Šolsko obzorje. Iz Bukarešta. Z veseljem prijel sem danes perve četeri liste »TJčiteljskega Tovariša« tekočega lota, za kar se g. založniku priserčno zabvaljujem. Šest Slovanov nas je tu, trije Bulgarii, en Slovenec, en Čeb in en Poljak. »IJč. Tov.« je pervi mod slovanskimi časopisi v tiho in mirno naše zavetje priromal. Danes čem naj pervo tukajšnjo semenišče, o kterem sem zadnjič le malo omenil, bolj na tanko popisati. To učenistim i dobri odgoji posvečeno mesto, ktero v katoliškem i čudorednem obziru Eomanii (Valabiji) lepši pribodnost obeta, odperl jo pred dvema letoma prevzvišeni škof nikopoljski i apostolski vikar Eomanije, Ignacij Paoli, i žo šteje mladi ta vstav 23 naclepolnih mladenčev, raznib narodov jezikov, kterib serce požlalmujo so v dobri odgoji i kterih um bistrijo izverstni učitelji. — Pod odličnim vodstvom pripravljajo so mladi ti leviti na težaven ali kaj krasen poklic dubotski i misijonarski. Poleg temeljitih bogoslovskih učenosti potrebuje tukajšnji misijonar bogate jezikoslovne zaklade, kajti v i-azširjenem okrogu našc škofijo nahajajo sg ljudje vseh evropejskih narodov i dežel. I to se th ne prezira. Uče se naši seminaristi poleg/latinskega, nemški, francoski, laški, romanski (Vlaški), magjarski i bulgarski jezik. Da zraven tega tudi druge gimnaziji lastne vednosti ne zanemarjajo, še manj prezirajo, razumeva se samo po sebi. — Kakor sploh so tudi po starosti naši uCenci kaj različni; najmlajši šteje dcset i najstareji trideset let. Pri tem strogo sistematičnega školanja ni še sedaj mogoče. Bogoslovske študije se dosedaj še niso, začele se pa bodo še prihodno jesen, kajti če tudi so til že nekteri, kteri zveršili so gimnazijo z maturo, vendar še vsaki gre tu dve leti v modroslovje. Modroslovje je, skor bi rekel, v avstrijskih šolah močno zanemarjeno, a pervaki našega reda terdijo, da temeljito razuraenje bogoslovja, neobhodno modroslovske učenosti potrebuje. Li je res, ne vem, samo toliko rečem, da hud modroslovec nisem, in ne vem, li kedaj postanem. Ker sem že naš red omenil, mislim ne bo napačno, ako nekoliko bosed o njem spregovovim, temveč, ker je Slovencem malo znan. Imenujemo se pasijonisti, temeljitel našega reda jo sv. Pavl od križa, rojen 3. januarja 1. 1694. v Ovadi ne daleč od Genue na Laškem, umerl 18. oktobra 1. 1775. v Eimu. Pasijonist je strog redovnik, razun navadiiih treh obljub, pokoršine, uboštva i devištva, obljubi tudi truditi se za razprostiranje premišljevanja Kristusovega terpljenja med vernim ljudstvom. Njegova hrana je večidel postna, ob dveh po noči vstaja k molitvi i premišljevanji. — Ali kakor je strog, se njegovi udje vendar-le od dne do dne množe. Komaj 100 let še le obstoji, ali že razprostirajo se duhovni sinovi sv. Pavla od Križa na široko po daljnem svetu. Že imajo več samostanov na Laškem, Francoskem, Španjolskem, Portugizkem, v Irlandii in Angležii, v severni i južni Ameriki. V misijonih so posebno delavni. Prevzvišeni naš škof je tudi ud omenjenega reda, od seminaristov so že štirje novici, vsi drugi postanejo pozneje. Za tega del postavil bode na spomlad omenjeni Skof v Bukarešti novi samostan s semeniščem. Do sedaj imamo samo eno tesno hišo, in manjka nam prostora na vse strani. Da pak potrebno denarje skup spravi, podal se je prevzvišeni dušni pastir preteklo jesen z enim svojih mašnikov v Avstrijo — Magjarsko i Bavarijo, ker milošno za rečeni namen nabira. Sicer je visoki prelat kaj ponižen; vsak lehko ž njim govori, za vse dobro vnet i podvzetjapoln. — Bil je več let v Irlandiji provincial