V K : . 1939. v. i o. j S u Va n. t r i • x n n n -H/./ : CU5 I// : I 3 1 7 V\ i ? j i ; j n ' — • V„.......) V ) .- i I ' LJ Vi Lj fr n \nrr , V 1 i I V ■j r r 'i r ■ J \\ i | J Z Vi -1 , > i Lj I 'J J i Uv.il ! i i i lJ i n v o3 p' ceSlA - M J kon l uSaTčlgar Sl jVSrSlSj, . ib v I oh v iS-Urednik Prša HafleSeek, Kočevjs. - Tiska tiskarna I. Pavličck, Kočevje. Dr. Anton Korošec i /. Na zboru delegatov mladinske organizacije 1RZ v Celju je imel slovenski voditelj in predsednik senata dr. Anton Korošec naslednji govor: Mladi prijatelji! Do Vas, mladi prijatelji iz JRZ, moram danes izpolniti dolžnost, katero mi že dalj časa nalaga vest. Da tega nisem storil, mi pač lahko odpustite zaradi tega, ker se mi po 11. decembru danes prvikrat nudi prilika, da govorim naravnost Vam, dragi mladi prijatelji. Za sijajno zmago se moramo samo .Vam zahvaliti. Vaši glasovi so nam — sicer z drugimi vred — priborili zmago, c,a pa je bili tako velika in sijajna, je le zasluga e mladostne, navdušene delavnosti. Zato pa se Vam danes zahvaljujem za Vaše veliko delo in Vam čestitam k uspehom S nonosom in samozavestjo lahko že dokaj časa trdimo, da je vsa mlada Slo-taboru. To so velike,Jo so ponosne besede: „Vsa mlada Slovenija je z nami 1“ Ali te besede so resnične! In tudi za ta uspeh se moram enkrat javno zahvaliti vsem onim stotinam mladinskih delavcev in organizatorjev, ki skromno, tiho, vestno m ! rajno požrtvovalno dan za dnevom kujejo jo Vaš značaje, širijo in množijo ; vidimo, m . in skromnim delavcem naša globoka zahvala! « . . ; ; sko delo pa uspeva prva- ’ er i svata i srca ter j razdražljivo bojno vrsto. Mi jih učimo ljubiti našo slovensko zemljo, slovensko govorico, slovensko kulturo in vero, slovenske pesmi, slovenske šege in običaje. Ne učimo jih, , sovražiti, kar ni naše, kar je tuje, ampak učimo jih ljubiti V°Mi jih učimo ljubiti našo jugoslovansko državo Velika je, od Št. lija do Djevdjelije, lepa je v svojih gorah in ravninah, bogata y svojih gozdovih, rudah in žitnih polji a, močna je v zdravju in junaštvu svojih narodov. Jugoslavija nad vse 1 Niti pedi ne damo vzeti od nje, vse nam jc ljubo in drago, vse je naše in nikogar drugega! In čez to slovensko domovino in čez to jugoslovansko državo nam vlada kraljevski do hrabrih Karadjordjevičev. Oni so naši, kri naše krvi, a mi smo njihovi, po svojih srcih in svoji ljubezni. Ako bi bila kdaj naša jugoslovanska zemlja v nevarnosti, samo kličite,hrabri Karatijordjeviči, mi smo tul Naši pojmi o vladarski rodbini Karadjordjevičev, naši pojmi o jugoslovanski f_. ' j J "Va ; ■, " ga;v. . -3 Vabimo kočevske: Slovence iz okolnih krajev, da se v velikem : ‘ SHODA Slovenske Straže na Kočevskem v Moravi, na bin-ko: ' ponedeljek ob pol 3 popoldne. Govori g. Karel Škulj, predsednik Slovenske : kem, i trugi govorniki, bo vreme, se shod preloži na 4. junij ob isti uri. Sl ( c i, pridite! državi in o slovenski zemlji so jasni in pošteni, naše zaupanje v jugoslovansko vojsko je veliko in popolno. Mladi kralj, mlada država, njima zvesto ob strani naša idealna mladina. Mi zaupamo tudi v Boga, da nam bo dal svoj blagoslov za vse naše mladinske vzore. To je naš program in mi ga danes zopet pred vsem svetom jasno in glasno izpovedujemo. Sedaj pa še nekaj besedi o naši notranji in zunanji politiki. Našo notranjo politiko izpolnjujeta sedaj dve osebnosti, predsednik vlade g. Cvetkovič in voditelj Hrvatov g. dr. Maček. Razgovarjata se o bodoči ureditvi naše jugoslovanske države. Nikdar ti razgovori niso bili tako resno in pošteno zamišljeni kakor sedaj. Te razgovore moramo spremljati z optimizmom, a ne z zlovoljnim pesimizmom. Če se tu in tam pokažejo tež-koče, nas ne sme čuditi in plašiti, saj se v nekaj dneh ta ogromni kompleks najtežjih vprašanj ne da rešiti, ki ga prej skozi 20 let ni bilo moči načeti. Spremljamo te važne dogodke z dobrimi željami in upajmo, da bodo na vse zadnje le ugodno uspeli v korist vse naše države. Glede naše gospodarske politike, ki je važen del naše notranje politike, sem zadnji ponedeljek govoril v Ljubljani na občnem zboru Zadružne zveze. Rekel sem, da se gospodarske razmere v državi razvijajo tako, da nam ni treba črno gledati v bodočnost. Razvoj naših gospodarskih razmer je zdrav in trden. Da pa je važnost mnogih notranjepolitičnih vprašanj stopila sedaj med razgovori o sporazumu nekoliko v ozadje, je samo po sebi umevno. Saj je jasno, da