URADNE OBJAVE OBClN ILIRSKA BISTRICA, IZOLA, KOPER PIRAN, POSTOJNA IN SEŽANA KOPER, 5. februarja 1982 St. 2 ' VSEB!NA Občina Piran — ODLOK o določitvi števila delegatov, ki jih delegacije in konference delegacij delegirajo v zbore skupščine občine Piran. Skupnosti otroškega varstva občin !zo!a, Koper, Piran, ilirska Bistrica in Sežana — DOGOVOR o enotnih pogojih in merilih za pridobitev pravice do denarnih pomoči otrokom v občmah Izola, Koper, Piran, Ilirska Bistrica in Sežana Območna vodna skupnost Primorske Koper — SKLEP o tarifah vodnega prispevka za leto 1982 Obalna samoupravna interesna skupnost za varstvo pred požarom — SAMOUPRAVNI SPORAZUM o temeljih plana obalne samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom za obdobje 1981 — 1985 Samoupravna interesna skupnost občine Ilirska Bistrica — SKLEP o stopnjah, virih in osnovah za potrebe solidarnosti na področju obnove in vzdrževanja komunalnih objektov in naprav v občini Ilirska Bistrica OBČ!NA PtRAN Na podlagi 18$. člena ustave SR Slovenije, 72. in 73. člena zakona o volitvah in delegiranju v skupščine (Uradni list SRS, št. 24-77, 22-81) 216., 217. in 220. člena statuta občine Piran je skupščina občine Piran na ločenih sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 25. januarja 1982 sprejela ODLOK O DOLOČITVI ŠTEVILA DELEGATOV, KI JIH DELEGACIJE !N KONFERENCE DELEGACIJ DELEGIRAJO V ZBORE SKUPŠČINE OBČINE PIRAN 1. člen Skupščino občine Piran sestavljajo: — zbor združenega dela — zbor krajevnih skupnosti — družbenopolitični zbor. 2. člen Število delegatov temeljnih organizacij združenega dela, drugih samoupravnih organizacij in skupnosti v zboru združenega dela, se določa sorazmerno s številom delovnih ljudi, ki delajo v teh organizacijah oziroma skupnostih. Od tega načela je možno odstopiti in uporabiti tudi druga merila, da bi se zagotovila ustrezna zastopanost delovnih ljudi določenih področij združenega dela. Število delegatov s področja kmetijske in obrtne dejavnosti se določi sorazmerno številu delovnih ljudi oziroma delavcev in glede na njihovo udeležbo pri ustvarjanju družbenega proizvoda. Dve ali več delegacij temeljnih samoupravnih organizacij oziroma skupnosti povezanih z delom in drugimi skupnimi interesi v občini, ki jim glede na merila iz prvega odstavka tega člena ne pripada delegatsko mesto v zboru združenega dela, se združujejo v konferenco delegacij zaradi delegiranja skupnih delegatov v zbor združenega dela, določanja skupnih smernic za delegate in zaradi uresničevanja drugih pravic in dolžnosti v zvezi z opravljanjem funkcij občinske skupščine. 3. člen, Zbor združenega dela ima 38 delegatskih mest in ga sestavljajo: — 29 delegatov iz gospodarskega področja — 3 delegati s prosvetnokulturnega področja — 2 delegata s socialno zdravstvenega področja — 2 delegata delovnih ljudi, ki delajo s svojimi sredstvi v obrtni in' drugih podobnih dejavnostih in delavci, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva — 1 delegat delovnih ljudi — kmetov — 1 delegat delovnih skupnosti državnih organov, družbenopolitičnih organizacij, družbenih organizacij in društev ter drugih delovnih skupnosti. 4. člen Delegacije v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela oziroma konference delegacij teh organizacij in delovnih skupnosti z gospodarskega področja delegirajo v zbor združenega dela naslednje število delegatov: Temeljne delegacije: L SPLOŠNA PLOVBA PIRAN 2. THP PORTOROŽ — TOZD Hoteli »Palače« Portorož — TOZD Grand hotel »Metropol« Lucija — TOZD Igralnica »Casino« Portorož 3. HP Prehrambena industrija »DROGA« Portorož — TOZD Soline — TOZD Začimba — TOZD Blagovni promet — DSSS 4. SOZD Emona Ljubljana, DO Emona Hoteli Ljubljana — TOZD Hoteli Bernardin 5. Kovinsko obrtno podjetje »ISTRAMETAL« Portorož Konference delegacij: !. THP PORTOROŽ — TOZD Hote! Piran — TOZD Turizem Avditorij Portorož — TOZD Pralnica in čistilnica Portorož — DSSS Piran I delegata 2. HP »DROGA« Prehrambena industrija Portorož — TOZD Kmetijska proizvodnja — TOZD Živila Izola — poslovalnice v občini Piran — TOZD Delamaris Izola — poslovalnice v občini Piran I delegata 3. SOZD Emona Ljubljana DO Emona Hoteli Ljubljana — TOZD Hote! Riviera Portorož 4 delegate 2 delegata 2 delegata I delegata 1 delegata I delegata 1 delegata 1 delegata 2 delegata 1 delegata 18 URADNE OBJAVE & februarja 1982 — Št. 3 — DO Emona Commerce, TOZD Oba!a Koper — oskrba jaht Piran — DO Jestvina Koper, pos!ova!nice v občini Piran — DO Emona Globtour turistična agencija Ljubljana — PE — poslovalnica Hote! Riviera Portorož 4. SOZD Mercator Ljubljana DO Nanos Postojna — TOZD Preskrba Portorož — TOZD Indus Koper — poslovalnice v občini Piran 5. Komunalno podjetje Piran — TOZD Komunalne dejavnosti — TOZD Operativa — DSSS Piran 6. SGP Slovenijaceste — Tehnika Ljubljana — TOZD Gradnje Piran — SGP Stavbenik Koper — TOZD Gradbena operativa — gradbišče Piran 7. — Zdravilišče vojaških invalidov in borcev NOV Strunjan — SOZD Alpetour Škofja Loka DO Gostinstvo Škofja Loka — TOZD Hoteli Strunjan 8. — * Primorski tisk« Koper — poslovalnice v občini Piran — TIMAV DO Preskrba — TOZD Maloprodaja, poslovalnice v občini Piran — SOZD TIMAV DO Mesno predelovalna industrija Kras Sežana DE Klavnica — Klavnica Sečovlje — SOZD TIMAV DO Kras Sežana, TOZD Mesnica Sežana — prodajalne v občini Piran — SOZD TIMAV, Trgovsko podjetje Soča Koper — poslovne enote v občini Piran — DO Mlinotest Ajdovščina, TOZD Pekarna Bertoki — poslovalnice v občini Piran — Trgoprogres Umag — konsignacijsko skladišče Piran — DP Dobrovkinja OOUR — Trgovina na malo — Prodajalna Piran — Tobačna tovarna Ljubljana, TOZD Tobak-Ljub-Ijana — prodajalne v občini Piran — DO Tekstil Ljubljana, TOZD Maloprodaja Ljubljana-Šentvid — poslovalnice v občini Piran — DO Mesna industrija Gorenjske Ljubljana — poslovalnice v občini Piran — DO Industrija usnja Vrhnika TOZD Maloprodajna mreža Ljubljana — trgovina Portorož — DO Jugoeksport Beograd OOUR za kožo in „ tekstil, prodajni izložbeni salon v občini Piran — DO Peko Tržič, TOZD Prodajno organizacijska mreža — prodajalna v občini Piran — DO Elektrotehna SET Ljubljana — prodajalna Piran — DO Vezenina Bled, TOZD Damska oblačila Bled — prodajalna »Minca« Portorož — DO Jugoteksti! Ljubljana, TOZD Notranja trgovina ONA ON —poslovalnice v občini Piran — DO Trgoumag Umag OOUR Snabdivanje bro-dova i jahti Umag — magazin Piran 9. — Podjetje za PTT Koper — poslovne enote v občini Piran — Rižanski vodovod Koper — rajon Piran — DES Ljubljana, TOZD Elektro Koper — DE Nadzomištvo Piran 1 delegata 2 delegata I delegata 1 delegata 1 delegata 1 delegata — Slavnik Koper, TOZD Javni promet — poslovalnice v občini Piran 1 delegata 10. — Ljubljanska banka, Splošna banka Koper PE Piran — ekspozitura Portorož — Služba družbenega knjigovodstva Koper — ekspozitura Portorož — Zavarovalnica Triglav Ljubljana, Območna ^ zavarovalna skupnost Koper — Predstavništvo Piran — Loterija Slovenije Ljubljana — zastopništvo Piran — Knjigovodski servis Piran I delegata 11. — Trgoavto Koper, TOZD Servis Zastava Por- torož — Trgoavto Koper, TOZD Trgovina na drobno in prodajalna Portorož — SOZD Slovenija avto Ljubljana, TOZD Servis Koper — DE Lucija — Petro! Ljubljana, TOZD Trgovina na drobno Sežana — avtopralnica in bencinski servis v občini Piran ___ Istra benz Koper, bencinski servis Piran — Šampionka Renče — Obrat Perla Piran — Steklo Izola — poslovalmca Piran ___ Obrtno podjetje brivnica in česalmca Ptran — Obrtna delavnica 'Modno krojaštvo Elita« Portorož . — Obrtno podjetje 'Modno krojastvo Piran* ___ Mehanotehnika Izola DSSS, skladišče Piran 1 delegata 12. — POZD GOSTIŠČE NA KLANCU — PK Godomin Smederevo — DE Jadranturist Portorož . — Pluta! Ljubljana — DE Skupnth služb, pocttntškt dom Piran . . . — SOZD REK Velenje DE druzbent standard Velenje, počitniški dom Fiesa — Kmetijski inštitut Slovenije — počitniški dom Piran — SGP Slovenija ceste Tehnika — TOZD družbeni standard Ljubljana — počitniški dom Fiesa — Zveza društev upokojencev Slovenije — Ljubljana, počitniški dom upokojencev Piran — Metka Celje — TOZD proizvodnja tkanin Celje, počitniški dc^rt Piran — Republiški sekretariat za pravosodje, upravo in proračun Ljubljana, počitniški dom Piran Počitniški domovi PTT Slovenije Ljubljana, počitniški dom PTT Strunjan — Golfturist — gostinstvo Logatec, Penzion Jezero Fiesa — Združena elektro podjetja DS za rekreacijsko dejavnost Ljubljana, počitniški dom elektrogospodarstva Slovenije — Portorož — Zavod SRS za transfuzijo krvi Ljubljana, počitniški dom Piran — INGRAE) Gradbeno industrijsko podjetje Celje DSSS, počitniški domovi Piran — SOZD IMP Ljubljana DSSS, počitniški dom Fiesa — Obalno-kraška turistična poslovna skupnost Portorož — Kvarner expres Opatija, filiala Portorož — Generalturist Zagreb, poslovalnica Portorož — Kompas Jugoslavija, TOZD Rent-a-car Ljubljana, poslovalnica Portorož — Atlas Dubrovnik, poslovna jedinica Portorož 1 delegata 5. člen Konference delegacij temeljnih organizacij in drugih organizacij združenega dela ter delovne skupnosti s prosvetnokulturnega področja delegirajo v zbor združenega dela naslednje število delegatov: F — VIZ Piran, TOZD Osnovna šola'Ciril Kosmač* Piran — VIZ Piran, TOZD Osnovna šola 'Edvard Kardelj« Lucija — VIZ Piran, TOZD Osnovna šola Sečovlje — VIZ Piran — DSSS Osnovna šola z italijanskim učnim jezikom Piran 2. 