Pasijonistov, kjer je tudi več samostanov sozidal. Ker že o našem semenišču govorim, mislim, da ne smem na javno deško šolo pozabiti, ktere sem že zadnjio omenjal. — Kar se njenega značaja tiče, ne vera, kaj bi rekel, po mojej misli je — ljudska. Ima štiri razrede. V pervem i drugem razredu podučujejo se otroci v veroukn, romanskcm, nemškem i magjarskem jeziku, v računenju, zemljo- i lepopisju; v tretjem i četertem razredu v verouku, v občni zgodovini, romanskem, italijanskem, francoskem, nemškem i magjarskem jeziku, v računanji, zemljepisji, lepopisji i risanji. — V vseli razredih uči se tudi telovadba. Kar vsakdo sprevidi, so otroci preobladani na vso strani. Učilne ure so od 8'/^ do 11V2 dopoldne, i od 172 do 4 popoldne. — Tudi pet i pol ure šole na dan je za dečka v nožnji starosti po mojej pameti preveč. Vidi se, koliko sedanji čas od posamesnega človeka zahteva. Ker je naše mesto jako razprostraneno, ostajajo učenci preko poldne v šoli, le bližnji gredo k obedu. Milo je, ob pol dvanajstih šolo končavši, šest ali sedemletnega dečka videti, kos kruha iz žepa izvleči i s tako prostim i pičlim obedom zadovoljiti se. — Ker se v zadnjih dveh razredih toliko zahteva, osta- jajo učenci po dve ali tri leta v enem redu. Jasno je, da je pot tukajšnje mladosti kaj ternjeva, osobito kar se tiče učetija jezikov. Te dni čital sem v tukajšnjih časopisih, da odpre se v vigiedi pervi otročji vert v našem mestu. — Že oporninja mo čas, da kobuam. Z Bogom, dragi rojaki! Prihodnjič kaj druzega. Conf. Albert a S. Ign. Iz Ljllbljane. (Prisiljen odgovor.) Dopis iz Ljubljane v BN apredku" br. 7. popisuje sedanje učiteljske razmere v Ljubljani in potem vpraša: »Kaj pa drugi naši ljubljanski učitelji v tej čudnej koliziji delajo? >Uč. Tovariš« prešel je kot tihotapec k duhovnom . . . Kaj vas neki toliko briga »Uč. Tovariš« ! Ali je res tolike časti vreden, da ga pretresujete ? Ker bi naši javni in potuhnjeni prijatelji in neprijatelji radi o našem listu kaj več zvedeli, povemo jim to-le: »Uč. Tovariša« kot pervi pedagogičtii slovenski list osnoval je nez malimi žertvami in s trudom 1. 1861. naš g. A. Praprotnik. Tadanji škofijski g. Juri Zavašnik ga je učiteljem pošiljal iu priporočal in niu pridobival naročnikov in prijateljev, na primer; ravno tako se je zanj agitiralo, kakor se sedaj agitira za »Laibacher Schulzeitung«. Šaljivo so nekateri pripovedovali, da BTovariš" z »Danico« pleše, in berž ko ne pričakovali, da potem, ko pade cerkveno nadzorništvo, ,,Tovariš" nastopi drugačno pot. Toda to pot so se ukanili. »Tov.« ni nikdar napadal svojih nekdanjih prednikov, niti ni ukrenil po oglajeni poti širokoustnega liberalizma, ki obeta zlate gradove, pa še čcnie kajže nima. Da pa »Tovariš« ni morebiti (?) tako odločno pisal, kakor sedaj, zato je imel svoje razloge. 1. »Učit. Tovariš" je bil do letos edini šolski list na Kranjskem in za slovenske pokrajine. Rrtd bi bil vsem vstregel, zato je tudi težko komu kaj odrekel; oziral se je na mlade učitelje, kateri še nimajo skušenj med svetom, da bi jih ohranil cerkvi in narodu. A sedaj je vse drugače postalo. V Ljubljani imamo neraški šolski list, kateri bi bil silo razžaljen, ko bi mu kateri rekel, da ni nemško-li be ralen. Kdor tedaj čiste vode hoče zajemati, in naserkati se pravega liberalizma, naj bere »Laibacher Schulzeitung«; kdor pa hoče vedeti, kakošni so slovenski liberalni učitelji, naj pa bere »Slov. Učitelja«. — Kdor pa ni še plašea po vetru zasukal, in ima pravi pojem kerščanske ljudske šole, naj pa bere »ostarelega