naš tednik
LETO XXXVII. Številka 5 Cena 7.- šil. (15 din) Četrtek, 31. januarja 1985
Poštnina plačana v gotovini Celovec P.b.b. Erscheinungsort Klagenfurt Verlagspostamt 9020 Klagenfurt
Solidarnost z ravnateljem Kukovico
Danes popoldne je koroški deželni zbor razpravljal med drugim o žitraj-skem pretvorniku, iz katerega so razni koroški politiki in mediji napravili „afero Kukoviča". Deželna poslanca Altersbergerjeva (ČVP) in Schretter (FPČ) sta v svojih prispevkih občinskemu odborniku EL Zitara vas dejansko podtikavala ..ilegalno ravnanje" in tudi o suspendaciji Kukoviče kot šolskega ravnatelja je bilo govora.
K tem podtikavanjam je med tem že zavzel stališče osrednji tajnik Narodnega sveta Franc VVedenig. V posebni izjavi za tisk je dejal, da take debate nikakor ne koristijo ugledu koroškega deželnega zbora. Deželna poslanca Schretter in Altersbergerje-
va, ki oba prihajata iz velikovškega okraja, naj si raje belita glavo o tem, kako bi lahko prišlo do boljšega mirnega sožitja med obema narodoma na južnem Koroškem. „Vsekakortaka podtikavanja", tako osrednji tajnik NSKS VVedenig, „v nobenem primeru ne koristijo skupnemu sožitju. Vrhu tega smo doslej od teh dveh deželnih poslancev pogrešali vsako najmanjšo iniciativo, ki bi omogočila resnični narodnostni mir".
V tej zvezi je Franc VVedenig poudaril, da uživa Kukoviča kot dosleden zastopnik manjšinskih pravic vso podporo in solidarnost Narodnega sveta.
Protestni telegram NSKS dr. Kirchschlagerju
Sramotno klanjanje pred ..rederevščino“
Za vso državo sramotni dogodki okoli vrnitve vojnega zločinca, SS-Sturm-bannfuhrerja Wal-terja Rederja so na Koroškem dobili še poseben odtenek. Vendar to ni čudno, kajti prav svobodnjaški in „ta črni" veljaki so se zmeraj zavzemali za Rederja.
Nikomur od teh pa nikoli ni prišlo na misel, da bi se morali zavzemati za Rederjeve žrtve. Komaj je Reder bil v Avstriji, so koroški svobodnjaki in „ta črni" prikazali izredno aktivnost v prid vojnemu zločincu.
Haider je trdil, da »Frischen-schlager ni sprejel kriminalca, ampak vojaka, ki je v vojni napravil svojo dolžnost do očetnjave". Že zaradi te izjave bi Haider moral odstopiti (beri komentar na strani 2).
Koroška ljudska stranka je tudi pokazala svoj reakcionarni obraz — in s tem oklofutala svoje lastno zvezno vodstvo. Zvezni predsednik VP, Mock je še v nedeljo slovesno pred televizijskimi kamerami izjavil, da bo njegova stranka jutri, 1. februarja v parlamentu zahtevala zaradi škandaloznega Re-derjevega sprejema odstop obrambnega ministra. Očitno pa ni vedel, da bo koroška strankina filiala zaplesala lastni „Reder-tango“. Glavni goslač je državnozborski poslanec in veleposestnik Gor-ton, ki naj bi jutri, 1. februarja „podprl“ svojo stranko proti Frischenschlagerju. Kako se bo izmazal, še ni znano. Znano pa je, da je Gorton skupno s svojimi prijatelji pripravil Re-(dalje na 3. strani)
Gost v NT:
VVili Moschitz — kandidat Volilne skupnosti Bistrica v Rožu
E0
Einheitsliste-Enotna lista
17. marca bomo volili naše samostojne — Enotne liste!
Politika
STRAN r\ ČETRTEK, _______^ 31. januarja 1985
STRAN q ČETRTEK,
O 31. januarja 1985
Politika
Tednikov
komentar
PIŠE FRANC VVAKOUNIG
V nedeljo, 27. januarja, je minilo 40 let, odkar je 7. ukrajinska brigada Rdeče armade osvobodila kacet Auschvvitz in tako rešila preživele jetnike gotovega pokola, ki ga je za vse jetnike kacetov zaukazal Reichsfuhrer SS, Heinrich Himmler.
Dne 24. januarja, torej v letu, ko svet praznuje 40-letnico konca druge svetovne morije,
svojih svobodnjaših kamera-dov.
Da je med svobodnjaki spet prednjačil „Korošec" Haider, ne preseneča nikogar. Ta politik, ki plava na vsaki juhi, kjer je treba braniti reakcionarno mišljenje in ga je Kurier zelo dovtipno imenoval „mladi Siegfried iz plastike", je trdil, da Reder ni zločinec, ampak pogumen vojak, ki je branil svojo
Haider naj odstopi!
zakrivljene od nacistične Nemčije, in se bo Avstrija spomnila 30-letnice podpisa državne pogodbe, pa je avstrijski obrambni minister Frischenschlager sprejel vojnega zločinca, ilegalnega nacista, člana Avstriji sovražne „Osterreichische Le-gion" in SS-Sturmbannfuhrerja VValterja Rederja, mu stisnil roko in ob tem izrazil „veselje Avstrije nad njegovo vrnitvijo".
Nehote se vsiljuje misel, da je to neke vrste predelava nacistične preteklosti.
Če demokratični krogi, začenši pri strankah preko mladinskih organizacij in kacetni-kov ter borcev proti nacizmu, izražajo svojo osuplost nad nemogočim postopanjem ministra in zahtevajo celo njegov odstop, je to več kot razumljivo. Kajti nobenih žrtev nacistov, ne kacetnikov in tudi ne pregnanih koroških Slovencev, ni sprejel visok državni predstavnik, ampak kaj drugega. Spomnimo se samo „ sprejema" naših pregnancev na be-Ijaškem kolodvoru. In nobenemu kacetniku in pregnancu doslej kak minister še ni izrekel veselja nad vrnitvijo.
Obrambni minister je zadal ugledu Avstrije hud udarec, hkrati pa je avstrijsko vojsko spravil v najožjo zvezo do SS in nemškega militarizma. To je neodgovorno in neodpustljivo. Kje so konsekvence?
Prav tako neodgovorna in neodpustljiva, a zato značilna, je reakcija svobodnjaške stranke. Edinole državnozborska poslanka Pablejeva je kritizirala ministra, sicer pa je Frischenschlager bil deležen skoraj huronskega odobravanja
očetnjavo (beri domovino — op. ured.) in tako izbil dno vsemu sprejemljivemu.
Obrnil je resnico na glavo! Po njegovi logiki zločinec ni Reder, ampak tisti, ki so ga zaradi marzabotskega zločina obsodili na dosmrtno ječo. Kajti človek, tako očitno Haiderjeva linija, ki se bori za domovino in je opravljal svojo dolžnost, ne more biti vojni zločinec.
Vsem pa je znano — samo Haiderju in njegovim somišljenikom menda ne —, da ima Reder na vesti pokol 1830 otrok, žena in starčkov v Mar-zabottu in da tega zločina doslej še ni obžaloval. Znano je tudi — mar tega Haider et consortes ne vedo? —da se Reder ni boril za „očetnjavo“, ampak je prostovoljno vstopil v SS in zavestno sodeloval v nacistični vojni mašineriji. Njegova „očetnjava“ ali domovina je kvečjemu bila nacistična Nemčija, ne pa Avstrija!
In zaradi svoje izjave mora Haider, ki je le deželni svetnik v eni od zveznih dežel demokratične Avstrije, odstopiti! Vsaj naši demokraciji in ugledu dežele in države bi napravil veliko uslugo.
Kajti človek, ki zagovarja ge-toizacijo otrok na Koroškem, ki se je masivno vpregel v boj proti skupni dvojezični šoli in ki vrhu tega zagovarja vojnega zločinca kot nedolžnega vojaka, je sramota za deželo in državo in zato nesprejemljiv.
Gospod Haider, če imate le kanček politične senzibilnosti, potem odstopite. Kajti tudi vaše izjave so udarec v obraz vseh žrtev nacizma.
Pretvornik: tiskovna konferenca obeh osrednjih organizacij
..Gre za televizijski monopol, iz katerega so izključeni Slovenci"
Skoraj dve uri so pretekli četrtek razpravljali zastopniki osrednjih organizacij s koroškimi časnikarji o načelnih vprašanjih v zevzi z medijskimi zahtevami naše narodne skupnsoti. Demonstrativna akcija SRD „Trta“, tako je imenoval tajnik ZSO dr. Sturm postavitev pretvornika, je koroške časnikarje seveda zanimala, kmalu pa je v živahni debati bilo govora o strokovnih ozadjih celotnega vprašanja. „Ne gre za to, ali je bila naprava prepeljana ilegalno ter kdo jo je postavil", je poudaril v imenu NSKS Karel Smolle: „Časnikarje bi moral bolj zanimati ves naš medijski papir, saj sežejo zahteve koroških Slovencev in gradiščanskih Hrvatov v leto 1979!“
Z desne: Peter Štern, Karel Smolle, dr. M. Sturm, Franc VVedenig in Borut
Sommeregger.
Slovenci so v stvarni razpravi najprej dokazali, da ničesar ni bilo uvoženo ilegalno, pravno plat pa so orisali pod vidikom medijskih konferenc Evropskega sveta v StraSburgu in Trientu. Izvajanja Slovencev je v bistvu potrdil šef koroškega telegrafskega urada dvor. svetnik Hohenberger, ki se je tiskovne konference udeležil kot gost.
Gre za načelno ugotovitev: ORF ima monopol na elektronskem področju. Iz tega monopola so pri TV izključeni Slovenci ter ostale narodne manjšine v Avstriji. Tak položaj je vladal tudi v Italiji pred letom 1975. V letu 1975 pa so v Italiji ..legalizirali" vse oddajnike s posebnim zakonom. Zakaj? Tudi tam je začel oddajati neki ..piratni" oddajnik, ki so ga sprva zaplenili. Lastniki so se pritožili pri ustavnem sodišču, ki je jasno ugotovilo, da monopol ni v skladu s svobodo mnenja.
Vzemimo samo nas koroške Slovence: V avstrijski televiziji ni niti minute v slovenskem jeziku, prevzem RTV Ljubljana pa hočejo preprečiti.
Za primerjavo: V študiji, ki sta jo izdelala Borut Sommeregger in Peter VVieser, je za leto 1979 izračunanih 529 nemških televizijskih ur v italijanski televiziji RAL Poleg tega pa južni Tirolci sprejemajo še prvi in delno drugi program ORF.
Karel Smolle je ob tej priliki tudi ostro napadel politike koroške ČVP, ki bijejo volilni boj na hrbtu manjšine. Pozval je časnikarje, da naj iz muhe ne naredijo slona, posebno spričo dejstva, da razpolagamo z dokumentom, v katerem generalni intendant ORF-a že 1981 očita koroški SPO, da ima gospodarske pogodbe z „nekim piratnim oddajnikom". Zanimivo je, da se je takrat zagovarjal direktor KTZ Repar z argumentom, da hočejo nemško manjšino v Kanalski dolini
oskrbovati z oddajami v njihovem materinem jeziku ...!
Kot dokazujejo članki koroških časnikarjev (zastopani so bili vsi koroški mediji razen slovenskega oddelka pri celovškem radiu), so nekateri časnikarji v tej diskusiji spoznali novo dimenzijo žit rajske iniciative, dunajski „Kurier“ pa je celo zapisal: „Ali sedaj pade monopol?" Saj je Smolle poudaril, da bo sedaj tudi končno možno spraviti ta vprašanja pred vrhovna sodišča, pa tudi pred Evropski svet v
StraBburgu. Evropski svet se je namreč že jasno izrekel za pravico sprejemanja oddaj v materinskem jeziku.
Tiskovni pogovor je vodil tajnik NSKS Franc VVedenig, govorili so Karel Smolle in Marijan Sturm ter Teodor Doni ej (NSKS in ZSO) ter avtorja študije o medijskih vprašanjih koroških Slovencev, Borut Sommeregger in Peter VVieser. Tiskovne konference se je udeležil tudi podpredsednik SPD „Trte“ Peter Štern.
(Nadaljevanje s 1. strani) derju vse, da se mu bo dobro godilo. Celo delovno mesto. In to „delovno mesto" očitno ni nič drugega kot pretveza, da ima vse skupaj samo humanitarni značaj.
Vodja koroške Ijudskostran-karske podružnice, Knafl, se sedaj zvija kot riba na suhem. Po eni plati svojemu strankinemu šefu ne sme zasaditi noža v hrbet, po drugi pa so mu dejanja Gortona pri srcu. Besedičenje o humanitarnem značaju Rederjeve zaposlitve pri Gortonu je posmeh vsem brezposelnim in mladincem.
Mednarodna javnost je Re-derjev sprejem v Avstriji komentirala zelo kritično in skorajda žolčno. Nič manj prizadeto pa so reagirali določeni krogi socialistov in ljudske stranke, svoj gnus so izrazile organizacije borcev proti fašizmu, združenje kacetnikov, komunisti in mladinske organizacije. V torek, 29. januarja pa je celo koalicijska vlada bila tik pred razpadom, ker so nekateri vidni socialisti bili za odstop obrambnega ministra.
Žrtve nacizma, bodisi pregnanci, kacetniki in drugi, sprejema vojnega zločinca ne morejo razumeti. Narodni svet koroških Slovencev je zato naslovil na državnega predsednika in vrhovnega poveljnika avstrijske vojske telegram, v katerem izraža osuplost koroških Slovencev nad tem, da je vojnega zločinca sprejel obrambni minister. „To je huda žalitev
vseh, ki so trpeli pod nacizmom", je med drugim rečeno v telegramu. NSKS nadalje opozarja državnega predsednika, da koroških Slovencev, ki jih je nacizem obsodil na smrt in ki so boj proti njemu krvavo plačali, v primerjavi z vojnim zločincem nihče ni slovesno sprejel. Ministrov sprejem vojnega zločinca pomeni poklon pred nacizmom in rehabilitacijo nacističnih zločincev. Prav tisti ljudje, ki se sedaj zavzemajo za esesovca Rederja, to so Haider, Knafl, Gorton in drugi, zahtevajo na Koroškem ureditev manjšinskega šolskega vprašanja po nacističnih vzorcih, kot so veljali za Žide.