3. Osnovna šola z italijanskim učnim jezikom Sečovlje — Srednja pomorska in prometna šola Piran — Srednja družboslovna šola Piran — Srednja šola za zdravstvene delavce Piran Srednja prirodoslovno-matematična šola z italijanskim učnim jezikom Piran Univerza 'Edvard Kardelj« Ljubljana, Višja pomorska šola Piran Obalna delavska univerza 'Ivan Regent« Koper, Enota Piran - Center za glasbeno vzgojo Koper, Glasbena sola Piran Institut za biologijo Univerze 'Edvard Kard Ljubljana, Morski raziskovalni in izobražev center Piran Medobčinski zavod za spomeniško varstvo P Medobčinski zavod za likovno dejavnost Ko Obalne galerije Piran Pomorski muzej »Sergej Mašera« Piran Viba film Ljubljana, Atelje Piran Kinematografsko podjetje »Globus film« Nino »Tartini* Piran Detovna skupnost KUD .Karo) Pahor« Pir 1 delegata 1 delegata 5. februarja 1982 — Št. 3 URADNE OBJAVE 19 — Delovni ljudje, ki z osebnim delom samostojno kot poklic opravljajo umetniško ali drugo kulturno dejavnost — Matična knjižnica Piran 1 delegata 6. člen Konference delegacij temeljnih in drugih organizacij združenega dela ter delovnih skupnosti s socialnozdravstvenega področja delegirajo v zbor združenega dela naslednje število delegatov: 1. — Zdravstveni center Koper, TOZD Bolnišnica Piran — Zdravstveni center Koper, TOZD Zdravstveni dom Piran — Obalne lekarne Koper, Lekarna Piran in Portorož 1 delegata 2. — VIZ Piran, Vzgojnovarstveni zavod Piran — VIZ Piran, Vzgojnovarstveni zavod Lucija — Vzgojnovarstvena organizacija z italijanskim učnim jezikom — Center za socialno delo Piran — VIZ Piran, TOZD Vzgojnovarstveni zavod *Elvira Vatovec« Strunjan — VIZ Piran, TOZD Center za korekcijo sluha in govora Portorož 1 delegata 7. člen Delegacija s področja obrtnih in drugih podobnih de-dejavnosti iz četrte alinee 3. člena tega odloka delegira v zbor združenega dela 2 delegata 8. člen Delegacija s področja kmetijske dejavnosti iz pete alinee 3. člena tega odloka delegira v zbor združenega dela 1 delegata 9. člen Delovne skupnosti državnih organov, družbenopolitičnih organizacij, družbenih organizacij in društev ter drugih delovnih skupnosti, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela delegirajo v zbor združenega dela 1 delegata Delovne skupnosti iz L odstavka tega člena v skladu z 39. členom zakona o volitvah in delegiranju v skupščine oblikujejo s samoupravnim sporazumom skupno delegacijo. + SKUPNOST! OTROŠKEGA VARSTVA OBČ!N !ZOLA, KOPER, P!RAN; !L!RSKA B!STR!CA !N SEŽANA Na podtagi dotoči) 6t. etena zakona o družbenem varstvu otrok (Uradni tist SRS. št. 5/79) detavci v združenem detu. drugi detovni tju-dje in občani samoupravno organizirani v skupnostih otroškega varstva občin Izota, Koper, Piran, Hirska Bistrica in Sežana sprejmejo po dete-gatih v skupščinah skupnosti DOGOVOR O ENOTNIH POGOJIH !N MERILtH ZA PRtDOBITEV PRAVICE DO DENARNIH POMOČI OTROKOM V OBČINAH IZOLA, KOPER. PIRAN, ILIRSKA BISTRICA IN SEŽANA I. SPLOŠNE DOLOČBE ^ 1. člen S tem dogovorom skupnosti otroškega varstva občin Izola, Koper, Piran, Ilirska Bistrica in Sežana (v nadaljnjem besedilu: skupnosti) določamo enotne pogoje in merila ter kriterije pri uresničevanju denarnih pomoči. 2. člen y skupnosti otroškega varstva bodo delavci, drugi delovni ljudje in občani solidarno zagotavljali denarno pomoč otrokom oziroma družinam, ki z lastnimi dohodki ne morejo zagotoviti otrokom dogovorjene življenjske rasti. Sredstva za denarne pomoči družinam se bodo postopoma preusmerjala v subvencioniranje cene varstva, prehrane in drugih organiziranih dejavnosti za otroke in v razširjanje možnosti za družbeno vzgojo in varstvo otrok. Pri zagotavljanju denarnih pomoči bo skupnost upoštevala težavnejši položaj družin, ki imajo težje prizadete otroke, in otrok, ki imajo samo enega hranilca ter jim v okviru materialnih možnosti zagotavljala večjo pomoč. 3. člen Pravico do denarne pomoči ima vsak otrok, ki prebiva na območju skupnosti in otrok, katerega roditelj ima na območju skupnosti lastnost delavca ali delovnega človeka ob pogojih, da celotni dohodek družine, v kateri otrok živi oziroma v katero spada, ne dosega višine dohodka na družinskega člana, ki ga skupnost določi s sklepom o višini denarnih pomoči in o dohodkovnih pogojih v tekočem letu. II. UVELJAVLJANJE DENARNIH POMOČI 4. člen Denarno pomoč uveljavlja občan, ki otroka dejansko preživlja. Pravico do denarne pomoči lahko ob določenih pogojih uveljavi tudi otrok sam ali skupnost socialnega skrbstva. 