Tovariša«. To, kar dopisnik v ^Napredku" vredniku očita, so nam pravili naši nekdanji politični prijatelji kar na ravnost v obraz. Toda, gospoda moja, komuv nTovaviš" ni po godu, naj ga pa nikar ne bere, s tem ga bode naj bolj kaznoval. — Slovensko časopisje pisatelju ne prizadeva drugega, nego troške in trud; in ljudski učitelj, ki gre ves dragi božji dan za svojim vsakdanjim zaslužkom, ne bo nič kaj otožen, ako se mu breme odvzame. Ako »Tovarišu" kormilo iz rok pade, naj ga pa tudi prevzamejo drugi, samo pazijo naj, da se njih ladija ne razbije, in svoje popotnike sabo ne potegnejo v pogubo; a mi drugače ne moremo pisati; hvala Bogu, da smo po dolgih skušnjah prišli do tega prepričanja; svet se je zdravega nauka preobjedel, kakor otroci, kateriin kruh ostaja, in hoče le iinate sladšič, oblizkov, katere gerlo dražijo, a telo slabe. Dvoje limanic je sedaj nastavljenili, na katere se učitelji radi usedajo, iu piščalka jim prav sladko poje; na pervi je zapisana velika čast, na drugi pa mastna služba. Kdor pa učiteljem pravi: ne verjemite vsega, kar vam ljudje govnre in pripovedujejo, saj ni vse gola resnica; sodite o svojih okoliščinali sami, — ta ni več prijatelj učiteljev, ta jim nič ne privošči. 2. Nove šolske postave so res nas učitelje nekoliko osupnile. Sami nismo prav vedeli, pri čem da smo. Boljša plača in vse drugo dobro se nam je obetalo; mislili smo res, da sedaj nastopi zlata doba učiteljstvu. — Maraičesa smo od 1. 1869. doživeli; raorda da doživiino na Kranjskem tudi, da bode nova šolska postava poterjena, učiteljem plača žvišana in potem dosežemo, kar smo želeli in pričakovali, in kar se uam je obetalo. — Z lastnimi očmi se pa tudi vsak lahko prepriča, da gremo s šolstvom r a k o v o pot; posebna hvala je za kak kraj, ali za celi okraj, ako se more reči: v našem kraji ali okraji nisrao slabši, kakor smo bili poprej; kjer je pa kak napredek, je pa gotovo le tam, kjer učitelji in duhovniki eden drugega podpirajo. Dopisniku v »Napredku« in vsem, kateri njegovim besedam verjamejo, pa kar naravnost povemo, da Ijudskili šol nc poznajo, da sodijo le po uzorih, katere si sami narejajo, in kakoršnih nikjer ni. Kjer ni vera podlaga od^oji, tam mora sčasoma vse razpadati, in katcremu ni vera perva iu naj bolj potrebna stvar in naj imenitnejše vodilo življenja, ta se je le ta čas posluži, kedar hoče svoj namen doseči; vera mu je plašč, katerega pokriva, kedai1 se hoče lepega kazati. To so, da še enkrat ponavljaui, načela, po katerih se je nTovariš" vredoval, ter se še sedaj vreduje; da to nekaterim oči kolje, da smo zarad svojih načelov ljudje, kateri smo se duhovnom prodali, to nas šembrano malo briga. — Slabo bi bilo res na svetu, ko bi razen svečenikov nihče versko ne mislil. No, tako daleč še nismo prišli! ,,Taka je sedaj pri nas na Slovenskem". Vredništvo. — Časopisi in knjige, ki jih ima slovensko ueiteljsko društvo za svoje ude pripravljene, so: »Wiener Volksschule«, rSchulbote", »Central-Organ«, nLaib. Schulzeitung", nSlov. Učitelj" , nUč. Tovariš", ,,Novice" , »Danica«, ,,Slov. Narod" , ,,Slov. Gospodar" , »Soča« , rBesednik" , ,,Zorau , ,,Napredak", ,;Šolski Prijatelj", »Slovenski Prijatelj«, ,,Beseda učiteljska" , »Spamers Lexikon« knjige slov. Matice in društva sv. Mohorja. — To zimo imcli smo pet podučnih in zabavnih društvenili večerov z govori, deklamovanjem in s petjcm; sedaj v postu bodemo imeli času primerno zabavo z branjem in z govori. »Imenik vseh sloveuskih ljudskih učiteljev« se že piipravJja za natis. Vsi udje dobe ga brezplačno, — V