bodo v primeru, da se sporazum posreči, marsikatera notranjepolitična vprašanja dobila drugo smer in drugo rešitev. Ni pa nobenega povoda misliti, da bo glede organizacije Jugoslovanske Radikalne Zajednice nastopila kaka sprememba. Že dosedanji njen razvoj je pokazal, da je našla v vseh br -vinah mnogo odmeva in da js ljudstvu in državi prinesla samo koristi. Zato je želja nas vseh, da sc stranka še bolj razširi, tesneje organizira in razvija živahno delovanje v vseh delih naše države. Siika zunanje politike pa se v naših dneh tako hitro spreminja kakor slike v kalejdoskopu Samo da te slike niso vse tako lepe kakor v kalejdoskopih. Kar je danes v zunanji politiki dejstvo, je jutri že spremenjeno. Lahko pa zaznamujemo tudi pozitivne stvari trajne vrednosti. Mi vsi se veselimo krasnega sprejema, katerega je italijanski narodi priredil naši visoki knežji dvojici, Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu in Nj. Vis. kneginji Olgi. Vsi se, veselimo tudi izjav simpatij in prijateljstva od odločujočih italijanskih političnih faktorjev, kakor smo se nedavno veselili sličnih izjav iz Berlina. Kar pa se tiče splošnega zunanjepolitičnega položaja v Evropi in v svetu, pa mislimo, da je nevarnosf za vojno že minila, in prosimo ljudstvo samo, da se ne da vznemirjati in razburjati od ljudi, ki nič ne vedo ali pa mu ne želijo nič dobrega. Posebno jih prosimo, da ne nasedajo komunistom, katerih naj večja taktika je, dr se delajo sedaj spet strašno domoljubne in nacionalne samo, da bi prišli z dobro in pošteno mladino skupaj ter jo zunanjepo-liti u$ ' ; : ' j od vse) strani vodijo do njihov-.ga vzora: d in končno do svetovn rei Tako mislim, da sem govoril o vsem, 1 : ' 1 ’ . Vam moram povedati, in zaradi tega sem prav za prav prišel v Celje, namreč, da Vas, mladi prijatelji iz JRZ, v i::: lepše pozdravljam! Ostanimo zvesti vžoi tir. Kreka in pa dr. Jegliča ! Mladina je že po svoji biti idealna, smela, poletna, borbena, revolucionarna. V njej brst novo, neizživeto, neskaljeno, veselo življenje. S cvetjem si nasipa pot tudi po trnju in strminah. Vzhajajoče solnce jo objema s svojimi toplimi žarki, ki se ob jutranji kakor biser čisti rosi leskečejo v prelestnih barvah. V zlatili kanglicah angelci nosijo pravljični svet v grobo stvarnost, da si jo mladina prisvaja kljub trpkosti in grenčini. Zato je mladina težje dostopna zagrenjeni starini, četudi se le-ta trudi doumeti nagi. e mladine za dejavnost na vseh področjih -življenja občestvene, narodne in državne skupnosti. Mlado vino kipi in si samo ustvarja odduške k samotvorni svobodi, ki razganja čustveno posodje srca in duše mladine. Mladina išče in hodi svoja pota; mimo steze gre skozi goščo; ob brvi skače čez r _ ■ . • ■ - ; ■ . . ■ Vabimo slovenski delavsl i st i na skupno manifestacijo, ki bo v Ljubljani dne 4. junija 1939. Z geslom: Bog, stan, narod! Proti razkrajanju marksistični h d .mag gov, za enotno združ »del tvo, : za nov družni:- i red j. in ljub ni! Četrtinska vožnja po žel .revici dovolj a. Zvera združenih delai Ljubljana. jarke. Hoče se ji njenega! In vprav v tem spoznavamo, kako napredujemo v nova in nova odkritja miselnega in (varnega sveta. arina s svojimi izkustvi le vzdržuje neko dosled lost v oblikovanju in utemeljavanju pridobitev iz svoje mladosti, toda mladina daje pogon in (noč, načrte in zasnove, smer in višino, ne da bi kaj od tega dokončno oblikovala. Največ sveta pa sliši mladini v njenem narodu. Fu je še vedno sešteto neraziska-. nih področij; tu se razpredajo nitke zgodovine in se z njimi izprepletajo nova dogajanja na narodno zasnovo za prihodnost glede na pritisk ali odpor soseščine in valovanje notranjih sil. Vse oblike izživljanja mladine imajo svoj najlepši in njej najbolj primeren okvir v narodu, le- ta pa je vključen v državno območje, ki ga ‘brani, hrani in usmerja. V občestvu naroda in države pa je tudi občestvo cerkve. Verska vnema pospešuje idealizem mladine za dejavnost v narodu, narodna dejavnost pa se razvija po državni misli v državni skupnosti. V Celju si je slovenska mladina utrla pot tudi v politično areno, da po špar-tansko pripravljena prevzame usodo svojega naroda v sposobne in boja vajene ter za vodstvo izvežbane roke. V najtežjih trenutkih nam je božja previdnost vedno na-klanjala velikih mož iz naroda za narod. In prav nič ne dvomimo, da so tudi med mladino, ki danes stopa na površje in v