5. člen Denarno pomoč se uveljavi s predložitvijo zahtevka (izjava o dohodku) pri: — temeljni oziroma enoviti organizaciji združenega dela, delovni skupnosti oziroma organu pri katerem občan združuje delo; — službi s skupnosti za zaposlovanje, če je občan, ki je uveljavlja! denarno pomoč brezposeln; — neposredno pri skupnosti otroškega varstva ali pri pooblaščeni službi. Prevzemnik zahtevka, določen v prvi in drugi alinei prejšnjega odstavka, opremi zahtevek za uveljavitev denarne pomoči z žigom ter s podpisom pooblaščenega delavca in s pripisom datuma. Po evidentiranju zahtevka ga prevzemnik posreduje v roku 5 dni skupnosti otroškega varstva v občini. Datum evidentiranja se šteje kot dan vložitve zahtevka. 6. člen , Pravico do denarne pomoči se za novorojenega otroka lahko uveljavi največ za tri mesece nazaj, pri tem se ne šteje mesec v katerem je bi! zahtevek vložen. V vseh drugih primerih se pravico do denarne pomoči uveljavi s prvim dnem naslednjega meseca po vložitvi zahtevka. III. POGOJI, MERILA IN KRITERIJI ZA UVELJAVITEV PRAVICE DO DENARNIH POMOČI 7. ČLEN Pravico do denarne pomoči se ugotavlja na osnovi dejanskega socialnega položaja družine v kateri otrok živi oziroma v katero spada. Pri ugotavljanju dejanskega socialnega položaja družine se upoštevajo vsi dohodki ne glede na vir ali predpise po katerih jih družina ali otrok ima. Med dohodke družine se štejejo: vsi dohodki od dela, vse oblike nadomesti! osebnega dohodka, dohodki od opravljanja kmetijske ali samostojne poklicne ali gospodarske dejavnosti, prejemki iz pokojninskega, invalidskega in starostnega zavarovanja kmetov, dohodki po predpisih o varstvu borcev in vojaških invalidov, dohodki od premoženja, štipendije, preživnine, vse že dodeljene socialne pomoči in drugi dohodki družine. 8. člen Občan, ki s člani svoje družine živi na posestvu sorodnika, po katerem ima katerikoli član njegove družine pravico do zakonitega dedovanja, se šteje, da ima dohodek od kmetijske dejavnosti, če ne dokaže, da tega dohodka nima. 20 URADNE OBJAVE .5 februarja 1982 — Št. 3 9. člen Skupnost ima komisijo za denanfe pomoči otrokom. Njene pristoj-nosti so določane v statutu skupposti. Pri ugotavljanju upravičenosti do denarne pomoči ali povečane denarne pomoči komisija upošteva mnenje krajevne skupnosti v kateri družina ali otrok živi. mnenje organizacije združenega dela ali delovne skupnosti v kateri starša združujeta delo 10 člen Osnova za določitev višine denarnih pomoči je dejanski socialni položaj družine oziroma otroka v odnosu do ugotovljenih življenjskih stroškov za otoke, dogovorjenih v skupnosti socialnega varstva občine. 11. člen Pri ugotavljanju socialnega položaja družine se za člana družine štejejo občan pri katerem otrok živi oziroma h kateremu spada, njegov zakonec oziroma oseba, ki živi z občanom v življenjski supnosti v skladu z zakonom o zakonski zvezi in družinskih razmerjih otroci in stari starši. Otroci in stari starši se štejejo za člane družine, če so brez dohodka ali imajo lasten vir dohodka, ki ne presega višine dohodka, ki ga po uskladitvi v skupnosti socialnega varstva določi skupščina skupnosti otroškega varstva. IV. POVEČANA DENARNA POMOČ 12. člen Pravico do povečane denarne pomoči trna težje telesno ali duševno prizadet otrok in otrok, ki ima edmega hranilca, če je ugotovljeno, da je družina v bistveno težjem socialnem položaju zaradi otrokov e prizadetosti ali zavoljo tega. ker ima otrok edinega hranilca. V. PREIZKUS UPRAVIČENOST! DO DENARNE POMOČI 13. člen Preizkus upravičenosti do denarnih pomoči izvrši skupnost otroškega varstva oziroma pooblaščena strokovna služba za denarne pomoči najkasneje do 1. maja v letu. Občani, ki prejemajo denarno pomoč so dolžni do 20. marca v letu predložiti zahtevek in ustrezna dokazila za ugotavljanje nadaljnje upravičenosti do denarne pomoči. Zahtevek do denarne pomoči se vlož) na način in po postopku, ki ga doioča 5. člen tega dogovora. Pravica do denarne pomoči preneha brez obvestila od 1. maja dalje, če občan v roku. določenem v prejšnjem odstavku, ne predloži zahtevka z dokazili. V! IZPLAČEVANJE DENARNIH POMOČI IN POVEČANIH DENARNIH POMOČI ' 14. člen Denarno pomoč in povečano denarno pomoč se izplaču je od prvega dne naslednjega meseca v katerem je pra\ica do denarne pomoči oziroma povečane denarne pomoč! nastala in do konca meseca v katerem ta pravica preneha. 