Nadalje zahteva NSKS v svojem telegramu odstop Fri-schenschlagerja, kajti verbalna oprostitev je za ugled države premalo.
Včeraj, 30. januarja je bila na trgu Arturja Lemischa v Celovcu demonstracija za takojšen odstop obrambnega ministra Frischenschlagerja in Haiderja.
Na demonstracijo so med drugim vabili Narodni svet koroških Slovencev, Zveza slovenskih organizacij, Alternativna lista, Antifašistični komite, Zveza kacetnikov, Komunistična stranka in njena mladina, Avstrijska visokošolska zveza, Socialistična mladina in socialistični študentje ter Zveza koroških partizanov. O demonstraciji bomo poročali v naslednji številki Našega tednika.

Msgr. dr. KJi. Franki — novi generalni vikar krške škofije
msgr. Dr. Karl Heinz Franki
dr. Michael Krištof
Naša škofija ima novega generalnega vikarja: postal je msgr. dr. Kari Heinz Franki, doma iz Podkloštra. Novi generalni vikar bo od jutri naprej nasledil dosedanjega generalnega vikarja prelata dr. Franca Kirchnerja, ki je škofa dr. Egona Kapellarija prosil, da ga naj zaradi dosežene starosti 75 let razreši te naloge. Dr. Franklu želimo, da bi svojo novo ter predvsem odgovorno funkcijo uspešno izvajal v dobrobit vseh koroških vernikov. K visokemu imenovanju mu iskreno čestitamo!
Škofijski kancler dr. Michael
rektor Jože Kopeinig
Krištof je te dni bil poklican v škofijski kapitel. S tem je nasledil kanonika msgr. Filipa Milloniga. Škofijskemu kanclerju veljajo k njegovemu visokemu imenovanju naše iskrene čestitke.
Vodja slovenskega Dušnopa-stirskega urada in rektor Doma v Tinjah Jože Kopeinig je včeraj bil od krškega škofa dr. Kapellarija poklican v škofijski konzistorij (to je najvišji posvetovalni gremij škofa). Našemu prijatelju k visokemu imenovanju iskreno čestitamo in mu želimo veliko uspeha v novi funkciji."
Politika
Glavni urednik nemškonacionalne „AULE“ piše v magacinu KELAG
Kot je Naš tednik (štev. 3/1985) poročal, je koroška energetska družba KELAG v svojem letošnjem magacinu objavila neokusno in žaljivo pesem o Slovencih v Sloveniji. Pesem, ki vrhu tega škoduje tudi v gospodarskem oziru, je bila vzeta iz knjige „Karntna Schi-schul mit Herz“, njen avtor pa ni nihče drugi kot Wer-ner VViedmann, glavni urednik izrazito nemškonacionalne graške „AULE“.
Poleg NT je tudi Klub slovenskih občinskih odbornikov protestiral pri KELAG-u in zahteval takojšnjo pojasnilo, kako je ta pesem sploh prišla v ma-gacin. Te dni sta odgovorila predsednik predsedstva nadzornega odbora, namestnik deželnega glavarja Fruhbauer in direkcija Kelaga. Fruhbauerv odgovoru obžaluje, da je bila pesem objavljena in upa, da se kaj takega ne bo več pripetilo. To, spoštovani namestnik deželnega glavarja, pričakujemo vsi.
Direkcija Kelaga pa med drugim takole odgovarja: „Pred-stojništvo Kelaga obžaluje, da ste zaradi te narečne pesmi dobili vtis obrekovanja. Pred-stojništvo," tako v pismu dalje, „se za beletristiko v magacinu Kelag ni samo brigalo in je to stvar prepustilo uredniku, ki odgovarja za vsebino. Za to vas prosimo za razumevanje."
Ta odgovor je vreden le delnega priznanja in odobravanja. Mar Kelag res ne ve, da avtor te hujskaške pesmi ni nihče drug kot VVerner VViedmann, glavni urednik nemško-nacionalnega graškega glasila „AULA“ (in to „schon ewig long“ — že celo večnost —
kot smo zvedeli od AULE). Kako dolgo bo Kelag še držala odgovornega urednika, ki mu očitno manjka vsaka kritičnost in ki hujskaško pesem proti Slovencem ocenjuje kot „šaljivo, očarljivo in zelo pozi-
H. St. in nekorektnosti
Rožanski krožek za pitanje živine je bil ustanovljen pred približno 15 leti in ima 80 članov, ki ne proizvajajo v slepo ulico, temveč vedo, kaj, kako in za koga pitajo živino. Odkup živine je zagotovljen in so temu primerno zmeraj na tekočem. Doslej pa še nisem zapazil takega nezadovoljstva, kakor piše H. St. v članku „Agroserta in nekorektnosti" in rad bi korektnosti na ljubo dejal to, da naš krožek producira letno več kot 500 bikov, od katerih jih več kot 80% pride na trg preko pogodbenega partnerja (Agroserta) in tudi to dokazuje sorazmerno zadovoljivost. Kakšno pot gre tedensko več sto glav živine iz Koroške, je pa res zanimivo in naj se pisec članka le informira. Dejansko nastajajo resnične težave, a teh ne povzroča Agroserta, temveč višji politični krogi, ki delijo izvozne licence. Če
tivno"? Mar Kelag res nima bolj sposobnih oseb za funkcijo odgovornega urednika?
In še to: VVerner VViedmann je tudi glavni ..producent" smešnic celovških pustov (Stadtgerucht) in te smešnice so vse prej kot smešne. Kar cedijo se od „oh, kako smešnih", v resnici pa grobih verbalnih udarcev na Slovence.
Zato pričakujemo, da Kelag v bodoče z denarjem davkoplačevalcev ne bo več tolerirala ..literarnega" udejstvovanja VVernerja VViedmanna in da bo tudi v zvezi z odgovornim urednikom potegnila ustrezne konsekvence.
H. St. to skrbi, naj to predrugači, zboljša ali celo odpravi, da bo kmet potem zgubil še zadnje živce. Glede klavnice pa bi bil potreben informativen članek, kajti tu se je v zadnjem času dejansko nekaj spremenilo in zgodilo.
Če partnerju našega krožka očitajo kakšne nekorektnosti, bi dejal, da so bile že urejene. Če kaj ni bilo v redu, potem se je do sedaj še vsak kmet javil in zato je ta članek samo pogrevanje nekih reči, kar nikomur ne koristi, temveč le škodi.
Prav v času največje prenasiče-nosti trga na področju živine in mesa so kmetje imeli največje razumevanje, zaklano živino tako ali drugače spraviti na trg izven države, seveda z najboljšim izkupičkom. To je tudi skrb našega krožka, da izkoristi vse možnosti, ki so dane. Na žalost pa to zmeraj ni možno.
(Dalje na str. 8)
PISMA BRALCEV
Kmečki trg In njegove tedenske cene
Inkluzivne	živo C6F16 od ~ do	pogosta ekstremna cena	cena			zaklano od — do	pogosta ekstremna cena	cena		
voli	26,40 do 30,47	29,37	31,02	55,— do 56,65	55,55	57,20
biki	28,82 do 31,46	30,80	31,68	55,55 do 57,75	56,87	59,07
krave	16,50 do 21,45	20,02		37,07 do 41,80	40,15	
telice	23,65 do 26,95	25,85	—	47,30 do 50,60	48,95	—
teleti	39,60 do 44,—	41,80	45,65	48,40 do 55,—	52,80	—
mesnati prašiči	20,24 do 22,88	21,67	23,65	23,98 do 27,06	25,30	27,39
svinje	18,15 do 20,02	19,25		20,90 do 24,20	23,32	
Najbolj pogosta cena za mlade prašiče na trgu je trenutno šil. 29,—/kg (Inki.). Cene variirajo od
šil. 28,- do šil. 31,-/kg.
Naš tednik: Vsi vemo, da Ti kot vodji obrata Elan in kot aktivnemu športniku in kulturniku gotovo ne primanjkuje dela. Kljub temu si se odločil, da prevzameš na Bistrici v R. mesto tretjega kandidata pri Volilni skupnosti. Kaj so bili razlogi za to Tvojo odločitev?
Wili Moschitz:	Dejansko
imam včasih toliko dela, da sploh ne vem, kje bi začel. Vendar se zavedam, kako važno bo v bodoče naše resnično prizadevanje in naš trud, če bomo hoteli ohraniti slovensko govorico in kulturo.
Naš tednik: Kakšen volilni cilj oziroma kakšne želje imaš pred očmi za prihodnje občinske volitve?
Wili Moschitz: Moja osebna želja za letošnje občinske volitve je, doseči tisti potencial glasov, ki ga je Volilna skupnost dobila pri zadnjih občinskih volitvah.
Naš tednik: Pred kratkim ste določili kandidatno listo. Po kakšnih kriterijih ste izbrali prve kandidate in misliš, da vam bo uspelo pri teh volitvah obdržati potencial volilcev?
Wi!i Moschitz:	Prepričan
sem, da nam bo uspelo držati število volilcev, ker ima VS izkušena vodilna kandidata na prvih dveh mestih — Bošteja Malleja in dr. Antona Feiniga — katera pa podpirajo mlajši, sicer še ne tako izkušeni, pač pa iniciativni in dinamični kandidati, kateri so po mojem mnenju ravno toliko vredni za sooblikovanje dela v naši občini.
Naš tednik: Kaj misliš, da bo v prihodnje najbolj važno za uspešno delo VS in uspešno občinsko politko?
Wili Moschitz: V občinsko sobo bo treba prinesti nove ideje, nov duh, predvsem pa mišljenje naslednje generacije. O tem duhu priča v glavnem naš volilni program.
Nač tednik: Program je precej obširen. Ali bi ga na kratko predstavil?
Wili Moschitz: To ni več program v običajni obliki, ampak je zbirka vseh predlogov in idej, ki so se nabrale v teku časa, predvsem pa so se zbrale te ideje iz potrebe, skrbi in želj širše javnosti v naši občini. Zavedam se pa tudi, da se vse te ideje ne bodo pustile uresničiti samo z iniciativo VS. Rešitev problemov in uresničevanje programa je možna samo skupno z vsemi komunalnimi silami.
Gost v Našem tedniku
Wili Moschitz kandidira pri letošnjih občinskih volitvah na 3. mestu Volilne skupnosti Bistrice v Rožu. O problemih komunalne politike In o programu VS se Je z njim pogo-1Es*E valjala Heldi Stingler
GOST
..Mišljenje naslednje generacije prinesti v občinsko sobo“
Wili Moschitz iz Št. Janža v Rožu je v naših krogih že dobro znan, saj se udejstvuje na kulturnem, političnem in športnem področju. Kulturniki in ljubitelji domače pesmi ga poznajo med drugim tudi od Družinskega petja, kjer se je s svojo družino že večkrat postavil na oder in z njo zapel kakšno domačo pesem.
Kot uspešen in priljubljen vodja obrata Elan na Brnel je seveda tudi aktiven športnik. Poleg tega, da je pri šentjanškem športnem društvu odbornik, se VVili Mo-sphitz, kot tudi že njegovi otroci, odlično smuča.
Trije otroci obiskujejo Slovensko gimnazijo, eden hodi v ljudsko šolo na Bistrico v R., kjer je VVili Moschitz predsednik Društva staršev, eden pa hodi še v otroški vrtec.
Ker mu je resnično za ohranitev slovenskega jezika in kulture, se kljub vsestranskim aktivnostim, ki terjajo ogromno prostega časa, zaveda tudi, kako važna je predvsem komunalna politika. Zato se je odločil, da je za prihodnje občinske volitve prevzel kandidaturo pri Volilni skupnosti na Bistrici v Rožu.
Wili Moschitz: ..Krepitev gospodarstva je zelo važna, a ne sme iti na račun okolja."
Da smo skupnost, o tem priča že oznaka naše liste „VS/WG“. Skupnost ni samo simbol, ampak je tudi naše stališče do strank v naši občini.
Naš tednik: Kaj so torej težišča volilnega programa VS?
VVili Moschitz: Zelo važen se mi zdi aspekt brezposelnosti. V naši občini ta problem sicer trenutno še ni tako čutljiv. Vendar je treba že danes misliti na bodočnost. VS zato pozdravlja naseljevanje novih podjetij, ne glede na to, ali so to tu- ali inozemska podjetja iz severa ali juga.
Resnica je, da zaposlujejo mešane družbe (jugoslovan-sko-avstrijske) več kot 1000 izključno koroških delavcev in delavk. Ta podjetja participira-
jo več kot dve milijardi šilingov v koroško oz. avstrijsko gospodarstvo. S tem je tudi prispevek k avstrijski zunanjetrgovinski bilanci ogromen. Iz lastnih izkušenj lahko povem, da zaposluje tovarna Elan na Brnci že skozi šest let pribl. 100 izključno koroških sodelavcev. Kljub temu, da je proizvodnja in prodaja smuči pod močnim sezonskim vplivom, do sedaj še ni bilo treba niti enemu sodelavcu odpovedati delovno mesto zaradi pomanjkanja naročil.
Naš tednik: Nagovoril si problem brezposelnosti. Kaj bo torej po Tvojem mnenju potrebno, da bo občina ukrepala?