ospredje, bodoči narodni voditelji, ki bodo vredni svojih predhodnikov. Pri tej priložnosti prav posebno polagamo naši mladini usodo kočevskih Slovencev na njeno domoljubno srce. Naj ne bo v njej takih, kakor se je zgodilo, da je Akad. pevski zbor iz Ljubljane priredil v Kočevju koncert v narodnoobrambne namene, pri tem pa popolnoma prezrl, da v Kočevju izhaja edini slovenski narodnoobrambni list, dasi več akademskih društev prejema naš časopis brezplačno in torej ne more biti izgovora, da za list ne bi vedeli. Na Kočevskem Avstro-Ogrska s svojimi pone limi metodami in razmerami še ni ugasnila, kvečjemu se je barva njenega sršatega pogleda spremenila po agoniji. Zdi se, da Slovenci še nismo doumeli obupniii klicev naših tukajšnjih rojakov, ki morajo še vedno st ti v obrambi svoje narodnosti, svojih najosnovnejših pravic, ki gr< do človeku, verniku in državljanu. Tu naseljeno nemštvo se ne more vživeti, da državnega poglavarja ni drugje kakor v Belgradu brez ozira in brez izjeme za vse jugoslovanske državljane. Najbolj, grdo in izdajalsko vlogo pa imajo na tej zemlji — odpadniki. In proti 71 Cjc-CikcD czopOgouA • Fran Radešček (Nadaljevanje.) V srbske razmere se je Vukasovič popolnoma vživel, toda vprav ob njih je vzljubil svojo slovensko domovino bolj, kakor kedaj prej. Hudo ga je potrlo, ko je sloviti srbski -zgodovinar Stojan Novakovič, prvak liberalne stranke, bivši ministrski predsednik, v ječi izgubil življenje ... Na poveljnika orož-ništva je padel sum, češ da je le-ta po nalogu radikalne stranke povzročil umor Stojana Novakoviča. Zadeva menda še do danes ni prav jasna. hi v takih razmerah, ko so besnele strankarske strasti v najhujših izbruhih, je bilo človeku, ki je v mladosti živel za narodne ideale, kaj težko prikrivati svoje duševno trpljenje. V Belgradu je bilo kar udomačeno načelo, da so vsi odrasli moški v družini pripadali vsak svoji stranki. Če je nagla prememba na oblasti države koga iznena-dila, prav gotovo ni bila prizadeta taka „na vse • . Te -A p-e ' ' . ; Ar1. Saj skoraj ves Belgrad živi na državnem preračunu! In take „porodice", povezane s „kumstvoin", so bile vsemogočne. In z Vuk :' m / škrat govorila o teh ! zdravih strankarskih razmerah v tem odpadnikom gre ves na., boj. Vse moči, vso narodno silo moramo zbrati, da dokončno zaustavimo raznarodovanje slovenskega življa na Kočevskem. Nepozabni so nam trenutki, ko je v te odročne kraje prišel sam naš nar< 1 lj g. dr. Ko :oš c! Mladina, ki hitiš za svojimi vzori v borbeno življenje, ne pozabi na Kočevsko! O Vrba, srečna, draga vna domača, kjer hiša mojega stoji očeta! Vprav na prelomu v to stoletje seru kot prvošolec prestopil prag Ribičeve hiše, ki je Slovencem dala neprecenljivo duhovno vrednoto', moža, ki je za novo obdobje, na enakem prelomu v 19. stoletje, v krčih miselnih prekucij nove Evrope, postavil slovenski narod na nove kulturne temelje s svojim velikim preroškim duhom 1 Srečen sem, da sem ohranil tisto globoko, svečano občutje spoštljivega občudovanja za našega prvega pevca v njegovi rojstni hiši, sedanjem narodnem svetišču. Blagoslovljena ljubljena slovenska mladina, ki si s svojimi zbirkami pokrila tri četrtine vseh stroškov za odkup in ureditev tega narodnega svetišča 1 Na teh dinarjih stoji jamstvo, da bo mladina s temi svojimi žrtevcami živela iz korenik, ki so pognale v Prešernovega duha za slovenstvo 1 Na predbinkoštno nedeljo, z vso evangeljsko simboliko, se je slavnostno odprl prenovljeni Prešernov dom, spomenik slovenski kmečki hiši, ki ga je sprejela banovina v svojo last in varstvo. Ob tej veliki narodni slovesnosti tudi kočevski Slovenci spajajo svoja slovenska srca v pobožni ljubezni do noše skupnosti, ki jo je potrdil in utrdil naš veliki Prešeren. Oh, da bi ob Prešernu vzrastel tudi za Kočevsko rod, ki bi prerodil, navdušil in vnel tudi tiste,-ki danes tavajo za odpadniškimi sencami v neko tujo, mrzlo praznino! Jn vendar, kako topla, kako ljubko domača, kako nežno prisrčna je naša slovenska kmečka hiša, ki je rodila pod svojo preprosto slamnato streho velikane duha, kakor je Prešeren, ki ga občuduje ves omikani svet 1 Ponosni Slovenci smo ! Iz veka v vek, iz roda v rod, krvi gre tek, duh išče pot! * Zaradi deževnega vremena , se, nedeljskega slavja, ko se je izročila rojstna hiša največjega glasnika slovenstva naj višjemu „čaršiji". Zagrenjen in razočaran je'po vojni prišel umirat v Slovenijo. V