13. člen Otroku, ki je zaradi vzgoje in izobraževanja v zavodu, kjer ima vso oskrbo in zanj občan pri katerem otrok živi oziroma h kakteremu spada ne nosi stroškov oskrbe, so denarne pomoči ali povečane denarne pomoči za čas bivanja v zavodu ne izplačuje. 16. člen Denarno pomoč in povečano denarno pomoč izplačujejo: — delavcem temeljne organizacije združenega dela oziroma enovite organizacije združenega dela oziroma delovne skupnosti, kjer delavec združuje delo. — upokojencem oztroma občanom, ki prejemajo pokojnino. Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji. — drugim občanom skupnost otroškega varstva ah od nje pooblaščena strokovna služba. VH. OBVEZNOSTI IN ODGOVORNOSTI PREJEMNIKOV IN IZPLAČEVALCEV DENARNE POMOČ! TER POVEČANE DENARNE POMOČI 17. člen Prejemnik denarne pomoči in povečane denarne pomoči je dolžan sporočiti pooblaščenim organizacijam, skupnostim oziroma službi vsako spremembo, ki vpliva na pravico do denarne pomoči in sicer v roku 8 dni od dneva, ko je sprememba nastala. 18. člen Občan, ki je prejemal denarno pomoč oziroma povečano denarno pomoč do katere ni bi! upravičen, mora povrniti sprejeti znesek: — če je prejemanje denarne pomoči oziroma povečane denarne pomoči izposlovat na podtagi nepravdnih podatkov za katere je vedel, da so nepravilni. __ če je neupravičeno prejema! denarno pomoč zato, ker ni prijavil spremembe, ki vpliva na to pravico, čeprav je vede! zanjo. 19. člen Izplačevalci denarne pomoči oziroma povečane denarne pomoči so neposredno odškodninsko odgovorni, če izplačujejo: — denarno pomoč oziroma povečano denarno pomoč brez pismenega posamičnega akta o pravici do denarne pomoči izdanega od skupnosti otroškega varstva oziroma od pooblaščene službe, — denarno pomoč za otroka starega nad 1 $ let brez ustreznega dokazila o nadaljnjem izobraževanju oziroma brez izvida in' mnenja ustrezne institucije, da je otrok nezmožen za samostojno življenje in delo. — denarno pomoč oziroma povečano denarno pomoč za katero je dokazano, da je nepravilno izplačana po izključni krivdi izplačevalca. 20. člen Strokovna služba skupnosti otroškega varstva ima pravico in dolžnost. da: — opravi po lastnem preudarku in po potrebi pregled poslovanja o izplačanih denarnih pomočeh pri izplačevalcih. — pred dvigom denarnih pomoči opravi pregled pravilnosti dviga ali vračila izplačane denarne pomoči oziroma upravičenost izplačila ustreznega zneska denarne pomoči, — vodi evidenco o dvigih denarnih pomoči. VH! DENARNE POMOČI OTROKOMJUGOSLOVANSK1H DRŽAVLJANOV ZAPOSLENIH V TUJIN! IN DENARNE POMOČI OTROKOM TUJIH DRŽAVLJANOV ZAPOSLENIH V OBČINI 21. člen Do denarne pomoči oziroma povečane denarne pomoči so ob pogojih in merilih iz tega dogovora upravičeni tudi otroci jugoslovanskih državljanov. ki so na začasnem delu v tujini in imajo stalno bivališče na območju občine, če na podlagi mednarodne pogodbe ne prejemajo dodatka v državi, kjer so zaposleni njihovi roditelji. 22. člen Otroci tujega državljana, ki živijo na območju občine ter so njihovi roditelji zaposleni na tem območju imajo pravico do denarne pomoči in povečane denarne pomoči, če ni z mednarodno pogodbo drugače določeno. IX. DOHODKOVNI POGOJI IN VIŠINA DENARNIH POMOČI 23. člen Skupnost otroškega varstva bo skladno z določili samoupravnega sporazuma o temeljih plana in v skladu z določili tega dogovora s sklepom določila višino denarnih pomoči in dohodkovne pogoje vsako leto najpozneje do 1$. marca. 24 člen Postopek za uveljavljanje in varstvo ravic do denarne pomoči in povečane denarne pomoči po tem dogovoru se izvaja v skladu z zakonom, statutom skupnosti otroškega varstva, pravilnikom o postopku zagotavljanja denarnih in materialnih pravic in z drugimi samoupravnimi splošntmi akti X PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 23. člen Dogovor ,e sprejet, ko ga v enakem besedilu sprejmejo skupMine skupnostt otroškega varstva občin Izola. Koper. Piran. Ilirska Bistrica 'n Sežana. §. februarja 1982 — Št. 3 URADNE OBJAVE 21 26. člen Ta dogovor začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. januarja 1982 dalje. 27. člen Z dnem uveljavitve tega dogovora preneha veljati Dogovor o enotnih merilih za pridobitev pravice do minimalnega obsega denarne pomoči otrokom, ki je bil sprejet na skupščinah skupnosti otroškega varstva občin Izola, Koper, Piran, Ilirska Bistrica in Sežana v letu 1981. Številka: 284/81 Datum, 4. 12. 