ISSN 0351-9716
KAKO JE VAKUUM PRI[EL NA KITAJSKO (Ob 300-letnici Hallersteinovega rojstva)
Stanislav Ju`ni~
University of Oklahoma, Norman, Oklahoma, ZDA
POVZETEK
Opisali smo raziskovanje vakuuma na Kitajskem. Raz~lenili smo razlike med nekdanjimevropskimin kitajskimopisompraznega prostora. Posebno pozornost smo posvetili kitajskim jezuitom, ki so opazovali severni sij in prvi prinesli vakuumsko ~rpalko na Kitajsko. Pokazali smo pomembno vlogo, ki jo je pri prenosu evropskega znanja na Kitajsko (in nazaj) odigral Kranjec Hallerstein.
How the vacuum entered China
ABSTRACT
The early vacuumresearch in China is described. The differences between former European and Chinese descriptions of vacuum was brought to attention. The special concern was put on Jesuit missionaries, who observed aurora borealis and brought the very first vacuum pump to China. The important role of our scientist Hallerstein in the transport of European knowledge to China (and vice versa) was claimed.
1 UVOD
Avgusta bo minilo 300 let od rojstva Avgu{tina Hallersteina (1703-1774), morda najpomembnej{ega kranjskega znanstvenika vseh ~asov. Ve~ desetletij je predsedoval astronomskemu biroju v Pekingu v prestolnici dr`ave, ki je prav po njegovih izra~unih prvi~ presegla 200 milijonov prebivalcev. Ve~ kot prav{nja prilo`nost za opis prvih stikov Kitajcev z vakuumom, h katerim je pripomogel.
2 SEVERNI SIJ
Severni sij je velikanska elektroda v katodni elektronki. Seveda Hallerstein tega {e ni vedel, kljub temu pa si oglejmo njegova opazovanja.
Najstarej{i kitajski opis severnega sija je bil zapisan okoli leta 2600 pr.n.{t. Kitajci so opisovali severne sije z razli~nimi pismenkami med letom 208 pr.n.{t. in letom1639,1 povpre~no po enkrat vsakih {tirideset let. Obi~ajno so jih ozna~evali kot ognje ali `ivali, posebno zmaje.
Evropska opazovanja severnega sija so za~eli na~rtno zapisovati ob zori novove{ke znanosti. Kepler je menil, da je korona Sonca posledica loma son~nih
1 Needham, Ling, 1959, 3: 482.
2 Guillermier, Koutchmy, 1999, 96–97.
3 Po greenwi{kemu astronomu Eduardu Walterju Maunderju (1851–1928 (Guillermier, Koutchmy, 1999, 20)).
4 Francoski meteorolog Jean Jacques Dorotheus (Dortoux) de Mairan (1678–1771), ~lan akademije v Parizu.
5 Guillermier, Koutchmy, 1999, 96–97.
6 François Noël (Wei Fang-Chi, Wei Fang-tsi, * 18. 8. 1651 Hestrud v Hainautu, danes Départment du Nord; † 17. 9. 1729)
7 Mairan, 1754, 33.
8 Dominique Parrenin (Pa To-ming K'e-an, * 1665; † 1741)
`arkov v ozra~ju Lune. Cassini je leta 1683 nasprotno Keplerju dokazoval, da se zodiakalna svetloba enako spreminja kot son~ne pege in tako na nek na~in oba pojava izhajata iz Sonca. Keplerjeva domneva je bila ovr`ena {ele, ko so med popolnim mrkom leta 1860 izmerili paralakso ni~,2 ki je kazala, da se `arki ne lomijo med letom mimo Lune.
Leta 1621 je bil severni sij lepo viden v Evropi. Naslednje leto si je Galileo o njemdopisoval z nek-danjimu~encem, konzulomflorentinske akademije MariomGuiduccijem. V pismih sta `e uporabljala naziv aurora borealis. Ime je leta 1649 v znanosti dokon~no uveljavil Pierre Gassendi (1592-1655), ki je prvi za~el sistemati~no preu~evati severni sij.
Sledilo je obdobje Maunderjevega3 minimuma med letoma 1650 in 1710 brez zaznavnih Son~evih peg in brez severnih sijev. Obdobje se je dramati~no kon~alo z velikanskimi severnimi siji, ki so si jih na{i predniki ogledovali po vsej Evropi od Irske do zahodne Poljske in Rusije 5. 3. 1716, 17. 3. 1716 in 18. 3. 1716. Opazoval ga je tudi tedaj trinajstletni gimnazijec Hallerstein v Ljubljani. Veli~asten pojav je opredelil njegovo znanstveno pot.
Hallestein si je pozneje dopisoval z Mairanom,4 ki je raziskal severni sij leta 1731 in objavil razpravo o njem dve leti pozneje. Domneval je, da je sij me{anica atmosfere Sonca in zelo razred~enega ozra~je Zemlje na velikih vi{inah. Spreminjanje jakosti zodiakalna svetlobe je povezal s frekvenco nastalih svetlobnih sijev. Svetloba zodiaka je atmosfera Sonca, ki sveti ali pa je osvetljena z `arki Sonca. Povezavo med pegami Sonca in frekvenco severnih sijev je dokazoval s {tevilnimi opazovanji svojih predhodnikov. Ugotovil je, da Sonce izgublja maso, kar danes imenujemo Son~ev veter.5 Ambschell je pozneje menil, da atmosfera Sonca ne sega tako dale~, sodobna teorija pa je v bistvu sprejela Mairanove domneve.
Leta 1685 je misijonar Noël6 na Kitajskemopazo-val zodiakalno svetlobo.7 Leta 1718, 1719 in 1722 so severni sij opazovali v treh razli~nih kitajskih provincah. Leta 1730 je Francoz Parrenin8 opazoval
VAKUUMIST 23/2-3 (2003)
23
ISSN 0351-9716
severni sij na Tatarskempri 47° do 48° severne {irine. 28. 9. 1735 je iz Pekinga poro~al Mairanu, da tam severni siji niso tako pogosti, kot v Parizu. Zato je komaj ~akal, da mu bo Mairan poslal svojo knjigo o severnemsiju, v kateri bo pojasnil tudi zodiakalno svetlobo in druge pojave. Parrenin je zelo pohvalil Mairanovo knjigo o ledu, ki je bila leta 1716 nagrajena pri akademiji v Bordeauxu,9 leta 1758 pa so jo v Ljubljani nabavili v nem{kem prevodu. Mairanove ideje o ozra~ju in severnemsiju so visoko cenili vsi pekin{ki jezuiti.