svetovno razstavo je slovensko učiteljsko društvo poslalo en zaboj raznih stvari in sicer: 1) razhih risarskih izdelkov iz idrijske šole, 2) Stegnarjeva risarska učila in telurij, 3) razno gorenjsko lesovje, ki ga mizarji rabijo, kot šolsko učilo, 4) razne izdelke poljskega in gospodarskega orodja, ki so jih naredili učenci šmarske šole, 5) Praprotnikova in Tomšičeva slovstvena dela. — 1. mestna šola pri sv. Jakobu v Ljubljani je poslala čez 100 risarskih izdelkov, 6 letnih sporočil in učni načrt z metodami, ki se pri njem rabijo. Gg. Cebin in Levičnik poslala sta svoja učila, pervi svoj premični Mabc" in računalo, drugipasvojo števnico (računski stroj). — nNarodna Šola" ima sedaj na razpolaga nje: peresa, ročnike, čertalnike, svinčirke, pisanke, (teke) za lepopisje s predpisi (Gerkmanove) in brez zgledov (navadne), za spisje, za računstvo, risanke, podkladke za lego pii pisanji, tablice pikčaste in načertane, razna ravnala za risanje in čertanje (čveterorobnike), stenske abecedne table, metrične table s knjižico, zemljevide (Kranjske in Avstrije), računske stroje, slike za risanje; iz med knjig: Geometrijo ali merstvo v ljudski šoli (Lapajnetovo), Zlate orelie (Tomšičeve), Slovensko slovnico za pervence (Praprotnikovo), cerkvene šolske pesmi (bosede), ,,Verteca", rTovariša" (večletnikov) in poslednjič — pušice za nabiranje darov za »Narodno šolo«. To blago bodemo po izberi in naročilu naših udov razpošiljali. Več ko nam prihaja darov iz kakega kraja, več bodemo tudi blagii razposlali, tako da nobeden ne bode terpel škode in slehernemu se bodo gotovo poslalo več, kakor je vložil. To moremo storiti, ker smo od veljavnib gospodov dobrotnikov dobili znatne darove. Učitelji, skerbite tedaj sami za so s tem, da obilno pristopate k društvu in nabirate ude, — in ti narod slovenski, podpiraj v pervej versti narodno šolo! — Za ,,Narodno šolo". so darovali: P. i. gg, Tribuci c. k. okrajni glavar v Črnomlji 2 gld., A. Aleš, dekan in šolski nadzornik, 2 gld., J. Kapele v Metliki, 2 gld., K. Pleško, sodnik v Črnomlji, 2 gld., S. Sporn, mestni župnik, 1 gld., Miiller, trgovec, 1 gld., J. Mervec, duhovni pomočnik v Trgu, 1 gld., J. T. v Semiči, 1 gld., Ivan Štupan, katehet v Črnomlji, Ivan Belec, duhovni pomočnik v Črnomlji, 1 gld.. Franjo Kenda, učitelj v Semiči, 1 gld., Nikolaj Stanonik, učitelj v Trgu, 1 gld.. Šola v Slavini za 73, 74 in 75. leto, a 1 gl. in 40 kr., Vipavska šola 1 gld., učitelj in šola na Colu, 5 gld., učitelj in ljudska šola v Preserji, 2 gld., JaremFranc, učitelj v Hinjah, 2 gld., Ivan Pozenel na Unci, 1 gld., ljudska šola in učitelj v Polhovem Gradci, 2 gld. Iz slovenskega Koroškega gosp. J. C. Zupan, trgovec v Celovci 2 kupona banke ^Slovenije", vredna 3 gld. in 42 kr. Iz slovenskoga Štajarskega: Ljudska šola v Fravhajmu, Anton Hren, nadučitelj, Mat. Soršak, podučitelj, Jakob Škoflek iz Mozirja, 2 gld., mozirska šola 1 glcl., rečiška šola 1 gld., ljubenska šola 1 gld. — Gosp. profesor Žitek Jože iz Ptuja piše odboru ^Narodne Šole" med drugim tole: K 10 gl. poslatim 9/2 evo opet 10 gld. za društvo BNarodna Šola". Ob enem Vam imena 26 priložnikov a 1 gld. na leto. Nekateri še nijso pološili. Kedar ostatek t. j. 6 gl. dobim, Vam jili pošljem. — Pridejo potem imena udov, med katerimi je 17 ljudskib učiteljev. — Opazka. Nekaterim udom smo že poslali šolskega blaga; najraje bi videli, da bi učitelji sami povedali, kaj žele dobiti. Ako katera šola nima novih stenskih tabel, tiste bi bile pač potrobne iu radi bi jih poslali, ko bi vedeli, da vstrežemo.