1981 Predsednica skupščine skupnosti otroškega varstva občine Izola IRENA KOSMINA, 1. r. Številka: 010-1/81 Datum: 14. 10. 1981 Predsednica skupščine skupnosti otroškega varstva občine Koper IDA GEC, 1. r. Številka: 193-8/79-81 Datum: 10. 12. 1981 Predsednica skupščine skupnosti otroškega varstva občine Piran IVANKA JOVANOVIČ, 1. r. Številka: 337/81 Datum: 18. *1. 1981 Predsednica skupščine skupnosti otroškega varstva občine Ilirska Bistrica DANICA JURAČ,1. r. Številka: 49/81 Datum: 23. 12. 1981 Predsednik skupščine skupnosti otroškega varstva občine Sežana inž. JOŽE PAHOR, 1. r. OBMOČNA VODNA SKUPNOST PMMORSKB KOPER Na podlagi 23. člena Samoupravnega sporazuma o temeljih plana Območne vodne skupnosti Primorske Koper za obdobje 1981—1985 in 25. člena Samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Območne vodne skupnosti Primorske Koper je Skupščina OVS Primorske na seji zbora uporabnikov voda in zbora delavcev vodnogospodarskih organizacij dne 29. decembra 1981 sprejela naslednji SKLEP O TARIFAH VODNEGA PRISPEVKA ZA LETO 1982 1. Tarife vodnega prispevka iz 23. člena Samoupravnega sporazuma o temeljih srednjeročnega plana Območne vodne skupnosti Primorske Koper za obdobje 1981 — 1985 se korigirajo tako, da se vodni prispevek za leto 1982 plačuje po posameznih osnovah, ki znašajo: Splošni vodni prispevek "/o dav. osn. 1,569 V P. od električne energije din/kW 0,0101 V.P. od uporabljene vode din/kub. m. 2,08 V P. od onesnažene vode din/E 71,62 V.P. od pitne vode din/kub. m. 0,92 VP od naplavin din/kub. m. 31,79 V.P. od obrtne dejavnosti "/„ dav. osn. 1,569 V.P. od katastrskega dohodka % kat.doh. 0,92 II. Ta sklep se objavi v Uradnih objavah in začne veljati osmi dan po objavi, uporablja pa se od 1. januarja 1982. Štev.: 0801-214/60-81 Koper. 29. decembra 1981 Predsednik Skupščine Območne vodne skupnosti Primorske — KOPER LAVRENČIČ STANE, 1. r. OBALNA SAMOUPRAVNA INTERESNA SKUPNOST ZA VARSTVO PRED POŽAROM Na podlagi Zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije (Uradni list SFRJ 6,76), zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS 1,80), Zakona o skupnih osnovah svobodne menjave dela (Uradni list SRS 17,79) in na podlagi 10. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Obalne samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom, sklenejo uporabniki in izvajalci, organizirani v Obalni SIS za varstvo pred požarom SAMOUPRAVNI SPORAZUM O TEMELJIH PLANA OBALNE SIS ZA VARSTVO PRED POŽAROM ZA OBDOBJE 1981-1985 I. UVODNE DOLOČBE 1. člen S tem samoupravnim sporazumom uporabniki in izvajalci (v nadaljnjem besedilu: udeleženci) določajo skupne cilje, usmeritve in naloge razvoja požarnega varstva, medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti za uresničevanje požarnega varstva, ki je skupnega pomena za vse prebivalce Obale v planskem obdobju 1981-1985. 2. člen Udeleženci ugotavljajo, da je Obalna samoupravna interesna skupnost za varstvo pred požarom sestavni del družbene samozaščite. 3. člen Udeleženci tega sporazuma se dogovorijo za usklajen razvoj požarne varnosti z ozirom na potrebe in z ozirom na materialne možnosti uporabnikov požarnega varstva na Obali. Nadaljnje izpopolnjevanje in razvoj požarnega varstva, kjer kot izvajalci nastopajo prostovoljne in poklicne gasilske enote, mora zagotoviti sposobnost in pripravljenost enot, da v vsakem primeru in ob vsakem času učinkovito intervenirajo ter s tem zagotavljajo varovanje družbenega in zasebnega premoženja, predvsem pa zagotavljajo varovanje in reševanje življenj. 4. člen Udeleženci s tem samoupravnim sporazumom urejajo: — splošne usmeritve razvoja požarnega varstva na Obali in načrtovanje razvoja v obdobju 1981-1985 z navedbo nalog skupnega pomena, ki bodo uresničevane z letnimi plani v okviru obalne SIS za varstvo pred požarom, v okviru splošne usmeritve, — potrebna sredstva in vire sredstev za izvedbo dogovorjenih nalog, — valorizacijo vrednosti programov, — vprašanje ljudske obrambe in družbene samozaščite. — spremljanje in uresničevanje samoupravnega sporazuma. II. SKUPNI CILJI, NALOGE IN SMERI RAZVOJA 5. člen Upoštevajoč doseženo stopnjo razvitosti požarnega varstva, kakor tudi predvidene možnosti gospodarskega in socialnega razvoja, vzporedno s tem predvidene dinamike bodočih potreb po požarnem varstvu ter uskladitve zmogljivosti te dejavnosti s splošnim družbenim razvojem, so osnovne usmeritve razvoja v obdobju 1981-1985 zlasti sledeče: 22 URADNE OBJAVE g. februarja 1982 — št. 3 — nadalje ràzvijati samoupravne odnose ter dograjevati in