Leta 1738 je Bo{kovi} v Rimu objavil razpravo o severnemsiju in dopolnil Mairanovo teorijo vpliva atmosfere Sonca na atmosfero Zemlje. V tretjem od {estih predlogov je leta 1738 uporabil opazovanja severnega sija 27. 10. 1726 Cassinijevega sorodnika Giacoma Filippa Maraldija (1665-1729) v pari{kem observatoriju in Francesca Bianchinija (1662-1729) v opazovalnici na Tusculumu nad Frascatijem jugovzhodno od Rima. Njune meritve je primerjal `e Mairan. Leta 1726 je Bo{kovi} opazoval severni sij kot novic v Rimu, Hallerstein pa na Dunaju, kjer je utrjeval snov s {tudenti matematike.
Bo{kovi} je obravnaval tudi severni sij, ki ga je profesor v Padovi markiz Giovanni Poleni opazoval pono~i 16. 12. 1737. Sij so videli v celi Evropi, Hallerstein pa je bil tedaj `e v Goi. Bo{kovi} je opisal ra~unski postopek devetnajstletnega Christiana Mayerja10 za dolo~anje vi{ine severnega sija nad tlemi na osnovi enega samega opazovanja, ki je bil objavljen pri peterbur{ki akademiji. Povzel je Mairanovo teorijo, po kateri ima atmosfera Sonca zaradi vrtenja obliko bikonveksne le~e in sega v~asih {e dlje od Zemlje. Tedaj se nahaja nad najvi{jimi deli ozra~ja Zemlje, ki nad ekvatorjem tudi sama za`ari. Pri tem se dviga in vseskozi odteka proti polom, s seboj pa vle~e najbolj ~ist in redek zrak s snovjo atmosfere Sonca. Mairan je odtekanje pojasnil z vrtenjemZemlje, Bo{kovi} pa ni smel zagovarjati Kopernikovega nauka. Zato je moral privzeti mirujo~o Zemljo in s tem druga~en model za odtekanje.
Bo{kovi}evo razpravo iz leta 1738 je njegov prijatelj iz reda minimov François Jacquier poslal svojemu znancu Mairanu v Pariz. Mairanu je bila posebno v{e~ Bo{kovi}eva podpora njegovemu lastnemu dolo~anju vi{ine severnega sija, ki jo je kritiziral Serantoni v Lucci. Bo{kovi}ev model je upo{teval kot dodaten vir severnega sija.11 Bo{kovi} se je za~el dopisovati z Mairanom, leta 1747 pa je
9 Aimé-Martin, 1843, 3: 698; Mairan, 1754, 460, 464, 465.
10 Christian Mayer (* 20. 8. 1719 Modric pri Brnu; † 1783 Mannheim).
11 Markovi}, 1968, 1: 79–80.
12 Markovi}, 1968, 1: 208. Carlo Noceti (*1694 Bagnone; †1759).
13 Priestley, 1765, 1: 448.
14 Tobern Olof Bergmann (* 1735 Katrineberg; † 1784 Uppsala).
15 Angle` John Canton (1718–1772).
16 Priestley, 1765, 2: 162–163; Ambschell, 1807, 2: 124.
ponovno pisal o severnemsiju v opombah k delu svojega u~itelja Carla Nocetija.12 Naslednje leto so Bo{kovi}a sprejeli v pari{ko akademijo, katere tajnik je bil Mairan.
Pred potresoma v Londonu 8. 2. 1749 in 8. 3. 1749 so opazili zelo pogoste severne sije izjemnih barv. Zdelo se je, da severni sij napoveduje potres, saj so Franklinova odkritja napovedovala elektri~no naravo potresov.13 Iz zemlje naj bi bruhal plin severnega sija, pri tempa naj bi manj{al koli~ino plina, ki povzro~a potres.
Leta 1741 sta Celsius in njegov {tudent Olav Peter Hiorter (Hjorter) v Uppsali odkrila vpliv polarnega sija na magnetno iglo. Pojav je opazil tudi Beccaria, ki je opozoril na zvoke v primerih, ko se je severni sij spustil posebno nizko v ozra~ju. Bergman14 je v pismu londonski kraljevi dru`bi 14. 4. 1761 poro~al, da visok severni sij vpliva na kompas, vendar se mu ni posre~ilo akumulirati elektri~ni naboj iz severnega sija.
Canton15 je leta 1753 v Londonu menil, da je severni sij iskrenje elektri~nega ognja od pozitivnih k negativnimoblakomna velikih razdaljah skozi zgornje dele atmosfere, kjer je upor najmanj{i. Severni sij naj bi povzro~ala naelektrenost segretega zraka nad zemljo. Najpogosteje se ka`e v severnih krajih, saj so tam najve~je temperaturne razlike med zemljo in segretimozra~jem, {e posebno ob odjugi. Snov severnega sija se mu je zdela podobna nedavno odkritemu turmalinu, ki brez upora oddaja in vpija elektri~ni fluid med ohlajanjem ali segrevanjem. Severni sij je opazoval pri laboratorijskih pogojih v zatesnjeni Torricellijevi vakuumski stekleni cevi, dolgi tri ~evlje. Konec cevi je prijel z roko in nasprotni konec preko prevodnika povezal z leydensko steklenico. Celotna cev je takoj zasvetlila. Ko je cev odmaknil od prevodnika, je {e naprej svetila, pogosto celo ~etrt ure. Ko je z drugo roko povlekel po cevi v poljubni smeri, se je med rokama {e bolj zasvetila. Pri temse je cev razelektrila; v presledkih pa je {e vedno svetlikala, ~e jo je nepremi~no dr`al le na enem koncu. Ko se je cevi dotikal s prosto roko, je izvabljal mo~ne iskre svetlobe tudi {tiriindvajset ur po naelektritvi. Z majhnimi vakuumskimi posodami nepravilnih kotov in ukrivljenosti je v temi odli~no ponazoril bliskanje ob streli.16
Med letoma 1756 in 1759 je Canton nadaljeval Bergmanova opazovanja motenj kompasa ob jasnih
24
VAKUUMIST 23/2-3 (2003)
severnih sijih in odkril pojave, ki jih danes imenujemo magnetni viharji. Uganil je, da so elektri~ni naboji visoko nad oblaki,17 kjer jih je pozneje raziskoval Appleton.