VVili Moschitz: Dobro gospodarstvo je pogoj za ohranitev delovnih mest in za krepitev življenjskega standarda. Seveda pa krepitev gospodarstva ne sme iti na račun okolja. Ni tako, da bi se morali odločiti za eno ali za drugo — to se pravi, za krepitev gospodarstva in s tem za industrijo in obenem za slab zrak. Prepričan sem, da je možno prav s tem, da se polaga važnost na čist zrak in zdravo okolje, ustvariti nova delovna mesta. S tem v zvezi bi poudaril, da bo treba poskrbeti tudi za boljše_ javne prometne vezi proti Št. Jakobu in Beljaku, pa tudi proti Borovljam in Celovcu.
Naš tednik: Dejstvo je, da ima Bistrica v R. in okolica izredno nizke številke prenočitev. Zakaj misliš, da tujski promet v vaši občini ni tako razvit kot v drugih občinah, ki jih po strukturi lahko primerjaš z vašo in kaj pravi k temu VS?
VVili Moschitz: V naši občini imamo jezera, gore, športna igrišča in še marsikaj, s čim bi lahko privabili turiste, manjka pa infrastruktura, predvsem pa ideje in iniciativa odgovornih v občini. Konkretno predlagamo v našem programu, da je treba mdr. že zdaj paziti na čisto vodo (gramozna jezera), imenitnost kraja je treba poudariti z dvojezičnimi napisi, treba je premisliti, ali bi bila smiselna osvetljava vasi, kot je to npr. Podsinja vas, Št. Janž, itd.; nadalje je treba pospeševati zimski turizem.
Naš tednik: Nadaljnja točka v vašem programu je socialna oskrba. Kako si to predstavljaš?
VVili Moschitz: Mislili smo na nastavitev hišne strežnice s strani občine, ki naj bi občasno oskrbovala bolehne in stare ljudi naše občine, ter pomagala družinam z neoskrblje-nimi osebami. Vsak od nas lahko kdaj doživi socialno stisko in potrebuje pomoč.
Naš tednik: In kaj je z narodnopolitičnim vprašanjem?
VVili Moschitz: Skrb za ohranitev jezika je izraz višje kulture. Za ohranitev slovenskega jezika se je treba truditi na šolskem, kulturnem kot tudi na političnem področju. Prepričan sem, da je večina naših občanov za mirno sožitje obeh narodov, ker je to znak višje kulture.
I. Karničar (AK „0BIR“) zmagal v Rettenbachu
Pred kratkim je bilo prvo letošnjo koroško sankaško prvenstvo v ljudskih sankah. Mladi Obirčan Izidor Karničar je v kategoriji mladincev osvojil prvo mesto. Tudi v skupini dvojcev sta zmagala mlada športnika Alpskega kluba „OBIR“: Izidor Karničar in obirski prvak Dietmar Pavlič. V ženski skupini sta zasedli odlično mesto Inge Karničar (2. mesto) in Veronika Lučovnik (4. mesto).
Naslednje prvenstveno tekmovanje bo na Obirskem. Termin: 16. Februar 1985. Prireditelj: Alpski klub „OBIR“.
Zvezna gimnazija za Slovence v Celovcu
OBJAVA
Zvezna gimnazija za Slovence v Celovcu sporoča:
1.	Po posebnem odloku Zveznega ministrstva za pouk in umetnost naj prijavijo starši svoje otroke, ki jih želijo dati v šolskem letu 1985/86 na gimnazijo, takoj po končanem prvem semestru tega šolskega leta, v času od 11. do 28. 2. 1985, ravnateljstvu Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu. Ob prijavi za sprejem je treba predložiti ravnateljstvu spričevalo prvega semestra 4. razreda ljudske šole, rojstni list in dokaz avstrijskega državljanstva.
2.	Sprejmene izpite bo treba delati prijavljenemu učencu le v izjemnih primerih in sicer iz slovenščine, nemščine in matematike. Odločilno bo letno spričevalo. Termin za sprejemne izpite: sreda, 3. julija 1985.
3	. Konec maja 1985 bo vodstvo ljudske šole javilo gimna-
ziji učni uspeh učencev, ki so se prijavili za vstop v gimnazijo. Nato bo ravnateljstvo gimnazije pravočasno obvestilo starše o sprejemu učenca oz. o potrebi prijave k sprejemnemu izpitu.
4	. Zakasnele prijave bodo v izjemnih primerih še možne s
posebnim dovoljenjem Deželnega šolskega sveta.
5	. Za vstop v višje razrede je potreben poseben razgovor z
ravnateljem.
Prijave za sprejem v gimnazijo lahko opravite osebno v šolski pisarni ali pa se obrnete pismeno na naslov: Zvezna gimnazija za Slovence, Prof.-Janežič-Platz 1, 9020 Klagenfurt/Celovec.
RAVNATELJ
dr. Reginald Vospernik I. r.
OBJAVA
Po odloku Deželnega šolskega sveta je na dvojezični Strokovni šoli za ženske poklice zavoda šolskih sester v Št. Petru pri Št. Jakobu v Rožu	* "
Vpisovanje deklet in fantov
v 1. razred 3-letne strokovne šole za ženske poklice in v 1-letno gospodinjsko šolo
od 11. do 28. februarja 1985.
Formularje za vpis lahko dobite že sedaj v šolski pisarni. Izpolnjene tiskovine je treba na šoli oddati najkasneje do 28. februarja 1985. Priložiti morate polletno šolsko obvestilo v originalu ali od šolskega ravnatelja potrjen prepis.
Prijave so možne osebno v šolski pisarni ali po telefonu, štev. 0 42 53 - 343.
Pogoj za sprejem v oba tipa šole je uspešno opravljena 8. šolska stopnja in delno znanje slovenščine.
Za sprejem v 3-letno strokovno šolo pa je poleg tega še potreben pozitivno opravljen pedagoško-psihološki test, ki bo na šoli 5. julija 1985: Za obisk 1-letne gospodinjske šole ta test ni potreben.
Vodstvo šole
Kotmara vas: mladinska revija »Pokaži, kaj znaš“
„Pokaži, kaj znaš" se je glasilo geslo. Otroci iz Kot-mare vasi in Bilčovsa so v soboto, 26. januarja 1985, res pokazali, kaj znajo, kaj so se naučili. Dvorana pri Mežnarju v Kotmari vasi je bila skoraj premajhna za mlade Kotmirčanke in Kot-mirčane ter Bilčovščanke in Bilčovščane pa za njihove starše, ki so napeto pričakovali, kako se bo njihov pomladek odrezal.
Vprašanja so bila zajeta iz življenja in del Prežihovega Voranca in iz koroške zgodovine (ustoličevanje, turški časi), vsaka skupina pa je morala tudi naslikati svojo domačo vas. Hanzi VVaschnig, ki je vodil kviz, je imel kar dosti dela, da je ubrzdal mlado četo. Pri vprašanjih so bili otroci iz Bilčovsa za malenkost spredaj, vendar so kot mi r-
ški otroci bolje naslikali svojo domačo vas, tako da se je vse izenačilo.
Gojenci Glasbene šole so pokazali, kaj so se naučili, Jožko Pack je s kot-mirškim otroškim zborom znova dokazal svoje diri-gentovske sposobnosti, pa tudi mladi Bilčovščani so pogumno zapeli svojo domačo himno.
Posamezne točke sta povezovala Herbert Rulitz in Simona Iskra, ki je prebrala tudi odlomek, ki ga je napisal o ustoličenju opat Janez Vetrinjski. Zahvala velja seveda tudi Reziki Iskri in Mariji VVakounig, ki sta se trudili za kotmirško mladino, in Micki Miškulnik, ki je pripravila Bilčovščane. S številnimi navzočimi sta se poveselila tudi predsednik SPZ Tomaž Ogris in župnik Maks Michor.
Radiše: žalostne novice
V prvi polovici letošnjega januraja pa smo imeli kar dva pogreba. Tako nam je mrtvaški zvon takoj ob začetku novega leta otožno oznanil, da nas je za vedno zapustila Jožefina Thaler, pd. Tončeva mati, v 56. letu starosti.
Rajna mati je bila globoko verna in je voljno prenašala hudo bolezen in trpljenje. Velika množica pogrebcev se je zbrala pri hiši žalosti in jo spremila na rad iško njivo miru. Pogrebne obrede je opravil naš domači župnik Ludvik Jank, medtem ko so se ob odprtem grobu od rajne Tončeve mame poslovili tudi žrelski župnik prof. Božič ter domači cerkveni pevci z
v srce segajočimi žalostin-kami.
Nekaj dni potem pa je, stara 80 let, v celovški bolnici pri Elizabetnikah za vedno zatisnila svoje oči Uršula VVrulich, pd. Hajnž-kova mati. Bila je globoko verna in mirna in je vsako nedeljo eno uro peš hodila k božji službi na Radiše. Tudi njo je spremilo veliko domačinov na žrelsko pokopališče k zadnjemu počitku. Pogrebne obrede sta opravila župnik L. Jank in prof. Božič, radiški cerkveni pevci pa so se od nje poslovili z domačimi pesmimi.
Vsem zaostalim izrekamo naše iskreno sožalje. Rajni materi bomo ohranili v lepem spominu.
MEDJUGORJE
od 14. do 17. februarja vključno 2 polpenziona šil. 1.500,—
Informacije in prijava (0 42 36) 22 19. poštni predal 4 — 9141 Dobrla vas
Strokovna kmetijsko gospodinjska šola s pravico javnosti
zavoda šolskih sester v Št. Rupertu pri Velikovcu sporoča staršem in dekletom, ki se odločajo za na-daljne šolanje ali za 9. šolsko leto, da sprejema za šolsko leto 1985/86 učenke v
Strokovno šolo
NAMEN ŠOLE je, učenkam poglobiti splošno izobrazbo, in jim posredovati dobro podlago za poznejši uk v različnih poklicih.' Usposablja dekleta pa tudi za samostojno vodstvo gospodinjstva, ker polaga posebno važnost na spretnost v kuhanju, šivanju, ročnostih in gospodinjstvu.
VZGOJNI CILJ — Pravilno oblikovanje telesnih in duševnih zmožnosti, samovzgoja in vzgoja v družini in družbi, poglobitev vere in verskega življenja.
POGOJ ZA SPREJEM je dovršena 8. šolska stopnja in vsaj delno znanje slovenskega jezika oziroma narečja.
V’primeru, da učenka 8. šolske stopnje ni dovršila, je v to šolo lahko sprejeta s sprejemnim izpitom.
V DANIH POGOJIH DOBIJO UČENKE DRŽAVNO PODPORO ZA INTERNAT!
Ta šola velja tudi za 9. šolsko leto — politehnični letnik. Poučuje se v obeh deželnih jezikih.
OBVEZNI PREDMETI: Verouk, slovenščina, nemščina, računstvo, umevanje življenja, zdravstvo, petje, telovadba, zanstvo o perilu in oblačilih, gospodinjstvo, hranoslovje, vrtnarstvo, gospodarstvo, strojepis, kuhanje, šivanje, ročnosti.
Prijave so možne že sedaj vključno do konca februarja 1985 po telefonu 0 42 32 /38 96, pismene ali osebne.
Nadaijne informacije dobite pri vodstvu šole!
9100 Volkermarkt/Velikovec, KlosterstraBe 2.
ČESTITAMO
Franc Sadovnik, znani vi-žar iz Globasnice, je te dni praznoval svoj 71. rojstni dan. Iskreno čestitamo!
Veronika Kremser iz Gornje vasi pri Žvabeku, je te dni obhajala svojo 60-letnico. EL Suha in uredništvo NT ji iskreno čestitata.
Franceju Čarfu, mežnarju z Brnce, vse najboljše za 53. rojstni dan.
Mariji Cufer, pd. Skutino-vi mami iz Lepene, želimo za njen 90. rojstni dan obilo zdravja, zadovoljstva in božjega blagoslova. Čestitkam se pridružuje tudi EL Železna Kapla.
Marija in Hanzi Filipič iz Velinje vasi praznujeta te dni svojo srebrno poroko. Iskreno čestitamo.
V torek, 5. februarja, bo Gradišnikov oče pri Sv. He-mi, Valentin Kogoj, praznoval svojo 80-letnico. Zvestemu bralcu Našega tednika, izrekamo naše iskrene čestitke, pridružuje pa se jim tudi EL Globasnica.
$HKOČNA
Slovensko prosvetno društvo KOČNA v Svečah vabi na

%
v soboto, 2. februarja 1985, ob 20. uri pri ADAMU v Svečah
Za ples Igra KRVAVŠKI KVINTET ) Sodelujeta
SVEŠKA FILHARMONIJA SKETCH KOČNA
Vsi prisrčno vabljeni!
• Železna Kapla
Slovensko prosvetno društvo „ZARJA"
prireja svojo 17. sankaško tekmo v nedeljo, 3. februarja v Lepeni—Koprivni.
Start ob 10.00 uri. Prijave do 9.30 ure pri RASTOČNIKU.
Prisrčno vabljeni!
e Kamen v Podjuni
METANJE ŠTRUČEJEV
Čas: nedelja, 3. 2. 1985, po nedeljski maši (začetek ob 10. uri) vabimo na največji podjunski zimski, narodni in cerkveni običaj!
Slovenski farani
Slika zgoraj: celovški korespon-dent RTV Ljubljana Lojze Kos v pogovoru s tajnikom SAK dr. R. Grilcem. Desna slika: Gabi Groblacher (KDZ), odgovarja Mirku Bogataju.
„Mladi Korotan"
V sredo, 23. januarja 1985, je bila na sporedu v ORF-teatru dvourna slovenska radijska oddaja pod naslovom „Mladi Korotan". Predlog za tak naslov je dal predsednik KKZ dr. Janko Zerzer, do oddaje pa je prišlo, ker je letos leto mladine. Taka prva dvourna radijska oddaja je bila produkcija slovenskega oddelka radia Celovec in RTV Ljubljana.
Nastopali so mladi kulturniki iz Zilje, Roža in Podjune, dvorano pa so do zadnjega sedeža napolnili navdušeni domačini in ljubitelji glasbe.
