski narodni noši, ki je dodala celemu poteku še 'posebno vzdušje in predvajali nov spored. Z velikim veseljem smo v naši sredi pozdravili kapelskega župana in deželnega poslanca Jožefa Lubasa. S svojim obiskom je izpričal, da rad pride na slovenske prireditve in je s tem pravi vzor drugim županom, ki se nas skoraj boje obiskati. Med častnimi gosti so bili: predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev prof. dr. Reginald Vospernik, predsednik Pro-zvetne zveze Hanzej Weiss, tajnik KKZ Nu-žej Tolma.jer in zastopniki drugih slovenskih društev. Težko je opisati vzdušje koncerta. Pevci in pevke s pevovodjo vred so spet dokazali, da jih brez skrbi lahko štejemo med najboljše slovenske koroške zibore. Na novo izbrani in 'naštudirani program je jako posrečen. Mešani zbor nas je presenetil s svojim mehkim in prijetnim izvajanjem, dočim želimo moškemu zboru nekoliko več korajže. Ta uspešen koncert je prekosil vse prejšnjih let in je s tem pozitivna propaganda za vse bodoče nastope. Pevcem in pevkam želimo še vnaprej toliko požrtvovalnosti in poguma, da s svojimi nastopi približajo domačinom, posebno pa še tujcem, izvirnost naše pesmi in s tem tudi dokažejo svojo kulturno aktivnost. Le po tej poti naprej! P. S. Že danes lahko rečemo, da bo nastop šentvidskega zbora v nedeljo v loškem Kulturnem domu velik doprinos v Večeru slovenske pesmi. Zato vabimo vse, da se sami prepričajo o kvaliteti. —vi— PLIBERK (Pravda o vsoti 100.000 šilingov končana) Neka tvrdka »Kaufhof« družba z o. j. iz Vocklabrucka je tožila družino Valentina in Angelo Blažej v Pliberku zaradi tega, ker vodi tudi ime »Kaufhof«. Kot odškodnino je zahteval zgoraij navedeni »Kaufhof« 100.000 šilingov. V tožbi se glasi, da označbo »Kaufhof« smejo uporabljati le večje tvrdke kot npr. »Eisenhof, Autohof« itd. Ker »Kaufhof« Blažej kupčuje z mešanim NOVA MAŠA V ŽELEZNI KAPLI V nedeljo, 26. julija, bo imel v Marijini cerkvi v Železni Kapli novo mašo preč. g. novomašnik Franc I m p e r 1, salezijanec. Začetek nove maše bo ob pol desetih (9.30). Verniki so k tej novi maši lepo vabljeni! Ker obhajamo 26. julija praznik sv. Ane, bodo celo dopoldne svete maše in spovedna priložnost. Po vsaki sveti maši bo gospod novomašnik delil no-vomašni blagoslov! NOVA MAŠA V MEDGORJAH V nedeljo, 2. avgusta, bo imel v Medgorjah novo mašo preč. gospod novomašnik Metod Lampe, salezijanec. Začetek bo ob 9. uri. Verniki od blizu in daleč ste na prvo nedeljo v avgustu vabljeni na novo-mašno slovesnost v Medgorje! SVETA MAŠA NA PECI V nedeljo, 26. julija, na sv. Ane dan, bo ob 11. uri dopoldne sv. maša pri Veškem stanu na Peci. Ob deževnem vremenu ne bo sv. maše. VABILO na VEČER SLOVENSKIH PESMI ki bo v nedeljo, 26. julija 1970, ob 20. uri v Kulturnem domu v Ločah. Sodelujejo: mešani in moški zbor SPD »Danica« iz Št. Vida, »Fantje okoli baškega jezera« in folklorna skupina iz Sel. Prisrčno vabljeni! * V blagom se je tožilec bal, da bi odjemalci prišli do napačnega mišljenja, da se tu tiče neke podružne trgovine. Obtoženi ugovarjajo, da je označba sama ob sebi zaščitena. Razen tega pa beseda ni sama uporabljena, marveč z priimkom »Kaufhof Blažej«. Višji deželmosodni svetnik dr. Jamnig je pri razpravi v Celovcu ugotovil, da se »Kaufhof« in »Blažej« v velikosti pisave ne razlikujeta'. Tako da tudi nepazljivi odjemalci ne morejo zamenjati ti dve trdki. Sodnijske stroške nosi tožilec. BUKOVJE - DOBRLA VES (Nesreča ne počiva) V četrtek preteklega tedna je 69 let stari kmet Pavel Ferk iz Podgrada oh Klopinj-skem jezeru v Bukovju hotel prekoračiti cesto, ki vodi skozi vas, pri tem pa ni pazil na promet. V tem trenutku je pripeljala po cesti: s svojim osebnim avtomobilom Johana Kramholz-Onitsch, doma iz Dobrle vesi, in zadela vanj, tako da ga je vrglo na cestišče in je zadobil pri tem hude telesne ipoškodbe. Takoj je bil na mestu rešilni voz, ki ga je spravil v celovško Deželno bolnico. Želimo mu, da bi kmalu spet okreval. ŠT. VID V PODJUNI 18. majnika je bila v Žitari vesi poroka Blaža Jernej, Pristovnikovega v Zgornjih Vinarah in Helene Mišic iz Mačap. Po, ročno slavje se je nadaljevalo pri Mohoriču v Rikarji vesi. V nedeljo, 28. junija, je bila v Št. Primožu poroka Alojza Ražuna, Dolinarjevega v Mlinčah in učiteljice Irmgard Picej. Vesela svatba je bila v hotelu Fich-tenhof v Sp. Podgradu. Novoporočencem želimo vse dobro na njih skupni življenjski jx>ti. 30. majniika je bil v št. Danijelu pogreb 75 let starega Jurija Marolta, Prunče-vega očeta v Pudabu. 