17. 9. 1770 je Hallerstein opazoval severni v Pekingu pri 39,54 stopinjah severne {irine. Peking le`i nekaj stopinj ju`neje od Slovenije, zato je tamseverni sij redko viden in ga v tako popolni Hallersteinovi obliki niso opazovali niti v najstarej{ih ~asih. Sij se je pred 19h namesto somraka prikazal najprej na sever-nemobzorju. Nato je njegova rde~a barva postopoma krenila proti zahodu. Po jasnemnebu se je polagoma dvigoval in {iril proti vzhodu in zahodu. Ob 19h se je polovica sija kazala na obzorju kot {krlatni obro~ ali celo krogla {krlatne barve. Po 20h se je sij ni`al in red~il. Proti 21h se je znova zgostil in se okoli 22h dvignil. Visel je na obzorju pod kotom40° glede na navpi~nico in se pomikal proti zvezdi Severnici.18 Proti zahodu je pokril zorni kot skoraj 100° in prav toliko proti vzhodu, tako da je bil skupaj {irok 200°. Razred~ena {krlatna barva se je dvignila skoraj do vi{ine dreves, kot da bi izvirala iz sredi{~a za obzorjem. V smeri navpi~nice je bil sij nekoliko raznobarvno rde~ brez bledih barv. Dobro so se videle spremembe sija kot red~enje in zgo{~evanje, oslabitev in oja~itev, dalj{anje in kraj{anje, navpi~no proti nebu ali proti jugu.
Pe{~ico tridesetih ali {tiridesetih ognjenih `arkov so Hallerstein in sodelavci opazovali kot v gledali{~u. Pozneje se je celoten sij premaknil proti obzorju in obenemdvignil. Rde~i del sija se je povzpel proti severu. Pod njimse je pokazal na obzorju temnej{i sij z me{anico modre in rumene barve na golem nebu. Visoko se je vzdignil, rasel in vedno bolj temnel. @arki so bledeli, se red~ili in izginjali v vetru. Slednji~ je zavladala temna no~, po polno~i {e vedno nekoliko rde~a na vzhodnemobzorju. Nekateri deli sija so se jasno videli {e do druge ure zjutraj.
Medtemko je pisana svetloba izginjala, se je Hallersteinu pojav zdel podoben priljubljenim kitajskimproslavamz ognjemeti. Pojavilo se je osem ali deset vpra{anj, katerih odgovore so pekin{ki astronomi poiskali v knjigah, ki trdijo, da so na zemljepisnih {irinah, manj{ih od 40°, severni siji res redko vidni. Tudi vetrovi so v tempodnebju ovira za opazovanje severnega sija.
Cesar je pekin{kimastronomomposebej ukazal raziskovanje severnega sija. Pri temso upo{tevali
17 Priestley, 1765, 1: 34, 285, 389, 410, 436–437, 2: 75.
18 Hallerstein, 1772, 16: 250.
19 Hallerstein, 1772, 16: 251.
20 Jean-Joseph-Maria Amiot (Ts'ien té-ming jo-ché, * 8. 2. 1718 Toulon;
21 Amiot, 1773, 2: 111–112.
22 Cotte, 1788, 340, 344.
23 Louis Cotte (* 1740 Laon; † 1815 Montmorenc (Montmorency)), dopi
24 Angot, 1896, 199; Fritz, 1873, 72; Cotte, 1788, 1: 343–344.
ISSN 0351-9716
naravne zakonitosti, objavljene v zgodovinskem kitajskemdelu "Mre`a sijajnega severnega ognja" (Pefang-ho-guang). Hallerstein je zagotovil, da bo o temdelu poro~al v naslednjempismu,19 ki ni bilo objavljeno.
Isto~asno s Hallersteinomje pri francoskem kolegiju severni sij opazoval tudi njegov prijatelj Amiot.20 Opisal je severni sij, ki so ga spremljali zelo svetli trakovi svetlobe. Devetnajst dni po opazovanju je poro~ilo skupaj z drugimgradivomposlal v Pariz, kjer so ga objavili ve~ kot dve leti pozneje.21
Amiot je opazoval v Haitianu (Hay tien, Hai Tien) blizu cesarjeve po~itni{ke hi{e dve milji (lieues) dale~ od Pekinga. Aurora je imela zelo `ivo rde~o barvo. To~no na severni strani neba je pokrivala kot okoli 30°. Sij se je postopoma raz{iril za 1° proti vzhodu in zahodu in se nato ustalil. Ko je ob pol deveti uri Amiot za~el opazovati, je bilo nebo zelo mirno, proti deveti uri pa se je napolnilo s parami.22 Pare so se s~asoma spustile ni`je, sij pa se je {e polep{al. Sredi rde~e barve so sijali `arki svetlobe in se razprostirali v daljavo. Proti tretji uri zjutraj je pojav izginil. Isti sij je bil ponovno viden 20. 9. 1770 ob deveti zve~er, vendar z mnogo manj sijaja kot tri dni prej, saj so nebo prekrivali oblaki. 22. 9. 1770 ob pol osmi uri zve~er je Amiot opazoval `arke blede barve, ki so pokrivale nebo od severovzhoda do jugozahoda. V drugih delih svojega poro~ila je Amiot opisoval kitajske in tatarske knjige.
17. 9. 1770 so severni sij opazovali tudi v Burgun-diji, Parizu, Montmorenciju, Gurzelenu, Dunaju, Lübecku in v Boeringenu (Böringenu) izjemoma na ju`ni strani neba. Cotte23 je opazoval v Montmorenciju 17. 9. in 18. 9. 1770. Zaznal je izredno velik vpliv severnega sija na magnetno iglo. Bil je zelo vla`en jesenski dan, tako da je `e pred no~jo magnetna igla mo~no nihala. Deklinacija se je spreminjala za pol stopinje. Cotte je odstranil vse kju~e in vso `elezo, saj je mislil, da z njim moti kompas. Vendar je bilo nihanje igle kjub temu vidno. Ob pol osmi uri je opazil trak svetlobe, ki je pokrival nebo od zahoda do zenita. Kratkotrajni pojav se je razvil v majhen severni sij, ki ga je v vsemsijaju opazoval Hell na Dunaju. Podobno mo~an vpliv severnega sija je Cotte opazil v Monmo-renciju le {e 29. 2. 1780 in 28. 7. 1780.24
16. 9. 1770 je kapitan Cook med svojim prvim potovanjemz ladjo Endeavour opazoval ju`ni sij ob 22h pri 10° ju`no od ekvatorja pri otoku Timor severno
8/9. 10. 1793 Peking) i ~lan pari{ke akademije.