Sodelovalo je devet instrumentalnih oz. vokalnih skupin, in sicer ansambli „Skriti zaklad", „Fantje treh planin", „Zmeda,“ ..Energija", „Šok“, „Trio Draže", »Tercet Sturm", pevski duo Niko in Monzi ter pevski trio, Gabriel, Aleksander in Janez. Glasbene skupine so se predstavile vsaka z dvemi pesmimi. Med glasbeni-
mi točkami sta se Mirko Bo-gotaj in Lojze Kos pogovarjala z zastopniki mladinskih oz. športnih organizacij. Tako se je nudila devetim zastopnikom organizacij možnost, da so svojo skupino predstavili širši javnosti. Sodelovali so: KDZ, Zveza slovenske mladine, Katoliška mladina, KSŠ na Dunaju in v Gradcu, SAK, DSG Sele, ŠD Št. Janž, SŠK Obir.
Oddajo sta pripravila Mirko Bogataj in Jurij Holy (RTV) s sodelavci: Vili Vodopivec, Ivan Planinšek in Monika Glavič. Organizacijsko delo je imela na skrbi Krščanska kulturna zveza.
Igralci kapelškega SRD „Zarja“ so se zadnjo soboto v domači farni dvorani predstavili z novo naštudirano igro „Dva bregova". (Režiser: župnik Poldej Zunder). Obisk je bil odličen, kritiko pa bomo objavili v naslednji številki NT.
Reportaža
Reportaža
PISMA BRALCEV
Pustni spak
je bil plakat za letošnji gimnazijski ples. V jajčastem okviru sta upodobljena ženska in moški, par-don, madame in monsieur, saj sta vendar preveč gosposka, da bi ju žalili s takimi preprostimi domačimi besedami. Le oglejte si ju, kako nobel nafrfulene lase imata. Oblečena sta v grajske večerne obleke: dama v napihnjeno, košato krilo, s klobučkom na glavi. Priklanjajoči se ji gentleman v imenitnem fraku, drži trikotni klobuk kar ob pasu. Madame pa še v rokavicah, potegnjenih prav do ramen!
Res čedna gospoda smo (postali) Slovenci. Zato je medna napočil čas, da priredimo kak slovenski „Opernball“.
Toni Kumer, Blato P.S.: Seveda ne trdim, da naj hodijo ljudje na ples v „priedbiertezi in v coklah". Omenjena grajska zgvan-tanost in nafrfulenost pa med Slovenci prav gotovo ni na pravem mestu.
Ali se bomo spametovali?
Komaj smo prestali vse prijetne in neprijetne diskuzije okoli dežel-nozborskih volitev, se nam že spet približujejo volitve. 17. marca bomo volili naše občinske odbornike. Za naše glasove pa bodo poleg slovenskih samostojnih list snubile tudi večinske stranke.
Kako naklonjene so večinske stranke koroškim Slovencem, se je prav v zadnjem letu jasno izkazalo v zvezi s šolskim vprašanjem. Kljub temu so predvsem socialisti prisnubiti pri deželnozborskih volitvah iz vrst slovenske manjšine kar precejšnje število glasov. Zelo se nam je prilizoval naš deželni glavar pred volitvami, zelo jasen pa je bil tudi njegov odgovor po volitvah: „Člen 7 je izpolnjen, koroški Slovenci uživajo vse pravice". Pa nič ne dš, saj bo nekaj tednov pred naslednjimi volitvami zopet malo bolj prijazen.
Ista slika se nam nudi tudi sedaj pred občinskimi volitvami. Kaj radi spregovorijo tudi „rdeči“ in „črni“ kakšno slovensko besedo, predvsem, če v času volilnega boja stopijo v kakšno slovensko hišo. Dan po volitvah pa govori župan le še v uradnem jeziku — v nemščini. Tudi v Selah, kjer imamo na čelu socialistične stranke kot župana zavednega Slovenca, so njegova pisma slovenskim občinskim odbornikom pisana v nemščini. S tem nikakor nočem odrekati Slovencem, ki kandidirajo na listah večinskih strank, njih narodne zavednosti, očividno pa so le-ti podvrženi navodilom strank, ki pač, razen v volilnem boju, slovenščine ne dopuščajo.
V našem narodnem boju Slovenci nimamo pričakovati pomoči niti s strani socialistov, niti s strani ljudske stranke. Če pa se bomo
še sami razkosali, si niti sami ne bomo mogli več pomagati.
WAHLTAG IST ZAHLTAG!
Marjan Pipp, Dunaj
Odmev na gimnazijski ples
Mladi smo, iščemo zabavo in seveda tudi radi poslušamo dobro glasbo. Več nas je bilo graških študentov, ki smo se v petek popoldne odpeljali iz Gradca na gimnazijski ples, kajti vtisi od zadnjih gimnazijskih plesov so bili za nas vedno pozitivni. Že lansko leto smo bili nekoliko žalostni, da ni bilo možno, da bi skupina študentov iz Gradca rezervirala mize. Razočarani smo bili pa predvsem zato, ker se vrhu tega tudi nismo mogli normalno pogovarjati z nekdanjimi kolegi oz. prijatelji — Jn to zaradi res čudežne glasbe „ Čudežna polja". „Čudežna polja" nam še danes donijo po ušesih, a na zelo neprijeten način. Škoda, da se organizatorjem ni posrečilo, da bi malo pomirili te muzikante. V upanju, da se ti pomanjkljaji ne bodo več ponovili, bomo tudi v naslednjih letih skušali ostati zvesti gimnazijskemu plesu.
Jokej Logar in Herbert Kulmesch, Gradec
Ob „zvokih“ KDZ ...
Z velikim zanimanjem sva prejšnji teden zasledovala oddajo slovenskega oddelka ORF. Predstavile so se nam naše športne, kulturne in mladinske organizacije, nekatere celo v taki luči, kakor jih do danes nisva poznala. Posebno so nama tekli mravljinci navdušenja po hrbtu, ko se je oglasil „zvok“ KDZ. Izhajava iz tega, da tudi nekatere ostalih organizacij niso našle pravih besed za svoje delovanje (npr. SAK), ki trdi, da nebo še nikoli ni bilo tako brez oblakov, in ZSM, ki je baje most združenja ter zbirališče „demokra-tičnih sil v deželi" etc. Vendar nama je ob poročilu KDZ postalo kar toplo pri srcu. To pismo naj ne demoralizira oziroma zaustavi zagona bodočega odbora, ampak vsak vsaj malo informirani ve za dejansko, skoraj bi lahko rekli, de-solatno stanje kluba KDZ. Medvedu sleči kožo, preden da si ga ustrelil in pri tem govoriti še v sedanjosti, more škodovati samo verodostojnosti. Samozavestni nastop zastopnice KDZ je bil vsekakor prepričljiv, vendar citat, „mi zares delamo", ne odgovarja resničnosti. Olepšanje situacije in prevara drugih je možna, a moramo se zavedati, da to ne privede do ciljev in namena zveze. Še nekaj: organizacija, ki zares deluje, vedno spet zadene ob razne probleme. Toda pri organizaciji, ki trdi, da nima problemov, že s to trditvijo potrdi pomanjkljivosti.
Kot člana KDZ imava dolžnost
in nalogo, da sooblikujeva bodočnost KDZ. To pismo bralcev naj ne bi učinkovalo destruktivno, zato naj bo spodbuda za ponovno oživitev in reorganizacijo kluba. Namen zveze je združevati dijake višjih stopenj, od petega razreda naprej, in jim pokazati pot do pra-' ve zavesti, svoje identitete in narodnosti. Pri tem naj v posebni meri pomagajo tako starši kakor tudi dijaški domovi in profesorji.
Da bi bil razpust zveze za vso narodno skupnost prav gotovo udarec, tega se moramo zavedati. Učiti se moramo iz napak preteklosti in si skupno zgraditi bodočnost.
Werner Novak in Karel Kassl, Celovec
H. St. in nekorektnosti
(nadaljevanje s 4. strani)
Kmetje so stalno informirani in na tekočem o položaju trga (ponudba in povpraševanje). To bi zanimalo marsikoga in dobro bi bilo, da bi se v to smer zanimala tudi H. St.
Kmetje — člani krožka bi Agro-serti lahko očitali nekorektnosti zaradi večkratnega odlašanja in netočnosti ter neenakopravnega zadržanja do krožka v primeru z odvažanjem kupljene živine iz ostalih predelov Koroške. Naš krožek večkrat nalašč zapostavljajo pri odvažanju živine, smo ta-korekoč zadnji na lestvici. To nezadovoljstvo je slišati iz treznih ust in ne v poznih nočnih urah.
Stalho se borimo za naš kmečki obstoj, za gospodarsko utrditev, za pravično plačo trdega kmečkega dela. Zato ne podirajmo s praznimi frazami in nekorektnim zadržanjem rožanskega krožka, ki je bil ustanovljen na pobudo Slovenske kmečke zveze in je bil prvi tovrstni v Avstriji.
Ludvik Lesjak, Rožek
• Celovec
VABILO
na redni občni zbor KDZ, ki bo v petek, 1. 2. 1985,s pričetkom ob 19.30 v klubu KDZ.
Prisrčno vabljeni!
NAŠ TEDNIK — Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo „Narodni svet koroških Slovencev". UREDNIŠTVO:	Jože VVakounig
(glavni urednik), uredniki: Janko Kulmesch, Heidi Stingler in Franc VVakounig; Viktringer Ring 26, 9020 Celovec.
Tisk: Mohorjeva/Hermagoras, Viktringer Ring 26, 9020 Celovec. NAŠ TEDNIK izhaja vsak četrtek, naroča se na naslov: „Naš tednik", Viktringer Ring 26, 9020 Celovec. Telefon uredništva, oglasnega oddelka in uprave: (0 42 22) 51 25 28. Naš zastopnik za Jugoslavijo ADIT-DZS, Gradišče 10, 61000 Ljubljana, tel. 22 30 23.
Letna naročnina: Avstrija: 210.— šil., Jugoslavija: 600.— din., ostalo inozemstvo: 350.— šil. (650.— šil. zračna pošta).
Dr. Anton Feinig
Wili Moschitz
Matevž VVakounig
Toni Hornbock
KANDIDATI VS BISTRICA V R0ZU
1.	Sebastijan MALLE
2.	Dr. Anton FEINIG
3.	Wili MOSCHITZ
4.	Matevž VVAKOUNIG
5.	Toni HORNBČCK
6.	Joži PARTL
7.	Andrej KUNČIČ
8.	Mag. Alenka INZKO
9.	Mag. Štefan PINTER
10.	Dr. Draga SMOLLE
11.	Mihi Bitimi
12.	Anton FURTNER
13.	Jožef INZKO
14.	Dvorni svetnik
dr. Valentin INZKO
15.	Hanzi VVEISS
kmet
profesor
vodja obrata
prokurist
nastavljenec
kmet
penzionist
profesorica
profesor
zdravnica
nameščenec
strok, učitelj
kmet
Rute Sveče Št. Janž Ladine Št. Janž Mače
Podsinja vas
Sveče
Svetna vas
Bistrica
Št. Janž
Sveče
Rute
Sveče Št. Janž
profesor
krojač
Sebastijan Malle
Tudi pri letošnjih občinskih volitvah bosta vodila listo Volilne skupnosti Bistrica v Rožu dva izkušena kandidata — dosedanja občinska odbornika Bošti Malle in dr. Anton Feinig. Na tretjem in četrtem mestu pa kandidirata dva mlada ter uspešna gospodarstvenika: Wili Moschitz, poslovodja brnške tovarne ELAN in Matevž VVakounig, prokurist celovškega podjetja INTRADE. Njima sledi sin znane Ba-vantove rodbine Tone Hornbock, korektor Mohorjeve tiskarne. Pa tudi na ostalih mestih so domačini izvolili kandidate, ki zastopajo vse predele velike bistriške občine.
Volilna skupnost se ne zavzema samo za enakovrednost slovensko govorečih občanov, ampak je izdelala obširen program za občinsko gospodarsko kulturo, šport, mladino ter še posebno za obrobne predele občine. O programu smo imeli daljši pogovor z VVilijem Moschitzem, ki ga na strani 5 predstavljamo kot gosta v Našem tedniku.
Prepričani smo, da bodo občani iz Št. Janža, Bistrice, Sveč in drugih krajev bistriške občine v čim večji meri skupno in enotno podprli naše kandidate!
17. maca bomo volili
NAŠE SAMOSTOJNE KANDIDATE!
Pliberški občinski odbornik Fric Kert s svojo hčerko-maturantko Janjo.
Bili smo na osrednji zabavni prireditvi
Tudi letošnji gimnazijski ples je dobro uspel ter ponovno dokazal, da je postal osrednja zabavna prireditev koroških Slovencev. Številni absolventi Slovenske gimnazije, starši in drugi prijatelji gimnazijcev so napolnili veliko dvorano stare Delavske zbornice do zadnjega kotička. Ravnatelj dr. Reginald Vospernik je lahko pozdravil tudi vrsto imenitnih gostov — mdr. predsednika NSKS dr. Grilca, vodjo manjšinskega šolskega oddelka pri deželnem šolskem svetu dvor. sv. dr. Valentina Inzka, konzulinjo SFRJ v Celovcu Marijo Škorjak, častnega in novega predsednika Združenja 'staršev dipl. trg. Janka Uranka oz. Andreja Sturma, zastopnika SZDL Slovenije Jožeta Hartmana ter predsednika KKZ in SPZ dr. Janka Zerzerja oz. Tomija Ogrisa. Pozneje se je še pridružil celovški župan Leopold Guggenberger.
Posebno posrečen je bil nastop obeh razrednikov letošnjih o-smošolcev, prof. Jožeta VVakouniga in prof. Antona Feiniga ter zastopnikov maturantov, Sabine Zwitter in Tomaža Hudla. Isto velja za plesna nastopa maturantov, kjer se je ponovno izkazal naš „prvi slovenski plesalec" Gregej Krištof.