teh spominih bo polkovnik Vukasovič še večkrat omenjen, ker je bil nekak „slovenski konzul" v Belgradu, dasi je ta častni naslov v šali kar name odrival. To pa zato, ker so na uredništvo „Dan" in na naslov dr; Laha v Ljubljano prihajala številna pisma Slovencev, češ naj jim „Dan" po svojem dopisniku preskrbi službe. Povsem prirodno je bilo, da sem se s temi pismi obračal na polkovnika Vukasoviča, kaj naj storim s prošnjarji. Po njegovem nasvetu, sem potem ukrenil, kar je bilo treba. Pri železnici so rabili zlasti prometne uradnike; strojevodje in kurjače. V dnevniku „Dan" sem to željo srbske železniške uprave sporočil slovenski javnosti. Ponudb je bilo kar lepo število. Nekateri so kar na slepo srečo sami prišli v Srbijo iskat službo, in seveda k meni. Prišli so taki, ki so so se v Avstro-Ogrski kakorkoliže onemogočili. Bilo je treba velike previdnosti, pa tudi srbski državni uradi so bili v izberi osebja previdni in so zahtevali priporočilo od prosilca. Menda najbolj v Srbiji znana osebnost med slovenskimi politiki je bil g. Ivan Hribar. Zato sem vsakogar, ki ni imel kakega drugega priporočila, napotil na g. Iv. Hribarja, ki je, ko sem mu pismeno pojasnil stvar, radevolje poslal priporočila na moj . uradnemu zastopniku slovensk ja lj S- 'onim dr. rku Natlač , ni - e tiste mogočne množice, ki smo jih vajeni na velikih prireditvah. In vendar se je kljub neugodnemu vremenu zbralo na tisoče slovenskega ljudstva s svojimi kulturnimi vrhovi. Prostor ne dopušča navajati ves pomenljiv spored slavja. Klene so bile besede, ki sta jih o Prešernu povedala pesnik g. Oton Župančič in rektor slov. vseučilišča g. dr. Rado Kušej. Ne moTcmo pa, a da ne povzamemo vsaj glavnih misli iz govora g. bana dr. M. Natlačena: Gospod rektor! Spoštovana gospoda! Slovenska mladina vrača danes Francetu Prešernu njegov rojstni dom. Gotovo ni slučajno, da se jo naše razumevanje za Prešernovo veličino poglobilo prav se-daj, da je prav sedaj vznikla v nas znova zavest hvaležnosti in da prav sedaj preprosti kmečki dom spreminjamo v narodno svetišče. Zadnja resna leta so nam spet bolj obrnila pogled v naše slovensko bistvo in nam vse določneje kažejo, česa nam je predvsem treba. In spet nam v vsej gloriji sije Prešernov genij, ki je v čudežno lepih pesnitvah poveličal slovenstvo in slovenski jezik povzdignil na raven kulturnih jezikov. Kar pa nam v današnjih časih Prešerna posebno približuje, to je njegova nepremakljiva zasidranost v slovenskih tleli in nad vse zvišena ljubezen do slovenske domovine. „Ljubezen domačije noben naj vam ne všmrti strup!“ Ob njegovih zvokih se jo slovenski narod začel samega sebe krepkeje zavedati. Prešeren mu je postavil visoke cilje:' „Prost kot je bil očakov, naprej naj bo Slovencem dom!“ Prešernova narodna zavest je bila trdno zakoreninjena v tejle gorenjski domačiji. Čutil je, da bi odtujevanje od narodnega jezika zmanj ' šalo slovensko odpornost. Zato je s' posmehom zavrnil Vrazi in njegove: „Ne bođ’rao šalo-barde! . . . Saj bomo tak govorili' v Emoni, ko žlobodrali so tam v Babiloni, ko bil jim Bog je govorico zmedel 1 “ . , . Prešeren je slovenski kliear za' večno, njegove zasluge- za naš obstoj so vekovite. ; France Prešeren, danes te spet poslušamo in odgovarjamo tvojim klicem. Draga nam je naša mila, čista slovenska govorica, 'nad vse draga naša svoboda. Prebudili smo ae iz občutka majhnosti, zavest nam govori, da je slovenska zgodovina častno napisana, ker je zgodovina velikega in dolgega odpora nasproti nad-močni sili. Vemo, da je kmečka, hiša steber naroda, ki s svojo priklenjenostjo n., grude vzdrži tudi stoletne pritiske in ohrani zvestobo izročilom očetov ter daje najboljše sinove v službo svojemu narodu. V nas je Prešernova vera, da je slovenstvo prvobitna vrednota, ki na naslov za tega ali onega. Zato me je nemalo začudilo, • ko sem v knjigi g. Iv. Hribarja „Moji spomini" bral, češ da je g. Hribar preskrbel „številnim" uradnikom in železničarjem službe v Srbiji. V toliko torej popravljam trditev g. Iv. Hribarja, da je bilo vsega sedem njegovih priporočil, za katera sem ga prosil ali osebno ali pa sem prosilca napotil, kam naj se obrne za priporočilo. Med drugimi mi je priporočila nekaj železničarjev tudi „Zveza jugoslovanskih železničarjev" v Trstu. Nekoč so prišli k meni v Belgrad trije Bolgari s priporočilom te Zveze,, ko je že divjala srbsko-bolgarska vojna. Rekli so, da