VAKUUMIST 23/2-3 (2003)
25
ISSN 0351-9716
od Avstralije. Pojav sta v dnevniku zabele`ila Cookov Sidney Parkinson in botanik Joseph Banks (1743–1820), poznej{i predsednik kraljeve dru`be. Sij je pokrival 20° horizonta z zornimkotomnajmanj 90° ali 100°. Svetloba je bila vseskozi `iva brez vibracij, sredi{~e loka aurore pa je mirovalo v smeri jug-jugo-zahod.25 Istega dne, 16. 9. 1770, so sij opazili v grofiji Ji-Zhou kitajske province Hebei pri 40° 1' severne {irine in 117° 4' vzhodno, torej le malo severovzhodno od Pekinga. Pojav so opazovali tudi v kitajski provinci Shadong nekaj stopinj ju`neje. V siju je prevladovala rde~a barva. 16. 8. 1770 na Japonskemniso opazili severnega sija, zato pa so 17. 9. 1770 pojav opazovali v petnajstih japonskih krajih. Korejcemje mo~an de` onemogo~il opazovanja.
Hallersteinov severni sij iz leta 1770 je bil tako prvi v zgodovini, ki so ga dokumentirano opazovali na obeh poloblah. Pojav se je pokazal skoraj natan~no eno leto po maksimalnemu {tevilu son~nih peg leta 1769.
Hell je 17. 9. 1770 od 19h dalje opazoval severni sij na Dunaju pri 48° 4' severne zemljepisne {irine. Torej je opazovanje pri~el le nekaj minut za Hallersteinom po lokalnem~asu. Manjkala sta {e dva dneva do nove Lune (prazna Luna, mlaj), ki je nastopila 19. 7. 1770 ob 8h. Zorni kot severnega sija ob polno~i ni ve~ presegal 48° 4'. Svetilnost severnega sija je presegala svetilnost Sonca, ko je bilo Sonce 60° pod obzorjem.26 Pojav je potrjeval Hellovo domnevo o izjemni jakosti severnega sija, ki je bil v Pekingu viden vso no~.
Hell je Hallersteinovo poro~ilo objavil v prvem delu splo{nih efemerid, v katerem je poro~al tudi o Tirnbergerjevih27 opazovanjih Jupitrovih satelitov. V sto {estnajst strani dolgemdodatku je v nadaljevanju poro~al o opazovanju paralakse Sonca in o prehodu Venere leta 1769.
Leta 1776 je Tirnberger poro~al o opazovanju severnega sija v Gradcu pri 47° 4' severne {irine. Opazoval je devet mesecev pred Hellom in Haller-steinom. 14. 12. 1769 je za~el opazovati ob 21. uri, 27. 12. 1769 pa pol ure prej, 30. 12. 1769 je za~el meriti ob pol {estih zjutraj in opazovanja nadaljeval naslednjo no~, 31. 12. 1769. Druga~e kot Hell in Hallerstein ni opazoval le svetlobe, temve~ je pojav meril tudi z magnetno iglo. Igla se je premaknila proti vzhodu, ko so ob mo~nem vetru hudourni oblaki prekrili nebo nad gorovjem. S posebno napravo je
25 Cotte, 1788, 339.
26 Hell, 1772, 16: 252; Gazette de France, 1. 10. 1770.
27 Karl Tirnberger (Tirenperger, * 27. 10. 1731 Ptuj; † 1780 Schottwein
28 Tirnberger, 1770, 33.
29 Angot, 1896, 95, 97 199; Fritz, 1873, 72.
30 Tirnberger, 1770, 35.
31 Tirnberger, 1770, 7–16.
32 Tirnberger, 1770, 14.
33 Tirnberger, 1770, 34–35.
Hallersteinov severni sij iz leta 1770, kot ga je narisal opazovalec v Parizu (Angot, 1896, str. 24/25)
meril zasuk magnetne igle in ugotovil, da igla niha pod kotom35°, odklonjena od smeri severa.28
Leta 1769 je po desetih letih zelo redkih severnih sijev, vidnih med 46° in 55° {irine pojav postal pogostej{i za poltretje desetletje. Leta 1769 so imele tudi pege na Soncu maksimum, saj so jih opazili 106, ve~ kot kdaj koli prej. Vendar o Tirnbergerjevem severnemsiju ni bilo drugih poro~il, niti ga ne omenjajo poznej{i popisi opazovanj. Najbli`e mu je bilo opazovanje severnega sija na gradu Deainvilliers 20. 12. 1769, ki je bilo objavljeno pri pari{ki akademiji. V Gradcu in na Dunaju so severni sij opazili 24. 10. 1769, na Dunaju, v Trnavi in v {tevilnih nem{kih krajih pa 18. 1. 1770.29
AstronomTirnberger je opazovanje severnega sija objavil med meteorolo{kimi meritvami. Leta 1768 in 1769 je meril relativno vla`nost zraka,30 med letoma 1765 in 1768 pa veter, obla~nost, povpre~ni tlak in temperaturo po posameznih mesecih.31 Ugotavljal je, da so bila najvi{ja dnevna nihanja temperature aprila 1769.32 Zapisal je podatke o dveh potresih, 31. 12. 1767 ob 1230 in 27. 2. 1768 ob 241, ki ju ni posebej povezoval s severnimsijem.33
Severni sij je zanimal {tevilne jezuite in druge astronome. Zato je Hell leta 1777, pet let po objavi Hallersteinovega opisa severnega sija, celoten dodatek k efemeridam posvetil severnemu siju. Razpravo je napisal v obliki pou~nih ugotovitev, predpostavk in dokazov, podobno kot skoraj stoletje prej Newton v Principih. Hell je objavil sto petindvajset to~k na sto
v Dolnji Avstriji).