uveljavljati delegatski sistem in vzporedno s tem razvijati svobodno menjavo dela, — izboljšati kvaliteto in obseg storitev s produktivnostjo dela in z boljšim izkoriščanjem obstoječe oprefne, kakor tudi z uvajanjem sodobnih tehničnih dosežkov, — razvijati zmogljivosti za uvedbo novih storitev, ki jih terja razvoj tehnologije v gospodarstvu, — graditi le take objekte in nabavljati tako opremo, ki bo skladna s potrebami uporabnikov požarnega varstva in ki bo sočasno zagotavljala tudi reševanje potreb LO in DS ter pri tem upoštevati določila Pravilnika o najnižjem številu gasilcev, ki jih mora imeti gasilska enota, minimalni tehnični opremi gasilske enote in o osebni ter skupni zaščitni opremi gasilcev (Uradni list SRS 25/78), — zagotoviti zadostno število in ustrezno strukturo delavcev za čimbolj strokovno realizacijo planskih nalog in s tem v zvezi rešiti vprašanje izobraževanja kadrov na vseh nivojih, — doseči hitrejši in skladnejši razvoj požarno varnostne službe v občinah, krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela in istočasno razvijati požarno varnostno kulturo pri vseh uporabnikih požarnega varstva. 6. člen Z ozirom na to. da sodoben in hiter razvoj proizvodnih sil in tehnologije narekuje, v cilju učinkovite intervencije, tudi sočasen razvoj tehnične opremljenosti gasilskih enot, je potrebno doseči večjo povezanost z domačimi proizvajalci gasilske opreme. V cilju sistematičnega, učinkovitega in enotnega opremljanja gasilskih enot z uvozno opremo, bo republiška Zveza SIS SRS za varstvo pred požarom zastopala vse SIS za varstvo pred požarom v Sloveniji v SIS SRS za ekonomske odnose s tujino. 13. člen Za ugotavljanje obveznosti izvajatcev požarnega varstva ^ predhodnih čienov tega sporazuma, je potrebno na območju Obaie, združevati v planskem obdobju 198)-1985 naslednja sredstva: !. za financiranje dejavnosti poklicnega gasdstva na .bah (opera- tivna gas. enota) din 53.7000.000 Od gornjega predvidenega zneska odpade za materine stroške operatane gas,iške enote 13 %, kjer je vkijučena tud, ^osebna oprema gasilcev; 81 % planiranega zneska odpade na osebne dohodke delavcev operativne gasilske enote in 6 % pa na sklad skupne porabe. Materialni stroški, osebni dohodki in sredstva za sklad skupne porabe so planirani v smislu določil Pravilnika o najnižjem štev.lu gasilcev, ki jih mora imeti gasilska enota ( Ur. list SRS 25/78) za 44 delavcev ope-rativne gasilske enote, vključno z dislocirano gasilsko enoto \ Piranu, ki šteje 5 delavcev. Delavci, ki opravljajo administrativna, strokovno-tehnična in druga dela skupnega pomena za potrebe gasilske brigade, so v delovnem razmerju v delovni skupnosti obalne požarne skupnosti. 2. za financiranje dejavnosti med občinske gasilske zveze in dejavnosti prostovoljnih gasilskih društev na obali din 9.700.000 Poleg predvidenih odhodkov za funkcionalno delovanje gasilske zveze in gasilskih društev je v planiranem znesku upoštevana tudi nabava osebne opreme za prostovoljne gasilce, redno vzdrževanje gasilske opreme in orodja, stroški tekmovanj ipd. Ob koncu srednjeročnega obdobja 1976-1980 so že ustanovljena prostovoljna gasilska društva: 1. kategorije — Piran — Izola 7. člen Ker je učinkovitost protipožarne ali druge intervencije v veliki meri odvisna od hitrosti, bo dan v srednjeročnem obdobju 1981-1985 poseben poudarek razvijanju medsebojnih zvez in bo v ta namen zgrajen sistem radijskih UKV zvez, ki bo povezoval vse gasilske enote na obali. Naprave bodo vgrajene tudi v gasilska vozila, ki naj bi predvidoma s posebnim kanalom zagotavljale zvezo tudi z zdravstveno postajo. 8. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma bodo poskrbeli za izobraževanje kadrov za potrebe požarnega varstva z vključitvijo obalne SIS za varstvo pred požarom v izgradnjo poligona v Poljčah v okviru RCOU in s šolanjem kadrov v novoustanovljenem posebnem oddelku na Visoki tehniški šoli v Mariboru. 9. člen Naloga udeležencev sporazuma bo tudi skrb za izdelavo in za permanentno ažuriranje ocen požarne ogroženosti ter načrtov požarnega varstva na obali. 10. člen Z ozirom na ugotovitev, da lokacija in funkcionalnost gasilskega doma v Kopru ne ustreza, bodo udeleženci sporazuma v planskem obdobju 1981-1985 poskrbeli za primemo lokacijo za nov gasilski dom v Kopru in izvršili pripravo za gradnjo gasilskega doma. III. SREDSTVA IN VIRI 11. člen Za uspešno izvajanje nalog iz področja požarnega varstva na podlagi ocene požarne ogroženosti in na podlagi načrtov požarnega varstva, bodo udeleženci samoupravnega sporazuma zagotavljali obstoj, razmestitev in razvoj gasilskih enot, ki bodo za izvajanje svojih programov koristila združena sredstva uporabnikov požarnega varstva. 