Ob (glasnih) zvokih ansamblov „ Trim" in „Čudežna polja" so se udeleženci lahko naplesali, dokler so bili še količkaj pri močeh, s sodelovanjem pri dragi dražbi slike prof. Osvvalda in mastne torte pa so hkrati omogočili, da je postala „maturantska kasa" še bolj bogata. In kdor pozna naše dijake, ve, da bodo tudi to radodarnost svojih staršev in prijateljev hvaležno upoštevali: saj se že zdaj veselijo poletnega maturitetnega potovanja...
Se bolj pa se veselijo maturitetnih izpitov in upajo, da jih bodo — kljub latinščini in drugim „profesorskim zankam" — uspešno opravili. Da bi se to res zgodilo, jim tudi mi od uredništva Našega tednika iz vsega srca želimo.
Na gimnazijskem plesu smo videli tudi vrsto imenitnih gostov ...
Podlistek
Bikovka, bunker, krematorij in — naša pesem
I FOLTEJ HARTMAN
I
f Že takrat, ko se je slovenski narod z orožjem v roki bojeval za osvoboditev izpod faši-i stičnega jarma, je iz koncentracijskih taborišč prispela v domovino vest, da se nesreč-i niki, ki jih je kruta usoda zaradi njihovega porekla, narodnosti ali političnega prepri-p Čanja pahnila v jetniški pekel, ukvarjajo s petjem. Slovenska pesem, ki je bila doma p hkrati s slovensko besedo krvavo preganjana z geslom „Der Karntner spricht p deutsch", je vzniknila — če se to sliši še tako neverjetno — v taboriščih smrti in se iz i mehke narodne razvila v borbeno pesem. Kako to, da smo še našli smisel za pesem, ^ ko se je noč in dan vil dim iz krematorija, ko ni nikoli prenehalo mučenje, umiranje in i pobijanje, ko smo pričakovali, da nam bo zdaj zdaj odbila zadnja ura, ko je nešteto P nesrečnikov končalo iz obupa ob električni žici visoke in nedostopne taboriščne ogra-p je? Zakaj in čemu potem še pesem?
I
Šestnajsti februar 1941.
V posebni sobi Breznikove gostilne v Pliberku smo sedeli stari znanci in prijatelji. Pogovori so se sukali okrog naših razmer, okrog položaja koroških Slovencev in Slovencev sploh v tistem času. Nad slo-p vensko zemljo so se zbirali p temni oblaki in nas tlačili k p tlom. Dolgo smo govorili in ugi-p bali, a tistega, kar je kasneje prišlo, niti slutili nismov. Naposled smo se poslovili. Če bi mi bil kdo rekel, da se bomo čez dve uri spet videli v čisto drugačnih okoliščinah, mu ne bi bil verjel.
Toda zgodilo se je tako. Ko sem se vrnil domov, so mi mati — sicer z dvodnevno zamudo, ker je tako naneslo — postregli za moj god s slastnim kosilom, z domačim zajcem v omaki. In ko mi je šlo kosilo najbolj v

I
weiter singen, “ (zdaj prideš v kletko, kamor spadaš; tam lahko poješ naprej) so se mi med potjo škodoželjno režali gestapovci v obraz.
V maju sem zapustil celovške zapore na Šentrupertski cesti in prišel pod komando gestapa v preiskovalni zapor deželnega sodišča. Posebno sodišče, v gestapovske- zapore, spet pred sodišče in — 22. decembra 1941 v Dachau. Dali so mi številko 28935.
Biti v taborišču takrat, ko je bila nacistična vladovina na vrhuncu slave, ko je Hitler tako rekoč pogazil vso Evropo in ko so fanfare dan za dnem naznanjale posebna poročila, da stoji njegova vojska na Krimu,
Naslednji večer v taborišču je bil božični. Blokfirer, ki smo mu rekali »Hamburger Willy“ ga je praznoval po svoje. Ko je vstopil in zavpil „Achtung!“, nismo dovolj naglo skočili pokonci, nakar je več ko dvajsetkrat v največji gneči zaukazal „hinlegen“. Naj mi bo prihranjen opis, kaj so take šikane pomenile za stare, sestradane in od suženjskega dela izmozgane taboriščnike. Kdor ne pozna groze v koncentracijskih taboriščih in kdor jih ni sam okusil, ne bo imel o njih nikoli prave predstave.
Minila je prva zima, grozna zima s 30 do 35 stopinjami mraza. Na pol oblečen je marsikdo ni preživel. Zame je pomenila taboriščni krst v vseh
stražarjev rezervisti, ki so bili — vsaj takrat — manj divji, znosnejši. Kmalu potem nam je bilo dovoljeno dobivati od svojcev pakete s hrano; bile so napovedane tudi druge olajšave, p Zakaj? Šlo je za delovno mo- p ralo jetnikov. Takrat je bil Da-chau s vojimi zunanjimi »komandami" rezervoar suženjske delovne sile v oboroževalni industriji, v Messer-schmittovih, Zeissovih in drugih tovarnah. Kdor pa ni bil več sposoben za delo, je romal z »invalidskim transportom" v smrt.
p tek, je stopil v kuhinjo orožnik
!
Vižar, se usedel in zastavil nekaj dvoumnih vprašanj. Na naše odgovore se je še bolj dvoumno smejal.
Kmalu sta za njim vstopila dva člana Pliberškega gestapa: surovi Kammermeier, črn, visok Prus, in neki domačin, znan Velikovčan. Hišna preiskava in moja aretecija ... Na svidenje mama, atej, bratje in sestre, na svidenje, dragi rodni dom in kraj!
Niti dve uri nista minili, odkar smo se s prijatelji razšli v Pliberku, in že nas je bila večina spet skupaj. Z orožniške postaje v Pliberku je šla naša pot v policijske in gestapovske zapore v Celovcu. „ Jetzt kommst du in den Kafig, wo du hin gehorst, dort kannst du
V zborniku Dachau, ki je izšel leta 1981 pri ljubljanski založbi Borec, je rajni Foltej Hartman objavil svoje spomine na žalostna doživetja v koncentracijskem taborišču Dachau.
I

ob Donu in Volgi ter pred Moskvo in Leningradom, je pomenilo biti izpostavljen nemilosti in podivjanosti esesovcev. Na dnevnem redu so bili bikovka, kozel, drevo, bunker, transporti v še strašnejšo negotovost, plinske celice ... Z nami so ravnali kot zverine. Marsikdo je poskušal pobegniti, a skoraj vsakega begunca so spet ulovili. Na čelu esesovskih blokfirerjev in godbe, ki je igrala strumne koračnice, se je nesrečnik vračal med bloke in trpel zasramovanje, dokler ni bila nad njim izvršena kazen: dobil je 25 dvojnih udarcev z bikovko po zadku in povrh še 40 dni posta v bunkerju.
niansah. Na začetku aprila 1942 sem zbolel, prišel v »revir" in se od tod še bolan vrnil v celovške zapore. Mislil sem, da sem se rešil taboriščnih muk, toda.. . . 18. oktobra sem se spet znašel v Dachauu. Svoj kelih trpljenja sem moral izpiti od zadnje kaplje. Takrat sem dobil številko 37740.
Potem ko sem drugič prišel za bodečo ograjo, so me stari tovariši poučili o spremembah v taboriščnem življenju. Mlade esesovske krvnike so potegnili na rusko fronto, kjer je divjal boj za Stalingrad, za prehod čez Volgo, za osvojitev naftnih polj na Kavkazu itd. Zdaj so opravljali službo blokfirerjev in
Tako rekoč čez noč so uvedli v taborišču razne novosti: nogomet, težko atletiko (boksanje) in taboriščne prireditve najrazličnejših vrst.
Prav kmalu so esesovci zbe- p zali iz barak nekaj okostnjakov, p ljubiteljev boksa, ki so se po- p tem na zbornem mestu v po- p smeh krvnikov in ob zgražanju p treznih tovarišev pomerili v igri. p Tudi nogometa smo se morali p lotiti.
Tedaj se je začelo prosvetno gibanje v taborišču. V taborišču surovega zatiranja človečanstva in ob umiranju tisočev sužnjev se je zgodilo nekaj neverjetnega: zaživel je in začel delovati kulturni krožek.
Nekega dne okrog velike noči 1943 so mi tovariši iz drugega bloka, kamor sem bil kot nemški državljan dodeljen, po vedali, da so bili v naši »štubi" neki Jugoslovani, mladi fantje, ki so lepo prepevali. Začel sem poizvedovati za njimi in jih naposled našel. (Dalje prihodnjič)
!

Dr. Janko Zerzer: „Za marsikoga bo to novo glasbeno doživetje"
Letošnja Prešernova proslava K KZ, ki bo v sredo, 6. februarja 1985, ob 19.30 uri v ORF-teatru v Celovcu, brez dvoma utegne biti pravo glasbeno doživetje. Program je izredno atraktiven, nastopali pa bodo vrhunski glasbeniki in pevci, ki bodo predstavili besedila koroških pesnikov, uglasbena za samospev s klavirjem.
Vrhu tega bodo nekateri zaslužni kulturni delavci prejeli prva Janežičeva priznanja.
Kot je predsednik K KZ dr. Janko Žerzer v pogovoru z našim listom dejal, se je ideja za ta program porodila prirediteljem letošnje proslave ob slovenskem kulturnem prazniku, ko so zvedeli, da je mladi ljubljanski komponist in dirigent Tomaž Svete (trenutno študira na dunajski akademji) uglasbil tri tekste Gustava Januša (..kozmopolit", »demonar-h i j a “, ..metulj"). Nadalje zanimivo dejstvo: svetovno znani komponist Franc Schubert je med drugim uglasbil tudi pesem koroškega Slovenca Urbana Jarnika (..Zvezdišče"), ki jo bosta na letošnji Prešernovi proslavi K KZ predvajala dr. Anton Feinig in njegov sin Andrej.
Ob genezi nadaljnjih programskih točk nam je dr. Zerzer povedal tole: „Potem, ko smo odkrili Svetetove uglasbitve Januševih tekstov ter Schubertovo uglasbitev pesmi Urbana Jarnika, smo začeli naprej iskati in smo odkrili še več komponistov pri nas doma in v Ljubljani, ki so se prav-tako naslanjali na koroška besedila. Npr. je Pavel Šivic uglasbil tri Polanškove pesmi, Jože Ropitz dve pesmi Andreja Kokota, Anton Nagele en tekst Antona Kuchlinga, Hanzi Artač pa je skomponiral melodije na besedila Polanška, Kokota in Milke Hartmannove." Kot ste lahko že brali v Našem tedniku, je za te Artačeve pesmi prispeval spremljavo s klavirjem Bojan Adamič.
In kdo so izvajalci glasbenega sporeda na Prešernovi proslavi K KZ?
Dr. Zerzer: „Spored bodo izvajali prvovrstni pevci iz Koroške in Ljubljane. Antona Feini-ga in Janeza Kampuša poznamo že s številnih prireditev in iz celovškega radia. Poleg teh dveh bosta sodelovala dva imenitna pevca ljubljanske
Dr. Janko Zerzer: „Za skupno Prešernovo proslavo"
opere in sicer: znana sopranistka Zlata Ognjanovič in basist Neven Belemarič; zadnji je lansko leto imel izreden uspeh s Handelnovim „Mes-siasom" v okviru Ljubljanskih dni v Celovcu. Te pevce bodo s klavirjem spremljali mladi Andrej Feinig, lastne kompozicije pa Jože Ropitz ter Bojan Adamič." Končno naj omenimo še Milivoja Šurberka, priznanega ljubljanskega dirigenta; le-ta bo na klavirju spremljal Nevena Belamariča pri izvedbi Januševe pesmi »metulj".
Predsednik K KZ je v pogovoru z NT poudaril, da pričakujejo prireditelji prav zaradi izredno atraktivnega programa ter odličnih izvajalcev veliko zanimanje za to prireditev v ORF-teatru. „Za marsikoga bo to brez dvoma novo glasbeno doživetje", tako dr. Janko Zerzer. Naj v tej zvezi dodamo, da gre — razen pri Schubertu — za same praizvedbe.
V okviru Prešernove proslave bo K KZ nekaterim zaslužnim kulturnim delavcem podarila prva Janežičeva priznanja.
Prejeli jih bodo Niko Kriegl, prof. Joško Hutter, Janko Tol-majer st., bivši referent za zamejstvo pri ZKO Slovenije, Martin Zakonšek ter Breda in Tine Varl, dolgoletna mentorja naših uspešnih lutkarjev.
Poleg prireditve K KZ je tudi letos na sporedu Prešernova proslava SPZ. Na vprašanje, zakaj kar dve Prešernovi proslavi na Koroškem, je dr. Zerzer odgovoril: „Zadnja leta je ORF prinašal Prešernovo proslavo SPZ. Za letos pa je vodja slovenskih oddaj dal ta termin na razpolago K KZ. V nekem pogovoru z mano pa me je že pred dvema letoma vprašal, ali ne bi bilo možno, da bi SPŽ in K KZ priredili skupne Prešernove proslave. Jaz sem to idejo pozdravil in upam, da bo v naslednjih letih možno priti do skupne prireditve ob našem največjem kulturnem prazniku."
Dunajski nastop Gustava Januša
Dunajski literarni kvartir »Alte Schmiede", ki že leta spremlja delo slovenskih pisateljev, sporoča, da bo v ponedeljek, 11. februarja ob 18.30 uri bral svoje pesmi dvojezično Gustav Januš. Januš, ki je že večkrat bral na Dunaju, se bo tako ponovno predstavil intere-siranemu občinstvu.
Sploh je februarski program s težišči lirike in poetični projekti nadvse pester in zanimiv. V tem mesecu bodo v Schčnla-terngasse brali med drugim Alfred Kolleritsch (iz nove knjige »Gesprache im Heilbad", založbe Residenz), Ludvvig Fels, z Janus'em Kurt Klinger (iz zbirke „Das Kirschenfest", založba Grasl), Korošec Bernhard C. Bunker in drugi.