26
VAKUUMIST 23/2-3 (2003)
ISSN 0351-9716
Na~rt Pekinga z ju`nimdelommesta in templjemneba (T). Jezuiti so ve~inoma uporabljali stavbe na sredini zemljevida (Gaubil, Antoine. 1759. A Description of the Plane of Peking, the Capital of China; sent to the Royal Society by Father Gaubil, e Societate Jesu. Translated fromFrench. Phil.Trans. 1758. 50/2: 704/705, Tabla XXV).
osemnajstih straneh z ve~ slikami. Opisal je razvoj raziskovanja pri Kircherju, Mairanu, Musschenbroeku in Johnu Lambertu (1728–1777) v fotometriji leta 1761. Omenil je matemati~no dolo~anje vi{ine severnega sija34 in opazovanje na Novi Zemlji v Rusiji.35 Uporabil je svoje raziskovanje magnetizma v zdravilstvu in severni sij povezal z elektri~nim nabojemZemlje.36 Leta 1769 je Hell opazoval prehod Venere na Laponskem, kjer je pogosto opazoval severni sij. Svoje ugotovitve je strnil v pet to~k:37
1.  Snov, ki odbija severni sij, je veliko gostej{a od tiste, ki se pojavlja v na{ih krajih.
2.  Opazimo zelo `ivahno svetlobo.
3.  V osvetljenemprostoru severnega sija opazimo {tevilne hitre delce.
4.  Ob red~enju severnega sija bledi njegova zlato, rumena barva. Pri tem se pojavljajo barve, ki jih opazimo po lomu na prizmi.
5.  Ju`no nebo je med severnim sijem navadno skoraj temno.
Leta 1778 je Mako objavil razpravo o elektri~ni naravi severnega sija.38 Nekdanji ljubljanski profesor Anton Ambschell (1751–1821) je sprejel Mairanovo (1733) in Hellovo mnenje, da severni sij nastane po odboju svetlobe Sonca in Lune na delcih ledu pod obzorjem. V njegovem ~asu je bilo `e jasno, da se podobni pojavi ka`ejo tudi pri ju`nempolu.39
V drugi polovici 19. stoletja so za~eli intenzivno raziskovati prevajanje elektrike skozi razred~ene pline, ki sveti v visokih delih ozra~ja. Ve~ina raziskovalcev je sogla{ala, da ta sij povzro~ajo dvigajo~i se elektri~ni naboji, vendar so ponujali razli~ne razlage. Faraday je leta 1850 obravnaval odvisnost severnega sija od magnetnih lastnosti atmosfere in objavil veliko meritev svojih sodelavcev. "Magnetna sestava kisika in magnetno stanje atmosfere" ter njene letne in dnevne spremembe so se Faradayu zdele posebno pomembne. ^eprav majhne, naj bi gotovo vplivale tudi na magnetizem Zemlje, kot je so~asno leta 1850 domneval E. Becquerel. Pari{ki akademik Claude Pouillete (1791–1868) je imel {tevilne razli~ne teorije
severnega sija za dokaz, kako malo raziskovalci vedo njem.40
Norve{ki profesor Olag Kristian Birkeland (Olaf, 1867–1917) je med letoma 1908-1913 severni sij povezoval s "katodnimi `arki" po vzoru na opis Davyjeve oblo~nice Françoisa Aragoja (1786–1853) iz leta 1820. Birkeland je skupaj z asistentomOlavom Devikomv Oslu v veliki vakuumski posodi posku{al ustvariti auroro na `elezni krogli, ki jo je po Gilberto-vemvzoru imenoval Terella. Zaradi Birkelandovih poskusov se je za severni sij za~el zanimati tudi norve{ki matematik Carl Störmer (1874–1957) leta 1907 in 1911.41 Izkazalo se je, da skupaj z elektroni tudi protoni s Sonca interagirajo s kisikomin du{ikom zgornjih plasti ozra~ja Zemlje pri tvorbi severnega sija.42 Raziskovanja norve{kih profesorjev je nadaljeval Alfvén43 z dokazom, da severni sij nastaja zaradi radioluminiscence nabitih delcev, ki jih seva Sonce v visoke plasti atmosfere Zemlje.
Aurora je najve~ja vakuumska razelektritev, v kateri elektroni s Sonca letijo kot katodni `arki.
34 Hell, 1777, 21: 112.
35 Hell, 1777, 21: 54.
36 Hell, 1777, 21: 8, 115.
37 Hell, 1777; Ambschell, 1807, 2: 123.
38 Cotte, 1788, 334.
39 Ambschell, 1807, 2: 128–129.
40 Pouillet, 1853, 2: 791.
41 Akasofu, 2002, 44–45.
42 Guillermier, Koutchmy, 1999, 25, 100–101.
43 Hannes Olof Gösta Alfvén (1908–1995).
VAKUUMIST 23/2-3 (2003)
27
ISSN 0351-9716
Celotna zgornja plast ozra~ja je katodna elektronka. Ozra~je je na vi{inah, kjer nastajajo aurore, razred~e-no do visokega vakuuma. Zelo hitri elektroni s Sonca trkajo ob molekule in atome. Du{ikove molekule se ionizirajo in oddajajo vijoli~no in ultravijoli~no svetlobo. Sekundarni elektroni, izbiti iz du{ikovih molekul, imajo dovolj energije, da izbijejo elektrone iz kisikovih molekul, ki oddajo belo-zeleno svetlobo. ^e imajo vpadni elektroni dovolj energije, se spodnji del aurore spusti tudi do 88.500 km. Tam imajo elektroni `e premalo energije za ionizacijo du{ikovih molekul, lahko pa jih spravijo v vi{je energijsko stanje. Po vrnitvi v osnovno stanje du{ikove molekule oddajo fotone {krlatno rde~e barve v spodnjemdelu aurore. Ultravijoli~ni in vijoli~ni del spektra aurore se absorbira v zgornjih plasteh ozra~ja, {e preden pride do Zemlje.
[tudij auror nebesnih teles omogo~a raziskovanje njihovega ozra~ja. Zelenkaste aurore ka`ejo kisik na posameznih planetih. Vendar imata tako Mars kot Venera zaradi vodika vijoli~asto auroro,44 zato je tam br`kone zelo malo Marsovcev oziroma Venerijancev.