so strojevodje in da so' pobegnili iz Bolgarije, ker se ne marajo boriti proti bratom Srbom. Njihova namera je bila sicer vse hvale vredna, toda kdo naj dokaže srbski železniški upravi, da so ti Bolgari prišli res iz poštenih nagibov. Meni samemu je bilo zelo neljubo, da mi je Zveza iz Trsta poslala te Bolg o na vrat — v vojnem času. Dopovedal sem tem našim sofijskim bratom, da je najbolje kar najhitreje zapustiti Srbijo in se vrniti v Avstrijo. Na srbskih tleh lahko vzbudijo sui la so ovaduhi. Seveda so kar najodločneje zanikali vsako tako pomisel, toda suma s samim zatrjevanjem ne bi mogli, odvrniti. Pisal sem torej Zvezi v Trst, naj Bolgarov za D ožjo voljo več ne pošljejo v Srbijo. (Se bo nadaljevalo.) lo svoje j . p sj ro ta domačija, ki si gledala prvi smchlj j, prvo stezanje ročic za materjo, prve korake našega klicsrjs, si nam prva in najdražja od vzeli hiš, kjer Slovenci žive. Danes prenehaš biti do>; le one družine, od danes boš dom vsega naroda. Pa ne le dom, svetišče nam boi, ljuje Prešernov duh in bodri nas vse, zlasti pa našo mladino v ljubezni in zvestobi do slovenskega, naroda in slovenskega jezika. S ponosom te sprejemam v last slovenske banovine in želim leto: Tisočletja naj k tebi romajo Slovenci, tisočletja r aj nad teboj bdi in te varuje močna Jugoslavija, tisočletja naj iz tebe veje plemeniti duh tvojega slavnega sina, glasnika slovenstva — Franceta Prešerna! * Za banom je spregovoril v imenu domačinov brezniški župnik, koroški rojak dr. Arnejc, ki je velieal Prešerna kot prebujevalca, . kot apostola resnice, kot pesnika narodnega ponosa in človeških bolečin. Igralec Levar je nato mogočno deklamiral Prešernovo Zdravico. Njene besede so ta dan in te čase dobivale še posebno veljavo in posebno globokost. Na koncu je godba „Stol11 zaigrala himno „Hej Slovenci11, ki jo je vsa množica poslušala odkritih glav, nakar se je ljudstvo začelo razhajati. .Vsakdo je odhajal s prepričanjem, da tako pomembnega in tako - lepega slovenskega . slavja še ni doživel. CjOcDranriia ;;;ggq(o u L-.Icjšs^mu Po „Slovenskem domu" poročamo: Kino dvorana v Kočevju je bila v nedeljo polna do zadnjega kotička. Med odličniki so bili okrajni glavar g. Brezigar, gimn. ravnatelj' g. Burger, župan g. Lovšin, sodni starešina g. dr. Reichmann in številni drugi. Težko je reči, katera pesem je občinstvu bolj uZgv.la. Vse so žele enako navdušenje. Rodoljubna pesem pa je v Kočevju naletela na najbolj hvale" tla. ; pevski zbor je izvedel svoj pro-i ni j ii fine- I ' Kočevska dekleta : ja in hvaležnosti bogato nagradila z nageljni člane Akademskega zbora. Na koncertu je abiturientka Peterlinova . dejala: , vodja, ce.y ni zbor! Dovršeno in prisrčno ste nam podali pesem slovenskega preporoda. Globoko je odjeknila v naših dušah, da se živo zavedamo svoje narodne rasti in moči. Vemo, da nismo osamljeni, da nas veže med seboj pesem slovenska, pesem presladka in pesem, za katero nas drugi narodi zavidajo. Ponesite jo med brate, da jim bo dala moči in poguma, da ne bodo klonili nikoli. V imenu vseh kočevskih Slovencev pa se vam zahvaljujem za vaše kulturno delo in izročam slovensko cvetje, cvetje, ki je zrastlo na tisti zemlji, katere otroci smo in ostanemo." Po koncertu so odšli pevci v Zavod za slepe, kjer so zapeli nekaj pesmi slepim otrokom. Otroci so z vidno ganjenostjo in ljubeznijo poslušali našo pesem. Tu je člane zbora pozdravil g. Curič, ki je med drugim poudaril, kako težko so pričakovali tudi ubogi slepi otroci, da jih pesem, ki jo je prinesel Akademski pevski zbor v Kočevje, za trenutek potegne iz enoličnega življenja. Prvi slsveEiBlii: ' ; delavski tabor rid?Xab°>rYkl ,ga PriPravlja za 4. junij letos ž-m.?a delavska organizacija Zveza zdru-, e ?vcevi naj bo poudarek njene nove metodp^'Vu kafero Prelamlja tradicijo in in *25 j* 1 *!1 socialističnih (klavskih gibanj Tabor3 77nVski stan v narodno celoto, del ■> v e * „ tako ni samo zadeva ‘ Iva samega, ampak je na I 13 /A \ r~—>\ . D i=Z - ! njem zainteresiran celoten slovenski narod. Za vso našo skupnost bi namreč gibanje delavstva socialistov vseh barv moralo postati usodno, ker so se dali brez izjeme voditi marksistom in so tako vnašali v naše narodno življenje razkrajalne sile ter narod v- vseh ozirih razkrajali in slabili. Zvezi združenih delavcev, ki se je temu strupenemu valu uprla z vso mladostno energijo, je treba le želeti, da bi njeno JV,« «i.a« ED