V marcu pa bo nastopala v »Alte .Schmiede" pesnica Maja Haderlap in to med drugim z Erico Pedretti, ki je lani dobila celovško Bachmannovo nagrado.
Kultura
• Dom v Tinjah
od sobote, 2. 2., ob 18. uri, do nedelje, 3. 2., ob 17. uri
Dnevi meditacije za 7. razrede slovenske gimnazije in vseh drugih srednjih šol v Velikovcu, Celovcu, Beljaku in Šmohorju
„SVETO PISMO - ODGOVOR NA MOJA VPRAŠANJA"
Voditelj: Kpl. Marijan Schuster Soprireditelj: Referat za študirajočo mladino
v soboto, 2. 2., ob 19. uri Odprtje stalne razstave slovenskih jezikovnih in zgodovinskih spomenikov
(verska besedila, besedila pravne vsebine, leposlovje, šolske knjige, slovarji, slovnice)
Dokumente je izbral in opisal univ. lektor dr. Pavle Zdovc, Dunaj
Po odprtju razstave PEVSKI KONCERT mešanega zbora »Gallus" pod vodstvom Jožeta Ropitza — nato tinjsko okrepčilo
v nedeljo, 3. 2., od 9. do 16.30 ure
Dan mladih družin:
»ŽIVETI IN DOŽIVLJATI SREČO DRUŽINSKE SKUPNOSTI"
Tokrat lahko pridejo starši z otroki, ki so vsaj že dopolnili tretjo leto. Za otroški program bo na razpolago otroška vrtnarica Rezi Kolter.
Voditelj: žpk. Ivan ANTOLIČ iz Sveč
Soprireditelj: Referat za družine
od ponedeljka, 4. 2., ob 9. uri, do sobote, 9. 2., ob 13. uri
Izobraževalni tečaj za dekleta: VLOGA ŽENSKE V DANAŠNJI DRUŽBI"
Iz sporeda: »Ženske na cesti — aktualni dogodki prometnih nesreč" (major Reiter) * »Slovenski jezik — slovenska knjiga" (prof. Mahnič) * „Poslušati in govoriti" (mag. Merkač) * »Jezikovne vaje" (mag. Pušenjak) * »Pozitivni in negativni vidiki kulturnega udejstvovanja žene" (učiteljica Katz) * »Žena v medijih" (Marija Halmer) * »Zdravstvena vzgoja" (dr. Smolnig) * »Kuharske specialitete" (s. Monika) * »Vsakdanjost in kultura" (Milka Olip) * »Živeti v dialogu" (rektor Ko-peinig) * »Popoldan brkljanja" (Anica Vrečar)
Tečaj spremlja: Marija Starmane
od ponedeljka, 4. 2., ob 10. uri, do petka, 8. 2., ob 13. uri
KOOPERACIJA IN VODSTVO PRI DUŠNEM PASTIRSTVU Voditelj: prof. dr. Ottfried Selg, Augsburg
Namenska skupina:	dekani,
župniki, kaplani, voditelji in sodelavci pastoralnih odborov Soprireditelja: Slov. in nem. dušnopastirski urad
Radio/televizija
Radio/televizija
1. SPORED
Petek, 1. februarja:
9.00 Poročila — 9.05 Am, dam, des — 9.30 Ruščina — 10.00 Želim si žival — 10.15 Svet postaja manjši — 10.30 Zaliv za tihotapce — 11.55 Šport in poročila —
16.30	Am, dam, des — 16.55 Mini-zib — 17.05 Pinocchio —
17.30	Veverica Pušel — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Avstrija v sliki — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Stari — 21.20 Tak teater
—	22.05 Mesečna ikona februar
—	22.10 Šport — 23.10 Poročila.
Sobota, 2. februarja:
9.00 Poročila — 9.05 Angleščina
—	9.35 Francoščina — 10.05 Ruščina — 10.35 Dežela brez vrnitve — 11.55 Šport in poročila — 14.30 Andreas Hofer — 15.55 Jezusovo življenje — 16.00 Hallo Spencer — 16.30 Wicki in močni možje — 16.55 Mini-zib
—	17.05 Bravissimo — 17.55 Za
2. SPORED
Petek, 1. februarja:
16.15	Tedaj — 16.20 Vrtnica iz Dublina — 17.15 Družina compu-terjev — 18.00 Pan-optikum —
18.30	Colorado-saga — 19.35 Kdo nudi več? — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Oddaja o kačah —
21.00	Zakladnica Avstrija —
21.15	Čas v sliki — in politika v petek — 22.05 Bravados — 23.40 Poročila.
Sobota, 2. februarja:
15.30	Tedaj — 15.35 Dvakrat sedem — 16.00 Odprta kamera —
17.00	Ljuba družina — 17.42 Kdo me hoče? — 18.00 Tedenski pregled — 18.25 Šport —
19.00	Trailer — 19.30 Čas-v sliki — 19.55 Znanje aktualno —
20.15	Julia — 22.10 Poročila —
22.15	Vprašanja kristjanov — 22.20 Nick Carter — 23.40 Dragocenosti iz Avstrije — 23.45 Poročila.
Nedelja, 3. februarja:
9.00	Matineja — 9.15 Morning glory — 10.30 Ekspedicije v raj živali — 11.15 Koncert Mozartovega natečaja v Solnogradu — 15.25 Grof od Luxemburga — 17.45 Alchemy — 18.30 Okay —
19.30	Čas v sliki — 19.45 Primer za ljudskega odvetnika? —
20.15	Pot v Varennes — 22.15 Tedaj — 22.20 Poročila — 22.25
lahko noč — 18.00 Dvakrat sedem — 18.25 Heinz Conrads —
19.00	Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki — 19.55 Šport —
20.15	Grem v Maxim — 21.45 Tedaj — 21.50 Šport — 22.50 Solid gold — 23.30 Poročila.
Nedelja, 3. februarja:
11.00	Ura tiska — 11.55 Šport —
14.00	Hatari — 16.30 Stvar z ro-boterjem — 17.00 Slikanica —
17.15	Aliče v čudežnem svetu — 17.40 Veliki patroni — 17.45 Klub seniorjev — 18.30 Mi —
19.00	Avstrija v sliki — 19.25 Kristjan v času — 19.30 Čas v sliki — 19.45 Klub seniorjev — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija v sliki — 19.25 Kristjan v času — 19.30 Čas v sliki — 19.45 Šport —
20.15	Eden bo zmagal — 22.00 Glas islama — 22.05 Šport — 23.05 Nočni studio — 0.10 Poročila.
Ponedeljek, 4. februarja:
9.00	Poročila — 9.05 Am, dam, des — 9.25 Pogled v lonček — 9.55 Šport — 11.25 Poseben program — 12.10 Šport — nato po-
ročila — 15.00 Balduin — 16.25 Tedaj — 16.30 Am, dam, des —
16.55	Mini-zib — 17.05 VVicki in močni možje — 17.30 George —
17.55	Za lahko noč — 18.00 Avstrija v sliki — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Šport — 21.15 Magnum — 22.00 Tedaj — 22.05 Poti k človeku — 22.50 Poročila.
Torek, 5. februarja:
9.00	Poročila — 9.05 Am, dam, des — 9.25 Angleščina — 9.55 Šport — 11.45 Življenje v gorah
—	12.10 Šport — nato poročila
—	15.00 General Pfeifendeckel
—	16.30 Am, dam, des — 16.55 Mini-zib — 17.05 Nils Holgers-son — 17.30 Tudi šala mora biti
—	17.55 Za lahko noč — 18.00 Avstrija v sliki — 18.30 Mi —
19.00	Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Šport — 21.15 Revni in bogati — 22.00 Šport — 23.00 Apropos film — 23.45 Poročila.
Sreda, 6. februarja:
9.00	Poročila — 9.05 Tudi šala mora biti — 9.25 Francoščina —
Dynasty — 23.10 Fred Zinne-mann — 0.15 Poročila.
Ponedeljek, 4. februarja:
17.15	Stekleni človek — 18.00 Svet živali — 18.30 Colorado-saga — 19.15 Kdo nudi več — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Soncu nasproti — 21.15 Čas v sliki — 21.45 Šiling — 22.05 Zuckerhut
—	23.30 Poročila.
Torek, 5. februarja:
16.55 Tedaj — 17.00 Nova glavna šola — 17.30 Orientacija — 18.00 Skrivnostni projekt Doom-bolt — 18.30 Colorado-saga —
19.15	Kdo nudi več? — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Zabava —
21.15	Čas v sliki — 21.45 Club 2 in poročila.
Sreda, 6. februarja:
17.25 Tedaj — 17.30 Dežela in ljudje — 18.00 Policijska inšpekcija I. — 18.30 Colorado-saga — 19.15 Kdo nudi več? —
19.30	čas v sliki — 20.15 Freud
—	21.15 Čas v sliki — 21.45 Kulturni žurnal — 22.30 Umetnine
—	23.50 Poročila.
Četrtek, 7. februarja:
17.10 Tedaj — 17.15 Svet železnic — 18.00 Prosim k mizi —
18.30	Colorado-saga — 19.15 Kdo nudi več? — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Svojčas — 21.15 Čas v sliki — 21.50 Club 2 in poročila.
9.55	Šport — 12.00 Poizkus v Alaski — 13.00 Poročila — 13.05 Raji živali — 13.25 Šport — 15.15 Tarzan — 16.10 Družina Feuerstein — 16.30 1, 2, 3, — velika coprnija — 16.55 Mini-zib
—	17.05 Pinoccio — 17.30 Na pomoč, postajamo odrasli —
17.55	Za lahko noč — 18.00 Avstrija v sliki — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Komisar — 21.15 Šport — 22.15 Avstrija II — 23.45 Poročila.
Četrtek, 7. februarja:
9.00	Poročila — 9.05 Am, dam, des — 9.25 Dežela in ljudje —
9.55	Šport — 12.00 Očetje, cun-jač — 12.15 Klub seniorjev —
13.00	Poročila — 13.05 Raji živali — 13.25 Šport — 15.15 Tarzan
—	16.20 Tom & Jerry — 16.30 Am, dam, des — 16.55 Mini-zib
—	17.05 Nils Holgersson —
17.30	Perrine — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Avstrija v sliki —
18.30	Mi — 19.00 Avstrija danes
—	19.30 Čas v slikj — 20.15 Argumenti — 21.50 Šport — 0.00 Poročila.
1. SPORED
Nedelja, 3. februarja:
8.00	Poročila — 8.05 Živ žav_ — 8.50 Grizli Adams — 9.20 Življenje Verdija — 10.35 Festival domače zabavne glasbe — 11.20 Ljudje in zemlja — 11.55 SP v smučanju - smuk/M — 12.55 Poročila — 15.00 Mostovi
—	15.30 Gledališče v hiši — 16.25 Poročila — 16.30 Ljuba Orlova — 17.55 TV kviz — 18.50 Knjiga — 19.05 Risanka — 19.20 Cik cak — 19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 TVD — 19.50 Vreme —
20.00	Inšpektor Vinko — 21.15 Slovenci v zamejstvu — 21.45 Športni pregled TV Beograd —
22.15	Poročila.
Ponedeljek, 4. februarja:
9.00	Zverinice iz Rezije — 9.20 Šolarji — kam danes, kam jutri
—	9.25 Japonske pravljice — 9.40 Živali — moje prijateljice —
10.15	Muce — 10.35 Tri skladbe za kitaro — 10.45 Pred izbiro po-
klica — 11.15 Deček in deklica — 16.25 Poročila — 16.30 Propagandna oddaja — 16.40 SP v smučanju — slalom/Ž — 17.40 Otroška televizija — 18.05 Klovni so bolni od smeha — 18.10 Kmečke otroške igre — 18.25 Podravski obzornik —	18.45
Vam — 19.15 Risanka — 19.30 TVD I — 20.00 Vdove — 21.00 Aktualno — 22.00 TVD II.
i Torek, 5. februarja:
9.00	Zverinice iz Rezije — 9.20 Šolarji — kam danes, kam jutri — 9.25 Japonske pravljice — 9.40 Ritem — 10.15 Pomladna suita — 10.25 Rdeča kapica — 10.35 Pred izbiro poklica —
11.00	Petrov otrok — 16.25 Poročila — 16.30 Propagandna oddaja — 16.40 SP v smučanju — slalom/M — 17.40 MPZ-Zagorje 84 — 18.10 Miti in Legende — 18.25 Zasavski obzornik — 18.40 Periskop — 19.10 Risanka — 19.20 Cik Cak — 19.30 TVD I —
20.00	Divja račka — 21.05 Propagandna oddaja — 21.10 Omizje.
Sreda, 6. februarja:
8.35 Zverinice iz Rezije — 8.55 Šolarji — kam danes, kam jutri
—	9.00 Japonske pravljice — 9.10 Kam — 9.55 SP v smučanju
—	veleslalom/Ž — 11.20 Pajkova pojedina — 11.40 Pojmo s ptički
—	11.55 Pred izbiro poklica —
12.25	Petrov otrok — 13.25 SP v smučanju — veleslalom/Ž — 16.05 Poročila — 16.10 Propagandna oddaja — 16.20 SP v smučanju — veleslalom/Ž —
17.40	Udarna brigada — 17.55 Domača naloga na potepu —
18.25	Dolenjski obzornik —
18.40	Računalništvo — 19.10 Risanka — 19.30 TVD I — 20.00 Trobentarjeva svatba — 20.45 Film tedna: Demoni v vrtu —
22.25	TVD II.
Četrtek, 7. februarja:
9.00 Zvernice iz Rezije — 9.20 Šolarji — kam danes, kam jutri
—	9.25 Japonske pravljice — 9.55 SP v smučanju — 11.15 Ogenj — 11.50 Fičfirič — 12.05 Brundo na gugalnici — 12.25 Volja je pot — 12.55 Petrov
I otrok — 13.55 SP v smučanju/M — 16.05 Poročila — 16.10 SP v smučanju — veleslalom/M — 17.40 Narišem tičko — 17.50 Srečanje z Miškom Kranjcem — 18.10 Zrcale — 18.25 Obalno-kraški obzornik — 18.40 Delegatska tribuna — 19.30 TVD I — 20.00 Proslava Prešernovega dne — 21.05 Ludwig — 22.00 TVD II.