Vakuumska ~rpalka v Pekingu
Med najpomembnej{imi Hallersteinovimi sodelavci v Pekingu je bil Benoît.45 [tudiral je v Dijonu in v Parizu. Tri leta je ponavljal pro{nje za odhod v kitajske misijone, dokler mu ni sekirica kon~no padla v med. Pred odhodom je moral v Parizu dokon~ati astronomske {tudije pri Delislu,46 Lacaillu47 in Le Monnierju.48 Z njimi se je pozneje veliko dopisoval iz Kitajske. V Peking je prispel 12. 7. 1744, naslednje leto pa je dobil naziv cesarskega matematika49 in trideset let slu`il pod cesarjemCh'ien-lungom.50 Ob Benoîtovemprihodu v Peking so misijonarje tamsicer preganjali, a si je s svojimznanjemzagotovil nepo-gre{ljivost na dvoru. Zadol`ili so ga za izdelavo velikega sistema okrasnih vodometov v cesarskih vrtovih.51 Na projektu je z velikimuspehomdelal ve~ let. V vrtovih je gradil evropske hi{e, pred eno v italijanskemstilu pa je postavil zanimivo vodno uro. Uporabil je lokalne motive. Mand`urci so {tiriin-dvajset ur dneva zaznamovali z dvanajstimi `ivalmi razli~nih vrst. Na dveh straneh trikotnega zbirali{~a vode je Benoît postavil kipe teh `ivali. Z mehansko napravo je vsaki dve uri vodo potiskal iz ust druge `ivali. Francoski kralj Ludvik XV je Benoîtu naro~il izdelavo   dodatnih   kopij   {estnajstih   bakrorezov
Severni del prej{nje slike. Najpomembnej{e za znanost so bile naslednje stavbe: manj{i observatorij (70); hi{a in cerkev francoskih jezuitov, postavljena leta 1703, ter observatorij postavljen leta 1731 v severnemobmo~ju Beitang (81); stavba, kjer so u~enjaki opravljali izpite (Kong yuen, 107); cesarski observatorij, v kateremje Hallerstein opazoval severni sij, povsemspodaj na desni (jugovzhodni) strani z zastavo za merjenje smeri vetra (gu guanxiang tai, 108); tribunal izbranih doktorjev imperija, od katerega so bili odvisni vsi u~enjaki, kolegiji in {ole (Han lin yuen, 128); biro za astronomijo izza stavbe tribunala obi~ajev in ceremonij v pala~i, zgrajeni leta 1442, popravljeni leta 1766 in pozneje odstranjeni na dana{njem jugovzhodnemdelu trga Tian An Men (Urad za nebo, Qintian jian, 136); tribunal mandarinov (Ly pou, 137); tribunal obi~ajev (Libu, 139), cesarski kolegij (Kuo-tzu Chien, 180). Prva vzhodna portugalska hi{a in cerkev Dontang sta bili postavljeni za blok vzhodneje od prepovedanega mesta. Druga hi{a s cerkvijo sta stali ju`no od cesarske pala~e Nuntang, kjer so cesarju kazali delovanje vakuumske ~rpalke (170, 248). (Gaubil, 1759, Tabla XXIV)
cesarskih bitk. Benoît je zato izumil nove metode mo~enja papirja in porazdelitve ~rnila. Postal je vodja francoskih jezuitov v Pekingu.
Hallerstein in Benoît sta skupaj pou~evala kitajska jezuita Stephana Janga (Etienne Yang) in Aloisa Kuoja (Pierre Ko), ki so ju leta 1751 poslali na {olanje v Francijo. Leta 1753 sta Hallerstein in Benoît sodelovala v Pekingu pri opazovanju prehoda Merkurja ~ez ploskev Sonca. 4. 9. 1766 je Hallerstein poro~al bratu v Bruselj, da mu je Benoît podaril Hellove efe-meride iz leta 1761, ki so vsebovale tudi Haller-steinova opazovanja prehoda Venere ~ez Sonce.
Benoît je bil prvi jezuit, ki je v pala~i pou~eval po Kopernikovemsistemu, ki ga je predstavil cesarju leta 1760.52 Obenemje predstavil svoj zemljevid na osnovi Hallersteinovih in drugih meritev, ki ga je pregledal
44 Akasofu, 2002, 58, 64, 65.
45 Michel Benoît (Benoist, Tsiang Yeou-Jen Tö-Yi, * 8. 10. 1715 Dijon; † 23. 10. 1774 Peking).
46 Pari`an Joseph Nicolas Delisle (De L'Isle, 1688–1768), ~lan pari{ke akademije od leta 1714.
47 Abbé Nicolas Louis de Lacaille (* 1713 Rumigny; † 1762 Pariz), ~lan pari{ke akademije od leta 1741.
48 Pierre Charles Le Monnier (Lemonnier, 1715–1799).
49 Aimé-Martin, 1843, 4: 122; Benoît, pismo iz Pekinga Papillonu d'Auterochu 16. 11. 1767.
50 Ch'ien-lung (* 1711; † 7. 2. 1799 Peking ) cesar 1736-1796.
51 Hallersteinovo pismo 28. 11. 1749; Pray, 1781, 28-29.
28
VAKUUMIST 23/2-3 (2003)
ISSN 0351-9716
zelo sposoben matematik, cesarjev stric. Nove francoske tabele za napovedovanje nebesnih pojavov so za~eli uporabljati namesto dotedanjih Halleyjevih, Lemonierjevih in Grammaticovih.53 Vendar so Kitajci sprejeli predvsem rezultate novih metod, manj pa njihove heliocentri~ne principe. Benoîtov zemljevid (Di Qiu Tu Shuo) so kot popravek vnesli v dotedanje zemljevide.54 Hallerstein je zagovarjal geocentri~ni sistem, ki je prevladoval na Kitajskem. Zaradi oddaljenosti od evropskih sredi{~ mnenja za razliko od francoskih jezuitov v Pekingu ni javno spremenil niti po kongregaciji leta 1756, ko so katoliki lahko prosto zagovarjali heliocentri~ni nauk. Kitajci so si predstavljali prazen medzvezdni prostor brez trdnih kristalnih sfer Ptolomejevega sistema. Tako v njihovemopisu sveta ni bilo nikakr{nih zadr`kov pred praznim, sploh pa ne "strahu pred vakuumom" ki je pla{il evropske raziskovalce pred Torricellijevim izumom barometra, mnoge pa {e pozneje.
Problem medzvezdnega prostora je zelo zanimal Hallersteinovega dunajskega korespondenta Hella, ki je o njemobjavil knjigo leta 1789. Razprava o obstoju vakuuma je bila v Evropi `iva {e v ~asu Hallersteinove mladosti. Vakuum v barometru, ~rpalki ali med-zvezdnemprostoru je kljuboval tako Aristotelovi, kot Descartesovi fiziki.
Jezuiti so ob zastarelih ekvatorialnih koordinatah Kitajcemprinesli tudi Ptolomej-Aristotelovo geocen-tri~no vesolje s trdnimi kristalnimi sferami, kar se je s Tychomin Kopernikomprav tedaj opu{~alo v Evropi. Od tod so izvirale tudi deloma upravi~ene kitajske kritike jezuitske astronomije.55 Kopernikov nauk so morali kitajski jezuiti po Galileijevem procesu opustiti, tako da je bil na Kitajskemsprejet {ele konec 18. stoletja,56 desetletja po letu 1756, ko ga je kongregacija sicer dovolila uporabljati v katoli{kih de`elah.