na h d)w bd q l j g b® c 0 © Pridi, pridi, Sveti Duh! Danes je na svetu tako bridko, da moraš priti. Če bi ne bilo tvojega praznika, bi te ljudje komaj poznali. Zato moraš priti, Sveti Duh! Saj te je Gospod obljubil in On ni govoril za šalo. Vemo, da napolnjuješ vso zemljo. Če bi ne bilo joka in gorja med nami, bi komaj vedeli, da lepi prokletstvo izgnanstva na čudovitih lepotah zemlje; in če bi vate ne verovali, bi ne čutili, da je vse stvarstvo kakor v porodnih bolečinah, pričakujoč vstajenja božjih otrok. Sveti Duh, mi verujemo vate. A naše duše so majhne in skoro zbegane. Tiste dobe ne moremo pozabiti, ko je Jezus hodil po svetu s svojo veliko ljubeznijo. On je bil ljubezen sama — in vsi so se lahko v njej odpočili. Takrat pa, ko je odhajal, je dejal, da je dobro za nas, da gre. Kako pa more biti dobro, če ljubezen odhaja? Kako more biti prav, če se dobra roka odmika in je ni več za žalostne in irudne in bolne ? Kaj pa mote biti, kar bi nam Njega vrnilo in bi nam dalo še več od Njegove ljubezni? Pridi, pridi, Sveti Duh: raztopljeni v tvojem božjem ognju te bomo šele spoznali. Glej, ves svet je tako razrvan, kot da bi te ne bilo. Pes svet se tako sovraži, kot bi ne bilo tvoje ljubezni. 'Tabo smo si mrzli in hinavski tned seboj, kol bi tvojega ognja ne bilo. Tako smo ostareli in okoreli, da nam je težka vera vate; vedno Prenavljajoči. Tako smo strti in mrtvi, da gotovo ni v nas tebe, ki oživljaš! Včasih smo ponavljali, da smo po božji podobi, danes pa vidi sleherni samo spačeni obraz sveta. Zato pa pridi, Sveti Duh! Božjo podobo rta m vrni! Prerodi nas in prenovi obličje zemlje! Pridi! V ognju si se hotel prikazati na svoj praznik, Sveti Duh. Zdaj čutimo, da je to edina podoba zate. Ti moraš priti: pokončujoč ustvarjaš, rušeč zidaš, žgoč vnemaš, plamteč nosiš zemljo v nebo! Pridi in prepričaj svet o sebi! Ti božji vihar; raznesi ves prah, ki teži. tvoj svet in tvojo Cerkev po stoletnih bojih! Ti božji ogenj, razžgi vse prcčloveško, na čemer trpimo! Ti božji Duh, nosi nas, nosi do nebes I v. Vodušek. zdravo gibanje kaj kmalu zajelo vse slovensko delavstvo. Le-to je namreč doslej stalo izven vseli organizacij, ker so mu bile te po duhu in po metodah svojega udejstvovanja čisto tuje. Ogromna večina slovenskega delavstva je stala i z v e n v s e h o r g a n i z a c i j s k i h g i b a n j in bila brez vpliva na slovensko javno življenje. Tabor 4. junija ima namen prelomiti staro tradicijo in pokazati delavstvu, da je njegova rešitev edino v strnjenih vrstah slovenske delavske stanovsl ZD. Skupine ZZD se na ta svoj praznik vestno pripravljajo in bo po vseh pričako vanjih izmed vseh dosedanjih delavskih zborovanj v Sloveniji tabor ZZD brezdvonmo - najlepši in največji po svoji zamisli in po izvedbi programa. Na taboru govorijo ob manifestacijskcm zborovanju poleg zastopnika pokreta ZZD in zastopnika centralnega tajništva Delavskih zbornic tudi člani našega narodnega vodstva (dr. Krek, dr. Natlačen) ter predsednik kr. vlade g. Dragiša Cvetkovič. Svojo udeležbo na taboru so prijavili doslej tudi naši odličniki : g. m i n i s t e r F r a n c S n o j, senatorji dr. Kulovec, Smodej in dr. Schaubah ter več poslancev. Pokroviteljstvo nad taborom je prevzel prijatelj novega slovenskega delavskega stanovskega gibanja ZZD naš ban g. dr. Marko N a tl a č e n. Vse naše delavstvo in vsa naša javnost naj tabor vernega slovenskega delavstva podpre s svojo propagando in moralno oporo. ZZD je za ta tabor postavila geslo: eden za vse, vsi za enega. To naj bo tudi geslo vse slovenske javnosti ob tem taboru. Dolenja vas. Povodenj je že v začetku prejšnjega tedna preplavila vsa lepa polja Dolenje vasi, Prigorice in Rakitnice. Krompir, fižol in drugo je vse pod vodo. Zlasti to nedeljo jo kar lilo. Regulativna dela so doslej zadrževala še vsako povodenj, zdaj je pa vse odpovedalo.. Ubogi kmet! — V trgovini g. Riglerja seje odkrila nenavadno velika tatvina. Bil je domači hlapec, pa ne iz našega kraja, ki je za svoj račun „dobavljal11 blago po najnižji razpr ’ j n i ceni svojim „odjemalcem11. Železnina, jestvina, obleka, sploh vse, .kar je zli roke prišlo. Odpeljali so ga v Ribnico na ričet, kjer polagoma odkriva svoje odjemals ve tvrdke. Baje jih je lepo število, ki bodo delili „dobiček11 s svojim dobaviteljem, „deleže,11 bo prisojalo sodišče. Rakitnica, v hiši g. Franca Pahole je bila ukradena večja vsota