10. junija je bil v št. Primožu pogreb 65-letnega Henrika Zupanca, Kavhovega očeta v Rikarji vesi. še isti teden, 13. junija, je bil zopet v Št. Primožu pogreb 8-letne Angelike Hobel, Rojakove v Pogrčah. Imela je veličasten pogreb. Poleg č. g. župnika se je od nje poslovil ob grobu tudi. šolski ravnatelj g. Sadnikar. V slovo pa so ji zapeli poleg cerkvenih pevcev tudi šolarji. Na god našega farnega patrona pa je naš g. župnik v Skorij anu pokopal svojega farana Lovrenca Go-mernika, Kriglnovega očeta v Grabalji vesi. Želel je biti pokopan v škocijanu, kjer počivajo njegovi starši. 7. julija smo v št. Primožu položili k večnemu počitku Jožefa Hochmeierja, Kovača na Lancovi, ki nas je zapustil v starosti 75 let. Več let je bolehal in bil zadnje mesece v postelji. Pevci so se od vseh poslovili z žalostinkami, mi pa jim želimo večni mir, zaostalim sorodnikom pa izrekamo naše tople sožalje. Avstrijski lesni sejem — Celovški sejem Novice — priprave 19. avstrijski lesni sejem — med 6. in 16. avgustom v Celovcu — bo prinesel zopet nešteto novosti, ki so velikega pomena za eno glavnih gospodarskih panog Koroške 7 za lesno obrt in industrijo. Kot javljajo, Jc zagotovljena zopet mednarodna udeležba. raznoličnih gospodarskih zvrst, ki se bodo predstavile na evropskem sejmu lesne shoke. Sejem bo imel trojno težišče: Žagarstvo, Povezano z raiznimi stroji in napravami za lesno predelavo in obdelavo, nadalje mi-Zarstvo z odgovarjajočimi stroji, kakor tudi skladiščnike in naprave za prevažanje lesa. Žagarstvo se bo — primerjaj z letom 1969 7 predstavilo z novimi spoznanji v podjetju in bo nameščeno na drugem prostoru, kjer bo dosti terena za stranske naprave kot so to stroja za oluščenje, za obsekanje in fa sekljanje, za sežiganje skorje, za sušenje lo transportne proge. Mizarstvo bo oblikovano v nasprotju z letom 1969 kot delavnica za pohištvo, pokazali bodo nove stroje v obratu in to pred-'"sem v tem smislu, kako je mogoče vgraditi v že obstoječi obrat nova produkcijska sredstva in s tem povečati kapaciteto in 'produktivnost. Bilo je mogoče povečati prostor za skladiščnike in za druge transportne naprave, tako da moremo ta del razstavišča upravičeno imenovati »evropski sejem za skladiščne naprave«. Zastopane pa bodo s svojimi novostmi tudi druge lesne stroke, začenši pri osnov-ni proizvodnji pa tja do industrijske izdelave sodobnih plošč. Vzporedno z 19. avstrijskim lesnim sej-ftrom se pa pripravlja večje število mednarodnih zborovanj. Od 5. pa do 7. avgusta Se bo vršila 8. delovna mednarodna seja časnikarjev lesne stroke, in sicer pod geslom »Les v pročelni gradnji«. 12. in 13. avgusta se 'bodo prvič zbrali na Mednarodnem simpoziju zastopniki ministrstva za KOROšK OGOSPODARSTVO: Koroška obrtno-gospodarska zbornica ima zopet starega predsednika Ob navzočnosti raznih političnih in gospodarskih osebnosti iz Koroške in Dunaja se je vršila 10. julija 1970 v Celovcu vodjev novega predsedništva omenjene zbornice. Za poslovno dobo 1970—1975 je bil j^-bran za predsednika zbornice zopet dipl. inž. Wemer Pfrimer, nadomestovala ga bojta kom. svt. dipl. trg. ddr. Wol£gang Wick ln kom. svt. Heimo Strein. Pfrimer je na tem občnem zboru pouda-dl, da sprememba zvezne vlade na delovanje zbornice ne ibo imela nikakršnega vpli-Va> ker imajo zbornice pravno neodvisen statut. Spričo dejstva, da najmanj 70 % avstrijskega brutto nacionalnega produkta pride iiz obrtnega gospodarstva, mora zbornica neodvisno soodločati in nositi tudi ndgovornosti. Nadalje je odklonil premočno vmešavanje politike v smislu tako imenovanega »dirigizma« npr. pri cenah. Poudarek v bodoči poslovni dolbi, bo na še °ljši informaciji članov zbornice in na temeljitem šolanju naraščaja. •zvoz v EFTA-države zvišan ^ Prvi tretjini letošnjega leta izvoz in uvoz 51 mrd. šilingov Avstrijska zunanja trgovina je dosegla v Prvi tretjini leta 1970 približno 51,63 mrd. S, k leta ar je za okoli 24,5 % več kot v isti dobi ‘eta I96i. Izguba pri trgovski bilanci se je - Vl'gniila na 5,25 mrd. S. Izvoz pa se je pove-Cal za ca. 24,4 % in sicer na 23,19 mrd. S, ^Joz pa je dosegel zvišano vsoto m sicer na ,7^8 %, kar je 28,44 mrd. S. Nadpovprečno P°višanje eksporta pa smo doživeli z drčami EFTA in sicer 36,2 %, v vzhodno Jr°po 27,3 % in v ostale evropske države 7 %, medtem ko kažejo izvozni podatki