Benoît in Hallerstein sta bila pogosto klicana na pogovore k cesarju. Neko~ je cesar vpra{al Benoîta, ali vsi evropski astronomi verjamejo v gibanje Zemlje. Benoît je potrdil, da "skoraj vsi, vendar ne gre toliko za resni~en sistem, temve~ predvsem za bolj{i na~in prera~unavanja gibanja nebesnih teles". Cesar je med obedomspra{eval tudi o lastnostih evropskih vin in
Benoît mu je kot Francoz stare {ole z veseljem postregel z vsakovrstnimi podatki.57
12. 1. 1773 je Le Fevre,58 vodja jezuitov v Kantonu, pomagal dvema novima francoskima misijonarjema pri prevozu odli~nega novega teleskopa, {tevilnih daril in prve vakuumske ~rpalke v Peking. Nova meniha urar Méricourt59 in umetnik Panzi60 sta se po nalogu francoskega ministra Bertina61 nau~ila ravnanja s ~rpalko, preden sta odjadrala proti Kitajski.
[est dni po njunemprihodu je cesar ukazal, naj ~rpalko prenesejo v stavbo Jou-y-koan, v kateri so delali evropski umetniki. Benoît in Sickelbarth sta dobila nalogo, naj pomladi ~rpalko predstavita cesarju in pojasnita njeno delovanje.
Benoît je nekaj mesecev pripravljal ~rpalko za demonstracijo. Kitajcu je pojasnil na~in uporabe, da mu je lahko pomagal pri delu. Za cesarja je izbral najbolj zanimive poskuse, jih narisal na plo{~e z bakrorezi in pojasnil v majhni knji`ici. ^rpalko je shranil v prostor s kontrolirano temperaturo, da bi ji ne {kodilo tedanje zimsko vreme. Méricourt in Panzi sta nau~ila evnuhe ravnati s ~rpalko, njuna navodila pa je prevajal Yuen-Ming-Yuen.
Benoît je nau~il cesarja uporabljati novi reflek-sijski teleskop. Tudi cesarski evnuhi so med obedom pohvalili njegovo delovanje. Cesar je takoj ugotovil prednosti refleksijskega teleskopa pred tistimi, ki jih je do tedaj videl v Hallersteinovih opazovalnicah.62
Trije misijonarji Méricourt, Archange in Ventavon so v urarski delavnici sestavili vse dele ~rpalke. Pri prvih vakuumskih poskusih 10. 3. 1773 v Jou-y-koanu so {tirje evnuhi poganjali ~rpalko. Bili so navdu{eni, ko jimje Benoît pokazal stiskanje, raztezanje in druge lastnosti zraka. Ob osmi uri zve~er je cesar zahteval pojasnila za vse rezultate poskusov. Seznanil se je z notranjostjo ~rpalke in z deli, ki so bili skriti znotraj naprave. Benoît mu je moral razlo`iti pomen {tevilnih bakrorezov, ki so bili prilo`eni kot navodila za delovanje. Cesar je ukazal ponoviti vse poskuse iz Jou-y-koana, ki so jih zanj priredili evnuhi. Naslednji dan, 11. 3. 1773, so evnuhi poro~ali Benoîtu, ko je pri{el v Jou-y-koan. Natan~no so opisali dogodke, ki so se vrstili prej{njega dne pri cesarju.
Cesar je zahteval pripravo novih poskusov. Zato je Benoît dal razstaviti ~rpalko, da bi pregledal, ~e so vsi
52 Kopernikanski sta bili `e Planisfera Sabbatinusa de Ursisa (1575–1620) iz leta 1611 in astronomija Emmanuela Diaza (Yang ma-No, 1574–1659) iz leta 1615, ki je upo{tevala Galileijeva teleskopska odkritja.
53 Nicholas Grammatici (* 1684; † 1736).
54 Aimé-Martin, 1843, 4: 122; Benoît, pismo iz Pekinga Papillonu d'Auterocheju 16. 11. 1767.
55 Needham, Ling, 1959, 3: 438765.
56 Needham, Ling, 1959, 3: 443–444.
57 Aimé-Martin, 1843, 4: 217, 220; Benoît, pismo 4. 11. 1773.
58 Joseph-Louis Le Fevre (* 30. 8. 1706 Nantes; † pred 1780 v Franciji).
59 O~e Hubert de Méricourt (Li Tsuen-Hien Si-Tschen, * 1. 11. 1729 Francija; † 20. 8. 1774 Peking).
60 Brat Joseph Panzi (Pansi, P’an T’ing-Tchang, Jo-Ché, * okoli 1733 Italija; † pred 1812 Peking).
61 Henri-Léonard-Jean-Baptiste Bertin grof de Bourdeilles (* 24. 3. 1720 Périgueux; † 1792 Spa v Belgiji) ~astni ~lan pari{ke akademije (Amiot, 1774, 519).
62 Aimé-Martin, 1843, 4: 196–198, 208; Benoît, pismo 4. 11. 1773.
VAKUUMIST 23/2-3 (2003)
29
ISSN 0351-9716
deli v dobremstanju. Dopoldne je razlo`il cesarju uporabo razli~nih ventilov, velike pipe nasproti bata in zunanjega varnostnega ventila, ki sta branila prehod zunanjega zraka v recipient. Ko je bil cesar seznanjen z vsemi deli ~rpalke, je vpra{al, ~e lahko za~no s poskusi. Za pripravo je bilo potrebno nekaj ~asa, ki ga je cesar izkoristil za tiso~e vpra{anj, kot je bila pri njemnavada.
Benoît je cesarju predstavil enaindvajset izbranih poskusov. Prvih {est je dokazovalo tlak zraka. Poskusi so se vrstili drug za drugim. Medtem ko je cesar poslu{al razlago prej{njega poskusa, so `e pripravljali naslednjega. Benoît je v sobano prinesel tudi barometer in termometer. Cesar je postavil ve~ vpra{anj o na~inu, kako zrak zni`a gladino `ivega srebra v barometru, kako dvigne vodo v ~rpalki in zakaj je sprememba tlaka sorazmerna s spremembo vi{ine `ivega srebra. Benoît mu je postregel z razlagami, ki so bile tedaj v navadi v Evropi. Opozoril ga je tudi, da se te`a zraka spreminja glede na vremenske pogoje.