denarja, ki ga j,- g„ podar prejel za gramoz. Gre kar za nekaj j tuj c v. Storilca doslej še niso izsledili. ;,Kočevjeer Zeitung" omenja pisma ameriških Kočevarjev „o neodgovornem šSuvanju na vojsko v Zedinjenih državah11 in zato baje tudi ondotni Kočevarji od tega trpe. Jugoslovanski državljani, ki se zavedajo svoje državljanske pripadnosti in nevtralne politike svoje države, se pač menda nimajo kaj pritoževati, najmanj pa v Ameriki. Če pa seveda zasledujejo drugo politiko in drugačne cilje, pa je' stvar povsem druga. Protidržavni življi niso nikjer dobrodošli in iz tega morajo izvajati tudi nasledke. Tudi navaja gornji list, da se neki Kočevar ne upa domov, da bi prevzel posestvo, češ ker se boji vojske. Neki drugi opozarja svojega brata, češ naj si hitro pribavi potne listine in se odpravi s svojimi v Ameriko, da so izogne nevarnosti vojske. To so brambovci 1!! Isti list h koncu pristavlja: „Ali nam hočete odvleči odtod zadnjo kapljo krvi ? Ali gre vaša ljubezen za domačijo samo tako daleč (da na varno spravijo svoje glave, op- ur.) ? Pustite nas vendar tu živeti, ker moramo!11 —Ta „moramo11 je krepko podčrtan. Ob njem se nam vsiljujejo tolikere misli, ki nas spominjajo trdnjave Alcazar v španski vojni. Kljub obleganju rdeče vojske so junaki vzdržali in pričakali zmago generala Franca Geslo jim je bilo: moramo! Upamo, da Kočevarji nimajo tako težke službo junaškega čakanja v naši državi in sc medtem brez skrbi lahko privoščijo jedi tudi iz treh loncev. „Eiiolončno11 hrano za nekaj časa želodec že prenese, potem se mu pa kljub „moramo11 le upira ... ______ Na drugem mestu sc ta list pritožuje nad kvarto ; ' : ju, kjer je v ; In j č 1 nekdo L. bil 1 • 30.000 di ih : j bi ■ imena, češ da „pri o " vine“. ‘v n ot ■, : iluž- ' : 1 e 1 lika Pavla in km ,' j $ Olge v Italiji ni imel namena, kakor so zmotno i listi, da bi se ob jt r i-sl ; P 2vze '■ kake nove politične obv ■ 'i sklepale kake nove pogodbe, ki bi morda vključeval a Tugo davijo osi Rit -Berlin ali jo silile v protikomunistični blok, zlasti ko je znano, da se Jugoslavija sama od sebe bori proti komunizmu dvajset let. Obisk je lc potrdil prijateljstvo med obema državama, ki je bilo sklenjeno z belgrajsko pogodbo dne 25. marca 1937., in ki se je v tem času prav srečno izkazala v zelo težkih polit, preizkušnjah, ki jih Evropa preživlja. Hovied Uredništvo in uprava „Kočevskega Slovenca11 je poslej zopet v Rožni ulici štev. 330, v hiši g. Andreja Strune. Ka sv. birmo, ki bo 11. prih. m., je baje g. dekan določil, da bo prevzv. g. škof slovenski večini birmancev maševal ob nemškem petju na koru. Svojim ušesom tega nismo mogli verjeti! Saj mu v njegovem zasebnem življenju ne branimo, da so izživlja do mile volje nemško-nacionalno. Toda da bi svojo oblast kot rektor dekanijske cerkve, ki stoji na slovenskih tleh v območju jugoslovanske države, rabil po svojih zasebnih čustvih v brk slovenskemu škofu in o.o navzočnosti velike slovenske večine birmancev, botrov in botric, — ne, tega nismo pričakovali niti od g. Erkerja. Ker so Slovenci v Kočevju predrznemd vedeti, da črno Se gospodarji na svoji zemlji in v svoji državi kot : rod, in to hočemo do poslednjega diha tudi ostati, ne dopuščamo take žalitve slo-skega v ga ljudstva! Če no bo oloven-8 ■ petja ob škofovi maši, potem naj sploh izostane vsako petje. Naj se torej opravi tiha Gostilna v Kočevju ; la v hr.i. Poj lla ištvu lista gm v 'i " - n a AžiKOibl od 3. do 12. junija 1939 (45. razstavna prireditev) 600 razstavljalcev iz 12 držav. Najraznovrstnejše blago. Posebne^ razstave: Pohištvo, Avtomobili, Narodne vezenine. i o ovicna voznina na železnici. Pri postajni blagajni kupite rumeno železniško izkaznico za 2 din. Krasna darila, za obiskovalce' velesejma iz tuzemstva. (Izvzete so legitimacije za Ljubljano,- razstavljate!« id usluzbenske.) Žrebanje vstopnic za dobitke v vred-nosti c.:rog 100.000 din. Odtrgaj kupon od vstopnice, napisi nanj svoje ime in vrzi. v zaoečateno žaro °? gg- vhodu. Dan obiska je poljuben. Vstoo-mco s liram. Komteijonelno žrebanje bo 12. junija t. L O: LA: Orehova spalnica (Rok Berlič, Št. Vid), motorno kolo Phaenoir.en, šivalni stroj Pfaff, kolo , a,nax,(Vok, Ljubljana), motorno kolo Bismarck (Re-polj, Ljubljana), o cevni radio Siera (Klemenčič, .