Petek, 8. februarja
9.00 Zverinice iz Rezije — 9.20 Šolarji — kam danes, kam jutri
—	9.25 Japonske pravljice — 9.35 Žrebanje za odgovor na vprašanje v oddaji „laž“ — 9.40 Delo, dokumentarni film — 10.15 Kresniček — 10.50 Tobar
—	naslada in pokora — 11.20 Petrov otrok — 17.35 Poročila
—	17.40 Šola za junake — 17.55 Grizli Adams — 18.25 Obzornik ljubljanskega območja — 18.40 Otroške nalezljive bolezni — 19.30 TVD I — 20.00 Poslednja oaza — 20.30 Ne prezrite — 20.45 Gospa z morja — 22.45 TVD II.
• Pliberk
NASTOP UČENCEV GLASBENE ŠOLE IZ VSEH ODDELKOV PODJUNE
Prireditelj: Društvo „Glasbena šola"
Čas: sreda, 6. 2. 1985, ob 19. uri Kraj: v prostorih Posojilnice Pliberk
• Kazaze
KONCERT LOJZETA SLAKA IN FANTOV IZ PRAPROTNA Prireditelj: SPD „Srce“ v Dobrli vasi
Čas: nedelja, 10. 2. 1985, ob 14. uri
Kraj: pri ILGU v Kazazah
©
RADKŽELOVEC
SLOVET0d°AJE
Petek: 1. 2. 85
0snovni rkPoTei,ikfSpodarStV8 Sreda: 6. 2. 85
ki z mladinske revije 26. 1. 85 Pri Mežnarju v Kotmari vasi
(dr. Zdravko Velik)
Sobota, 2. 2. 85
Jz literarne zakladnice: Pržihov ''Orane (ob 35-letnici smrti) Duhovni nagovor - župnik Večerna oddaja:	21 00	-
Dušan Česen z Zihpolj, vošči' 22.00:	Prešernova proslava
la (Danica Urschitz)	KKZ (časovno premaknjeni
Nedelja: 3. 2. 85	Prenos prireditve, ki se bo za-
n „	-. „	,ki. ela °b 19.30 v javnem studiu
„Pesem Koroške" - posnetki koroškega radia. Vstop je zborov m ansamblov v leb-Prost, vhod s parkirišča.)
Ponedeljek: 4. 2. 85 ^trtek: 7. 2. 85
„Komu zvoni?“ - predstavitev J^Podjuna-Zilja: radijski so-kulturnoizobraževalne dejavno'	poročajo,
sti Doma v Tinjah	'etek: 8. 2. 85
Torek: 5. 2. 85	(r.^erarno-glasbena oddaja: Jo-
„Pokaži, kaj znaš!" - posnet^3 Čertov, Gustav Januš.
2. SPORED
Nedelja, 3. februarja:
9.00 Oddaje za JLA — 15.05 Nedeljsko popoldne — 17.00 Kako ukrasti milijon dolarjev — 18.55 Risanka — 19.30 TVD — 20.00 Moja domovina — 21.00 Včeraj, danes, jutri —	21.20 TV-
kinoteka: ustvarjena drug za drugega.
Ponedeljek, 4. februarja:
17.30 Beograjski TV-program —
19.00	Telesport — 19.30 TVD —
20.00	Krivulja ustvarjalnega procesa — 20.50 Včeraj, danes, jutri — 21.10 Dinasija.
Torek, 5. februarja:
15.55 TVD — 16.15 Pustolovščina — 16.45 P J v košarki — 18.15 Književnost — 18.45 Želeli ste, poglejte — 19.30 TVD — 20.00 Goteborg: EP v umetnostnem drsanju.
Sreda, 6. februarja:
17.25 TVD — 17.45 Merlin — 18.15 Nekoč in zdaj — 18.45 Zabavnoglasbena oddaja — 19.30 TVD — 20.00 Narodna glasba — 20.50 Včeraj, danes, jutri — 21.05 Po poteh svobode — 21.50 Oddaja resne glasbe.
Četrtek, 7. februarja:
17.25 TVD — 17.45 Jelenček — 18.15 Kemijska tehnologija —
18.45	Radenci 85 —- Srečanje plesnih orkestrov J RT — 19.30 TVD — 20.00 Šest čevljev zemlje — 21.00 Gdteborg: EP v umetnostnem drsanju.
Petek, 8. februarja:
17.25 TVD — 17.45 Majske igre —- 18.15 Živeti v družini — 18.45 Narodna glasba — 19.30 TVD —
20.00	Iz koncertnih dvoran —
21.45	Goteborg: EP v umetnostnem drsanju.
Sobota, 9. februarja:
15.00	Goteborg: EP v umetnostnem drsanju — 17.00 Glasbena oddaja — 18.00 Zgodbe iz delavnice — 19.00 Novosti iz glasbene produkcije — 19.30 TVD —
20.00	Mešam 84 — 20.30 Človek in čas — 21.00 Poročila — 21.05 Športna sobota — 21.30 Slavni zdravniki bolnišnice Charite —
23.00	Kronika fest-a.
• Št. Primož
13. PLES DANICE Prireditelj: SPD „Danica“ v Št. Vidu v Podjuni
Čas: sobota, 9. 2. 1985, ob 20. uri
Kraj: Kulturni dom v Št. Primo-
Za ples igra: ..Planinski sek-stet“
Prireditve
PRIREDITVE
•	Romarsko in študijsko potovanje v Izrael
od 10. do 17. februarja 1985 Prireditelj: Koroška Caritas in župnija Marija na Zilji Cena: šil. 11.950,—, polet, omnibus, polpenzion Vodstvo: dekan Richard Kogler in mag. Hemma Ouendler Podrobnješe informacije dobite pri: Koroški Caritas, Sand-wirtgasse 2, 9010 Celovec, tel.: 0 42 22 / 55 5 60-42.
e Celovec
PROSLAVA OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU (Prešernova proslava)
posvečena spominu Foltija Hartmana
Prireditelj: Slovenska prosvetna zveza v Celovcu Čas: petek, 1. 2. 1985, ob 19.30 uri
Kraj: v novem (večnamenskem) prostoru mladinskega doma SŠD, Mikschallee 4, v Celovcu Sodelujejo:	Slovenski oktet,
MoPZ „Foltej Hartman", SPD „Edinost iz Pliberka", Recitatorji.
•	Rebrca
SEMINAR ZA DRUŽINE NA REBRCI — »Naučimo se novo pesmico"
(udeležijo se ga lahko tudi posamezniki)
Prireditelj: Krščanska kulturna zveza v Celovcu Čas: od sobote, 9. do nedelje, 10. februarja 1985 Kraj: mladinski center na Rebrci
Voditelja: prof. Ida Virt in prof. Janez Bitenc
Prijave sprejema:	Krščanska
kulturna zveza, Viktringer Ring 26, Celovec; tel.:
0 42 22 / 51 25 28 ’23 ali ’24 Stroške za predavatelja nosi KKZ.
Če imate ORFF-instrumente, jih prinesite prosim s seboj! Prispevek: polni penzion za odrasle: 200.—, polni penzion za otroke: 100.—
•	Obirsko
KOROŠKO SANKAŠKO PRVENSTVO V LJUDSKIH SANKAH
Priredietelj: Alpski klub „Obir“ na Obirskem Čas: sobota, 16. 2. 1985 Kraj: pri Cimpaserju na Obirskem
Trening: od 10. do 12. ure Štart: ob 13. uri Prijave sprejema: Rudi Mak, Obirsko 51, 9135 Železna Kapla; Inge Karničar, Obirsko 171, 9135 Železna Kapla
•	Celovec
REDNI OBČNI ZBOR SLOVENSKE KMEČKE ZVEZE
Čas: sobota, 2. 2. 1985, ob 9. uri
Kraj: v prostorih SŠD, Mikschallee 4, v Celovcu
•	Ločilo
PLES IN IZBOR POPEVK ZA MESEČNO HIT-PARADO Prireditelj: SPD „Dobrač“ na Brnci
Čas: sobota, 2. 2.1985, ob 19. uri Kraj: Ločilo — v disco LA NOTTE
Izžrebali bodo tudi nekaj nagrad.
•	Radiše
9. RADIŠKI PLES
Prireditelj: SPD „Radiše“ na
Radišah
Čas: sobota, 9. 2. 1985, ob
19.30	uri
Kraj: Kulturni dom na Radišah Za ples igrajo: »FANTJE IZ PODJUNE"
LUTKOVNA SKUPINA dunajskih študentov vabi na lutkovno igro
»HRUŠKE GOR, HRUŠKE DOL“
Četrtek, 7. 2. 1985, ob 19.30 uri v farni dvorani v Pliberku Prireditelj: KDZ Blato in Katoliška mladina občine Pliberk
Petek, 8. 2. 1985, ob 14. uri v Strokovni šoli za ženske poklice v Št. Petru, pri Št. Jakobu v Rožu
Sobota, 9. 2. 1985, ob 14.30 uri v mladinski sobi (pod cerkvijo) v Škocijanu
Prireditelj: Otroški zbor Škcijan
Nedelja, 10. 2. 1985, ob 10. uri (po maši) v ljudski šoli v Žitari vasi
Prireditelj: SPD „Trta“ v Žitari vasi
Nedelja, 10. 2. 1985, ob 14.30 uri pri Miklavžu v Bilčovsu Prireditelj: SPD „Bilka“ v Bilčovsu
e Tinje
DNEVA SREČANJA ZA OTROKE od 10. do 14. leta Prireditelj: Katoliška otroška mladina v Celovcu Čas: od nedelje, 10. februarja ob 15. uri, do torka, 12. februarja 1985, ob 17. uri Kraj: Dom prosvete v Tinjah Cena: 2 pol-penziona, zaključna rnalca in skupinska slika (znižana cena) šil. 300.—
Prijavi se čim prej
(tel. 0 42 22/51 11 66), ker je
število omejeno!
• Celovec
Krščanska kulturna zveza
PRIREDITEV OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU
Čas: v sredo, 6. februarja 1985, ob 19.30 uri, v ORF-teatru v Celovcu, Sponheimerstr. 13 Slavnostni govor: ravnatelj dr. Reginald Vospernik — Čuvajmo Prešernovo dediščino Podelitev Janežičevih priznanj: dr. Janko Zerzer Recitira: Andrea Zikulnig
Koroška umetniška beseda v glasbi
Besedila: Milka Hartmann, Gustav Januš, Urban Jarnik, Andrej Kokot, Anton Kuchling, Valentin Polanšek Glasba:	Hanzi Artač/Bojan
Adamič, Anton Nagele, Jože Ropitz, Franz Schubert, Tomaž Svete, Pavel Šivic Izvajajo:	Neven Belamarič
(bas), Anton Feinig (bariton), Janez Kampuš (bariton), Zlata Ognjanovič (sopran), Bojan Adamič, Andrej Feinig, Jože Ropitz, Milivoj Šurbek (klavir)
e Globasnica
FILMSKI VEČER
Prireditelj: SPD »Edinost" v
Štebnu
Čas: petek, 8. 2. 1985, ob 20. uri
Kraj: gostišče JUENA v Čepi-čah
e Tinje
SEJA KATOLIŠKE MLADINE Prireditelj: Pokrajinsko vodstvo Katoliške mladine Čas: torek, 5. 2. 1985, ob 19. uri
Kraj: Dom prosvete v Tinjah Dnevni red lahko razberete v Nedelji
•	Št. Peter
na Vašinjah
MLADINSKA MAŠA Prireditelj: Katoliška mladina v Št. Petru na Vašinjah Čas: sobota, 9. 2. 1985, ob 19. uri
Kraj: farna cerkev v Št. Petru na Vašinjah Nato »Pustnija"
•	Celovec
PRIPRAVA NA OTROŠKI DAN 1985
Prireditelj: Katoliška otroška mladina v Celovcu Čas: četrtek, 7. 2. 1985, ob 17. uri
Kraj: Modestov dom v Celovcu, Dr. Richard-Canavalgasse 114 Spored: 1. Posprava otroškega dne 1984 (dia-slike)
2. Priprava na otroški dan 1985 Kakšen naj bi bil? Kako se bomo pripravili z otroki? Kako bomo sodelovali?
•	Loče
PUSTNI PLES
Prireditelj: SPD »Jepa-Baško jezero" v Ločah Čas: sobota, 9. 2. 1985, ob
19.30	uri pri Pušniku v Ločah Igra: Tončkov trio iz Slovenije Pridite vsi, ki želite doživeti pustno veselje v prijetni domači družbi.
•	Hodiše
Tradicionalni »HODIŠKI PLES" Prireditelj: SPD »Zvezda" v Hodišah
Čas: sobota, 9. 2. 1985, ob
19.30	uri
Kraj: pri Čimžarju v Dvorcu Za ples igra: ansambel OGLARJI iz Slovenije
•	Št. Jakob
Ponovitev igre L. Suhodolčana »FIGOLE - FAGOLE" Prireditelj: SPD „Rož“
Čas: četrtek, 7. 2. 1985, ob 20. uri
Kraj: farna dvorana v Št. Jakobu v Rožu
•	Celovec
X. TRNOVSKI smučarski MARATON
bo dne 10. 2. 1985 v Črnem vrhu nad Idrijo.
Prijave sprejema do 6. 2. 1985 Slovenska športna zveza, Celovec, tel.: 0 4222/33550 in Franci Černut, Loče, tel.: 0 42 54 / 29 87. Ob zadostnem številu prijav odhod z avtobusom.