V drugi skupini poskusov je Benoît dokazoval elasti~nost in stisljivost zraka. Ti poskusi so se cesarju {e posebno priljubili.
^rpalko je Benoît med prvimi poskusi v Jou-y-koanu hotel imenovati "cev za raziskovanje zraka", v kitaj{~ini yen chhi thung oziroma Nien-ki-tung po staremfrancoskemzapisu. Cesar je menil, da je treba uporabiti besedo hou (Heou v francoskemzapisu) namesto yen (Nien v francoskem zapisu). Beseda se mu je zdela bolj plemenita, uporabljena v klasi~nih kitajskih knjigah za opis nebesnih opazovanj, za opazovanja pri dolo~anju poljedeljskih dejavnosti in spreminjanju letnih dob. Tako je cesar izbral naziv "cev za opazovanje zraka", hou chhi thung oziroma Heou-hy-tung v starem francoskemzapisu.
Ob koncu predstavitve ~rpalke se je cesar zahvalil svojim`enamin drugimdamam, ker so prisostvovale poskusom. Po zelo dolgi predstavitvi, med katero je vseskozi stal v bli`ini ~rpalke, se je vrnil v svoje prostore in ukazal, naj za njimodnesejo tudi ~rpalko. Benoîta, Méricourta in Panzija je bogato obdaril s tremi velikimi kosi svile.63
Tako je vakuumvdrl na Kitajsko. Vendar Hallerstein in njegovi sodelavci niso utegnili postaviti veliko novih poskusov. Naslednje leto je Benoît umrl po kapi, le nekaj dni pred dvanajst let starej{im Hallersteinom.
SKLEP
Hallerstein je odrasel na Kranjskem, ki je ob Kitajski komajda pika na zemljevidu. Prav ni~ se ni po~util majhnega in se je uveljavil v samem vrhu kitajske znanosti. S svojimi raziskavami vakuumskih razelektritev ob severnemsiju in vakuumske ~rpalke je skupaj s sodelavci utrl pot sodobni kitajski vakuumski industriji. Nedvomno bi bilo lepo in prav, da bi se slovenski vakuumisti {e nadalje uveljavljali v Pekingu po Hallersteinovih stopinjah, saj je Kitajska gotovo trg, ki najve~ obeta.
LITERATURA
Aimé-Martin, M. L. 1838, 1843. Lettres édifantes et curieuses concernant l’Asie, l’Afrique et l’Amérique. I. Pariz: Auguste Desrez. II–IV. Pariz: Société du Panthéon Littéraire.
Akasofu, Syun-Ichi. 2002. Secrets of the Aurora Borealis. Alaska Geographic. 29/1: 1–111.
Ambschell, Anton. 1807. A.A. Ambschell in Universitate Vindobonensi AA.LL. ac Philosophiae Doctoris, Facultatis ejusdemSenioris, Physicae et Mechanicae Professoris Caes.Regii Publici et Ordinarii Elementa Physicae e Phaenomenis et Experimentis Deducta, aut AuditorumConscripta, ac in Dissertationes Sex Divisa. Vienna: Sumtibus Aloysii Doll, Bibliopolae.
Amiot, Joseph Maria. 1773. Extrait d'une Lettre du P. Amiot dans laquelle il trace le plan que les Chinois suivent dans leurs études, & de quelques aitres Ecrits du méme Missionaire, du 6 Octobre 1770. Journal des Savants. Februar. 2: 97–130. (Vsebuje tudi razpravo: Aurore Boréale. 2: 111–112, ki jo je Cotte (1788, 344) napa~no citiral kot: Journal des Savants, Januar 1773, str. 41).
Amiot, Joseph Maria. 1774. Observations météorologiques. Faites a Pékin, par le P. Amiot, Décembre 1762. Mis en ordre par M. (Charles) Messier. Mémoires de mathématiques et de physique, présentes a l'academie Royale des Sciences. 6: 519–601.
Angot, Alfred. 1896. The Aurora Borealis. London: Kegan Paul, Trench, Trübner & Co. Ltd.
Cotte, Louis. 1788. Mémoires sur la météorologie. Paris: Imprimerie royale. I–II.
Fritz, Hermann. 1873. Verzeichniss Beobachter Polarlichter. Wien: Gerold’s Sohn.
Guillermier, Pierre, Koutchmy, Serge. 1999. Total Eclipses: Science, Observations, Myths and Legends. Berlin: Springer.
Hallerstein, Avgu{tin. 1772. Lucis borealis Pekini sub Elevatione Poli 39.54 a R. P Hallerstein observatam. Hell, Ephemerides astronomicae 1772, Viennae 1771. 16: 250–251.
Hell, Maximilian. 1761–1777. Ephemeridae Astronomicae Ann. ad MeridianumVindobonnensemjvssv Avgvstorvmcalculis definitae a P. Maximiliani Hell e S. J. Astronomo caesareo-regio Universitatis Vindobonensi. -Anni Bissexti.Vienae. Typis et sumtibus Joannis Thomae de Trattner; caes. Reg. Maj. Av.Typographi et Bibliop.
Mairan, Jaen-Jacques Dortous de. 1731. Traité physique et historique de l'Aurore Boréale. Mémoires de l'academie. Ponatisa: Paris: Imprimerie royale, 1733/34; 1754.
Markovi}, @eljko. 1968–1969. Ru|e Bo{kovi}. Zagreb: JAZU.
Needham, Joseph, Wang Ling. 1959. Science and Civilization in China. Vol. 3. Mathematics, Astronomy, Geography, Cartography, Geology, Seismology and Mineralogy. Cambridge: Cambridge University Press.
Pouillet, M. 1953. Éléments de physique expérimentale et de météorologie. Paris: Hachette.
Pray, Georgius. Imposturae CCXVIII in dissertatione r. p. Benedicti Cetto, Clerici Regularis e Scholis Piis de Sinensiumimposturis detectae et convulsae. Accedunt Epistolae anecdotae r. p. Avgustini e comitibus Hallerstein ex China scriptae. Budae: Typis Regiae Universitatis.
Tirnberger, Karl. 1770. Auszug aus den Wetterungsbeobachtungen, welche in der Sternwarte zu Grätz von 1765–1769 gemacht werden sind. Grätz: Widmanstätter.
3 Needham, Ling, 1959, 3: 451; Aimé-Martin, 1843, 4: 223–224; Benoît, pismo 4. 11. 1773).
30
VAKUUMIST 23/2-3 (2003)