-ieeip-u^, kumr.jska'oprema (Erman & Arhar, Št. Vid), klavirska harmonika (Meinel & Hercld, Maribork pralm stroj Viktor« (G. Puc, Ljubljana), 1 šotor zlog Ajlv z,o š,!iri ospb2 (interpromet, Ljubljana), 1 kolo Azo (Suttner, Ljubljana), 1' kolo Diktator (Splošna rgovska družba, Ljubljana), 1 kolo Tribuna (Batjel, Ljubljana), 1 peč Lutz (Rupena-Lutz, Ljubljana VII), 2 preprogi (Moderni dekor, Zagreb), 1 vrtna garni-■ icc-Co, Duplica), 1 vrtna garnitura (Učakar, u. /.>. v Polju), 50 steklenic Unionskega piva, 12 bu- ‘ ? it ra (Vovk, Ljub- ,. _ ' x « \ . ^ ‘ * v > “'clh:LUId VVUVK, LjUO- . ‘v Z, J .v ' c. 7 k k,-.o, z zaooia ko- gaške vJaune, 1 pletena zibelka (Stražišar, Notranje Gorice), 1 kaseta kosmetičnih predmetov (Cotič, Ljuoijana), zO ročx po 1 kg maslinovega olja (Prvo dalmatinsko trgovačko društvo, Dubrovnik), '2 brez-pk-n vožnji s parnikom I. razreda Sušak—Kotor in nazaj (Dubrovačka plovidba in Jadranska plovidba), 21 dnevne počitnice v Niški Banji, 21 dnevne počitnice v Brestovački Banji, 10 dnevne počitnice v ih, 1Q Sr e počit lice v Dol ni, 10 , '• -' '’T ' : t S v čh o' r O i<:-j««-Hotel Učka, 7 dnevne počitnice v Nov m ; lodolu-Palace Hotel, 7 dnevne počitnice v Krapinskih ^toplicah, 7 -dnevne počitnice v Mediji« Izlake, dnevne p citnu tini, 5 dnevne i Palič, 2 ev le počitnice na ’ ■ . : ' .1-: peviijon „K". SV. maša, kakor, je to g. škof v nekaterih žup-jah tudi storil. Nemško p tjc ob f'!'i slo- losti je izziv mje in dem ti cija in p 1 !-■ Sno odklanj mo! Ali naj žna r s ]a 8l0-venska srca ob najlepših trenutkih že vsrkavajo strup nez pri-iska tih narodnih sprotnikov in svojega mlade pa duha -r juž j ' > s pomislijo, da smo še vedno narod d r u g e vrste pod jarmom kakega „Ilerrenvolka11 ? Šmarnice se v Kočevju v drugi polovici meseca opravljajo v slovenskem jeziku in ob slovenskem petju. Z veseljem in s pohvalo ugotavljamo, da je cerkev vsak večer polna slovenskih vernikov, medtem ko so ob nemških šmarnicah bile klopi le slabo zasedene. Slovenci, lepo je to! Bodimo Slovenci povsod in vedno ponosni na svojo narodnost, pa nas bo Bog vesel in spoštovali nas bodo! 0 prošnjih dneh je bila slovenska procesija. Popolnoma naravno bi bilo pričakovati, da se bo procesija opravila po slovenskem obredniku. Toda g. dekan je prepovedal slovenske molitve, češ da nismo v Italiji. V kakšno zvezo spravlja slovenske molitve v Kočevju z Italijo, je uganka za tiste, ki no poznajo naših papenhajmovcev. V svoji Sloveniji in v svoji državi kočevski Slovenci smemo vendar zahtevati, da se slovenska procesija opravlja v slovenskem jeziku. Doklej, dragi rojaki, bomo trpeli, da bodo z nami pometali drugorodci, kakor bi m i bili tujci in priseljenci na svojih tleh! Nujno opozarjamo vso prizadete, da samo otroci nemških staršev spadajo v nemške oddelke! Ponemčevanju slovenskih otrok se moramo upreti z vso odločnostjo! Sicer kakor se nam poroča, marsikateri Koč. ar, ki n oerava otroka šol ti, ga 1 vensko solo, da bo le-t iu napredovati v sred jih šol meljitim znanjem državnega jezika boljšega kruha v Jugoslaviji. Novi vozni red. Od 15. t. m. i ' tki dnevno iz Kočevja ob 4 j j 1 15 in popoldne ob 5'55; v Kočevje pa prihajajo ob 7-55 zjutraj, popoldne ob 4T0 in zvečer ob 9*51. Ob nedeljah vozi iz Kočevja še poletenski vlak ob 7:50 zvečer. . Zveza Slovenije z morjem. Bela Krajina slavi svoje zmagoslavje. V nedeljo so v navzočnosti prometnega ministra g. dr. Spaha slovesno zasadili prvo lopato za novo progo Črnomelj — Vrbovško, ki bo dolga 47*32 km ter bo tekla skozi Dragatuš, Vinico, Čez Kolpo, na Severin in Vučnik v Vrbovško. Stala bo 140 milijonov. Vsa dela bodo končana do konca 1. 1941. ________ Kočevski Slovenci privoščimo Belokrajncem novo progo, prepričani pa smo, da bo i alej treba tudi kočevski okrnjek priključiti na progo Karlovac — Sušak. : To zahtevajo' najvišji narodni, gospodarski iu državni interesi. ■v;. vu , v,, sejma bo letošnji pomladanski velesejm od 3. 60 12. junija. Mn iv.zstavi bodo ' '.ne vse pomembnejše industrijska in obrtne panoge, tako kovinska, tekstilna, papirna, elektrotehnična, kemična, steklarska, živilska, stavbna, poljedeljski stroji, ženski izdelki, pohištv . gl Kila, &nrjavn, kcvaiodua itd. C' 'c’ . ' i bodo imeli na jugoslovanskih železnicah 50% popust. new-MOcrs$SBri«iw wa a < S i,j X,Ldot;Kž tv:, P a : m U ob -...i in- ■ b i p t j.|i Jv ! uKKKU ' P n n . r.K r M! L ; (. MK. U U Li i-j ti U Li L: L; K r rt . n d n r n ini! hpr. I j tbbiLb:;'/ U IjLu j i Oj X', n m ’ Kil u u Li vK; U VaL::U Cj-