•	Sele
»LJUDSKI SMUČARSKI TEK" za jubilejni pokal, „85 let slovenske planinske organizacije na Koroškem"
Prireditelj: Slovensko planinsko društvo Celovec Čas: nedelja, 3. 2. 1985 Kraj: loipa pod Košuto v Selah Start: ob 13.00 uri Razdelitev nagrad bo v gostilni pri Trklu Startnina: 40,—
•	Železna Kapla
PRIREDITEV OB SLOVEN-SKEM KULTURNEM PRAZNIKU Prireditelj: SPD »Zarja" v Železni Kapli
Čas: petek, 8. 2. 1985, ob 19.30 uri
Kraj: farna dvorana v Železni Kapli
Sodelujejo: MePZ »Zarja" — vodi Joško VVrulich — recitatorji — »Naša kultura" — govori Tomaž Ogris, predsednik SPZ — Oder mladje Koroške dijaške zveze z igro EVGEN od Tankreda Dorsta; režija: Marijan Sticker in Franci Končan
Šport
Dvojni uspeh ŠD Št. Janž na Kostanjah
Že tretjič je osvojil Bilčovščan Joži Partl (ŠD Št. Janž) prvo mesto na Kostanjah^ Pri letošnjem slalomu je bil njegov veliki nasprotnik Teo Steiner (ŠD Št. Janž), toda ob koncu je odnesel Joži s tremi stotinkami prednosti zmago.
Pri lepem vremenu in odlično pripravljeni progi se je letos zbralo 100 tekmovalcev v Kostanjah na tekmovanju za „Tauernpokal“. Prvi tek je zastavil domačin Teodor Wol-fard, ki je bil odgovoren za prireditev in odličen potek tekmovanja. Za izredno moderno in tudi temu primerno hitro merjenje in izračunanje posameznih rezultatov je bil odgovoren kaplan Marko Jernej, ki je s svojo moderno napravo poskrbel za razmere, kot na tekmovanju za svetovni pokal. V prvem teku je v dvoboju Partl—Steiner bil hitrejši drugi, pred drugim tekom so vsi napeto čakali na odločitev. Drugi tek, ki ga je zastavil Šent-
janžan Hanzi Obilčnik, je držal, kar je obetal. Zmago pa je odnesel Joži Partl s tremi stotinkami prednosti na Steinerja.
REZULTATI:
Šolarji I (dekleta): 1. P. Schoff-man (Vrba), 2. Marija Dovjak (DSG Sele).
Šolarji II (dekleta): 1. Martina Kosche (Kostanje), 2. Elisabeth Gollnar (Kostanje).
Šolarji II (fantje): 1. Martin Mo-schitz (St. Janž), 2. T. VVolfard (Kostanje), 3. Kurt Janach (Kostanje).
Mladinci (dekleta): 1. Martina Ottovvitz (Podgorje), 2. Domenike Užnik (ŠD Št. Janž).
Mladinci (fantje): 1. Pepi Pristovnik (DSG Sele), 2. Aleksander Šlemic (SD Št. Janž), 3. Rudi Goll-man (Kostanje).
7. mednarodna tekma v smučarskih skokih za Atomik-pokal
Beljačan Heinz Kuttin najboljši dneva
Na Podršnikovi skakalnici na Obirskem se je preteklo nedeljo odvijalo 7. mednarodno tekmovanje za Atomik-pokal. Organizatorju SŠK Obir je tudi letos uspelo pridobiti vrsto odličnih skakalcev iz Avstrije in inozemstva. K tekmi, ki je štela h koroškem Atomik-pokalu je nastopilo pri ugodnih razmerah 48 mladih orlov. Domači skakalci iz Zahomca in Obirskega so se prav posebno potrudili in dosegli po vrsti prvo mesto v posameznih kategorijah. Očividni so bili ponovno dobri uspehi Zahomčanov, kjer zopet do-rašča mlada generacija skakalcev, ki bo mogoče lahko v nekaj letih nasledila Schnabla, VVallnerja in Milloniga, ki so ponesli ime Zahomškega društva po celem svetu.
Splošni razred (starejši): 1. A. Schčffmann (Vrba), 2. Erich Užnik (ŠD Št. Janž), 3. Josef Mairitsch (Kostanje).
Splošni razred: 1. in najboljši dneva Joži Partl (ŠD Št. Janž), 2. Teo Steiner (ŠD Št. Janž), 3. Janko Ottovvitz (Podgorje).
Norbert Hribernik in Silvo Užnik sta člana koroške reprezentance UNION, ki se bo udeležila avstrijskega prvenstva v Innsbrucku.
9150 PLIBERK, tel. (04235) 2194, tele* 422730 BLCE A
(P	-
S.V I	*v'	§	"* ■;
<5	l	= X
f IV’	I	$	4 “
-	r	--	i:	1	r-i
*-	-fr#--?	.
A*
V	! *	'	I	i
A	ma
Športni klubi!
Naši POKALI so poceni — za zmagovalce pa dragoceni!
Joži Partl zmagal že tretjič
ŠD Št. Janž vabi na 1. in 2. tek za ASKČ-pokal ki bo v soboto, 2. 2. 1985, na Rutah. Tekmujejo otroci I (letnik 76—77) in otroci II (74—75)
Prijave možne pri: Erich Užnik, Št. Janž 70
Koroško nogometno prvenstvo UNION v dvorani —
Selani nesrečni tretji
IZIDI:
Otroci I: 1. Robert Fuchs (KSG Celovec).
Otroci II: 1. Stefan Hribar (SŠK Obir), 2. Stefan VVoath (Ročica), 3. M. Angermann (KSG Celovec), 4. Robert Pasterk (SŠK Obir), 5. Urban Simčič (SK Triglav), šolarji I: 1. Peter Rausch (Za-
homc), 2. Kristijan Moser (Za-home), 3. Manfred Maier (Beljak), 4. Niko Zvvitter (Zahomc), 5. Kristijan Samitz (Vrba).
Šolarji II: 1. in najboljši dneva Heinz Kuttin (Beljak), 2. Martin VViegele (Zahomc), 3. Janko Zvvitter (Zahomc), 4. VVerner VVillinger (KSG Celovec), 5. Gunther Lam-precht (Beljak).
Veliko presenečenje na letošnjem nogometnem prvenstvu UNION. Zmagalo namreč ni eno izmed favoriziranih moštev (Obervellach, Sele), ampak celovški ASV, ki se je tudi v dvorani izkazal kot izredno borbeno in močno moštvo. Selani so dokaj nesrečno zgubili proti Celovčanom, ki so deset sekund pred koncem dali odločilni drugi gol. Čeprav so Selani nastopili brez legionarjev in deloma brez standardnih igralcev, so ob koncu dosegli še tretje mesto. Moštvo Radota Avdiča pa je že v pred-kolu zasedlo le tretje mesto in tako ni moglo seči po boljših mestih.
Izidi: VIŠJA LIGA A: Sele — ASV 1:2, Donau — Sele 2:7, Žrelec — Sele 3:3, Sele — Ne-
ca 4:1, Sele — Micheldorf 13:4.
1. ASV 9 točk; 2. Sele 7; 3. Žrelec 7; 4. Micheldorf 4; 5. Donau 2; 6. Neca 1.
VIŠJA LIGA B: 1. Obervellach, 2. Šmarjeta, 3. Klopinj, 4. Dobrla vas, 5. Breže, 6. Lie-benfels.
TEKMA ZA PRVO MESTO: ASV — Obervellach 2:1.
TEKMA ZA TRETJE MESTO: Sele — Šmarjeta 3:2 (gole za šele: Fera (2), in N. Olip).
Na zveznem prvenstvu UNION 9./10. februarja v Innsbrucku bo Koroško zastopalo sledeče moštvo: Užnik (DSG Sele), Raab (Liebenfels); Norbert Hribernik (DSG Sele), Tra-pitsch (Ruda), Pacher, Kuhr, Rannacher, Grillberger, Torker (Obervellach), Berchtold, Mi-schitz, Mikula (Klopinj).
Ples SAK
Prireditelj:
Slovenski atletski klub Čas:
sobota, 2. 2. 1985, ob 20. uri
Kraj:
pri Soštarju v Globasnici
Igra ansambel Franca Korbarja s pevko
Magdo Koren
Šport
Koroški nogomet bo zopet enkrat trpet zaradi nepriljubljenega in neprepričljivega predsednika inž. Ragaut-za. Se hoče Ragautz le profilirati, ali pa je to namerna akcija proti slovenskim klubom? Odgovor bo gotovo vedel Ragautz s svojimi funkcionarji.
Kor. nogometna zveza (KFV) in inž. Ragautz odločila proti interesom naših klubov
Profiliranje predsednika ali namerna akcija?
Od sezone 1985/86 le več 1 legionar dovoljen — Odločitev je razburila duhove v klubih — Manipulira KFV moštva na zgornjem Koroškem?
Koroška nogometna zveza je na sejah zastopnikov koroške lige, podlige ter 1. in 2. razreda sklenila, da sme od sezone 85/86 naprej igrati le več en legionar za eno moštvo.
Že pred začetkom letošnjega prvenstva je nogometna zveza reducirala število legionarjev od tri na dva. Potemtakem najnovejša odločitev ni bila presenetljiva.
Ta odločitev je prizadela predvsem klube, ki so doslej skozi vsa leta imeli v moštvu legionarje, ki so pa bili po večini tudi najboljši igralci moštva.
Takšni klubi so predvsem Pliberk, Šmihel, Sele, SAK, Brnca (Fiir-nitz), Beljak (VSV) in Mostič (Brucki).
Takoj po odločitvi se je NT pogovarjal z nekaterimi trenerji in funkcionarji klubov, ki imajo v svojih vrstah legionarje.
„KFV sploh noče upoštevati stališče prizadetih klubov" tajnik ASKČ Šmihel:
Dr. Erhard Kušej,
tajnik ASKČ Šmihela:
„Naš klub je že jeseni skupno z drugimi klubi protestiral pri nogometni zvezi zaradi redukcije od treh na dva legionarja. Do danes nismo dobili niti enega odgovora. To pove že vse. Na zadnjo sejo sploh nismo več šli, ker itak nima smisla. Funkcionarji KFV odločajo zmeraj po svoji voji, mnenja drugih sploh ne akceptirajo. Kot
nekatere druge klube, je odločitev prizadela tudi nas. Namesto drugega legionarja bomo morali nadomestiti z igralcem kakšnega drugega kluba, to pa bo stalo seveda zopet veliko denarja. Legionarji stanejo znatno manj."
Josef Kepold,
sekcijski vodja Brnce
„Ta odločitev je prizadela le klube, ki imajo legionarje. Če nogometna zveza misli, da se bo s to odločitvijo izboljšal koroški nogomet, se je zmotila. Na Koroškem itak ni veliko klubov z legionarji, zaradi tega je ta odločitev namerjena popolnoma samo proti temi redkimi, h katerim spadamo tudi mi. Klubi iz zgornjega dela Koroške so bili seveda takoj zato, ker pri njih že iz regionalnih razlogov legionarji skorajda ne pridejo v poštev. Prepričan sem, da zaradi te odločitve tudi v bodoče pri nobenem klubu ne bodo igrali drugi igralci kot doslej. Da bi izboljšali položaj, so potrebni popolnoma drugačni ukrepi. Tako bi morali olajšati prestop igralcev iz nižjih razredov v višje. Funkcionarji nižjih klubov zahtevajo ogromne vsote za svoje igralce, legionarji pa znatno manj stanejo. Na področju naraščaja bi moral biti KFV znatno bolj aktiven, potem bi mogoče v nekaj letih lahko videli napredek. Kot pa zgleda, se hočejo tukaj le nekateri funkcionarji profilirati in pospešujejo takšne alibi-jevske akcije.
Mag. Ivan Olip,
predsednik DSG Sele
To odločitev je nogometna zveza verjetno sklenila namerno in s tem skuša slabiti tiste klube, kjer igrajo legionarji, to so predvsem slovenska moštva.
•	Odločitev je za DSG Sele hud udarec in pomeni veliko slabitev moštva.
•	Imam vtis, da je ta odločitev del gonje KFV proti legionarjem iz Slovenije, ki so nedvomno odlični nogometaši.
•	Vedno se govori o internacionalizaciji stikov na vseh področjih. Ta ukrep bo znatno zmanjšal stike med sosednima državama, predstavlja nek depozit na športnem področju.
Lojze Jagodič,
trener SAK:
„Odločitev je prizadela seveda samo klube, kjer igrajo legionarji. Ali bo ta odločitev športno kaj prinesla, kratkoročno ni moč oceniti.
Pri nas bomo naslednjo sezono morali oddati dva legionarja, to je gotovo velika hiba za moštvo. V primeru, da bomo vstopili v Koroško ligo, se bomo morali ojačiti z domačimi igralci. Upam, da bodo to naši funkcionarji tudi uvideli."
Izjave funkcionarjev so slične in kažejo, da je KFV zopet enkrat odločil samoglavno, ne da bi upošteval mnenja priza-
detih klubov. Vedno bolj pa kroži pri klubih mnenje, da predsednik KFV ing. Herbert Ragautz le iz osebnih razlogov skuša spreminjati od leta do leta postave. Ker je pred letom dni doživel Ragautz na Dunaju velik polom, ker so ga odklonili kot predsednika OFB, zdaj skuša iz Koroške „revolucionalizirati avstrijski nogomet". S tem skuša ostati v ospredju, mogoče bi ga potem le še izvolili za predsednika OFB. Zaradi Ragautza bodo zdaj trpeli nekateri koroški klubi, vidnega napredka pa prav gotovo ni pričakovati.
Inž. Ragautz na zadnji seji:
„Z ukrepom hočemo izboljšati kvaliteto koroškega nogometa. V podligi bo ukrep jeseni že prav gotovo veljaven, v koroški ligi pa moramo še počakati na Nižjo Avstrijo. Če bodo tam obdržali dva legionarja, potem tudi pri nas ne smemo nič sprementi, naš prvak bi bil drugače pri kvalifikaciji za drugo ligo na slabšem."
Zakaj čaka KFV pri koroški ligi, če je baje ta odločitev tako velik napredek?