12. člen Na osnovi ocen požarne ogroženosti in načrtov požarnega varstva, bodo sredstva, ki jih združujejo uporabniki, usmerjena predvsem v financiranje dejavnosti poklicne gasilske enote, financiranje dejavnosti gasilske zveze in prostovoljnih gasilskih društev ter za materialno izpopolnitev in strokovno usposabljanje gasilskih enot. !!. kategorije — Sečovlje — Hrvatini — Dekani H!, kategorije — Movraž — Slov. Gračišče — Babiči — Pobegi-Čežarji — Dragonja — Nova vas — Dvori — Krkavče — Koper V srednjeročnem obdobju pa se predvideva ustanovitev novih gasilskih društev v: — Črnem Kalu — Škofijah — Bertokih in — Gradinu Poleg teh pa se predvideva ustanavljanje tudi gasilskih sekcij v kra-jevmh skupnostih in ustanavljanje prostovoljnih industrijskih društev v OZD z večjo požarno obremenitvijo. j. M utrjavnosn aetovne skupnost!, ki opravtja administrativna* strokovno-tehnična in druga dela din 9.300.000 Od načrtovanega zneska odpade na materialne stroške 9% za osebne dohodke 9 delavcev 74 % in za sklad skupne porabe 13 %. Delovna skupnost opravlja in bo predvidoma opravljala administrativna. strokovno-tehmčna in druga dela za obalno SIS za varstvo pred požarom za gasilsko brigado s tremi enotami in finančna oz. računo-voaska dela za medobčinsko gasilsko zvezo. Kamsmn domov din 8.700.00 v srednjeročnem obdobju 1981__i gasilskih domov v: Predv,dcvajo novogradnje — Sečovlje s predvideno vrednostjo * Predvideno vrednostjo Cracisču s predvideno vrednostjo - 'n Črnem Kalu s predvideno vrednostjo din 2.500.000 1.000.000 1.000.000 1.000.000 5. februarja 1982 — Št. 3 URADNE OBJAVE 23 Za adaptacijo se predvideva v srednjeročnem obdobju 1981 — 1985: — skupna gasilska oprema za GD Dvori. Krkavče. — adaptacija oz. investicijsko vzdrževanje gasilskega doma v Kopru Črni Kal. Pobegi. Škofije. Bertoki in Gradin ! 40.000 din 2.200.000 — gumijasti čoln z motorjem in potapljaška oprema za gasilce — za brigado 160.000 — adaptacije gasilskih domov v: — anuitete za nabavo sredstev in gradnjo gas. doma din v Kopru za prevzeta posojila od bivšega gasilskega — Pobegih 400.000 sklada 1.500.000 — Dvorih 100.000 — ostala gasilska oprema kot npr. gasilske cevi di- — Šmarjah 100.000 halni aparati, ognjevarne obleke, akumulatorske — Krkavčah 100.000 svetilke ipd. za potrebe gas. brigade in gasilskih — Škofijah 100.000 društev 1.130.000 — Gradinu 100.000 — Bertokih 100.000 6. za Izobraževanje kadrov s področja požarne varnosti din 1.500.000 \ 5. za nabavo gasdskih vozi!, gasitske opreme din 22.800.000 V p!anskem obdobju 198!—1985 se predvideva nabava: din — tehnično reševa!no vozi!o (iz uvoza) za potrebe gas. brigade z opremo 6.000.000 — kombinirano gas. vozi!o za potrebe gas. brigade (iz uvoza) 5.000.()()() — 2 terenska vozi!a za potrebe gasilske brigade 700.000 — radijske UKV zveze 2.100.000 — kombinirano gas. vozilo za CD Sečovlje TAM 5500 950.000 — kombinirano gas. vozilo za GD Piran 1000.000 — gas. vozila TAM 200! za CD Pobegi in Dvori 800.000 — reševalne blazine za CD Piran. Izola in Koper 100.000 — z gas. vozi! TAM 2001 za GD Dvori. Krkavče. Pobegi. Črni Kal. Škofije Bertoki in Cradin 2.800.000 — 7 motornih črpalk (500 1) za GD Dvori. Krkavče. Pobegi. Črni Kal. Škofije. Bertoki in Cradin 420.000 V srednjeročnem obdobju 1981 —1985 bodo strokovno usposobljeni vsi prostovoljni gasilci in gasilske enote CZ krajevnih skupnosti na obali: izdelan in realiziran bo tudi plan izobraževanja poklicnih gasilcev s ciljem, da bo v tem obdobju izpolnjena zasedba delovnih mest operativne gasilske enote z ustreznimi kadri. Pozornost bo posvečena tudi izobrazbi gasilskih enot CZ v OZD. izobraževanju predstavnikov hišnih svetov ipd 7. stroški obalne požarne skupnosti din 12.200.000 din Od načrtovanega zneska odpade za materialne stroške (stroški banke, obresti od kreditov, dnevnice in prevozni stroški, material in storitve, gorivo za centralno ogrevanje z vodarino in elektriko, stroški amortizacije in zavarovanja osnovnih sredstev) din M). ! 20.()()() oz. 85% in na osebne dohodke in nagrade neprofesionalnim funkcionarjem din 2.08(1.Odd oz. 17%. Združena oz. potrebna sredstva za izvajanje nalog s področja požarne varnosti na Obali znašajo v srednjeročnem obdobju 198! —1985 117.900.000 14. člen Terminski trend porabe sredstev v načrtovanem obdobju je naslednji: Odhodki za Predvidena poraba v letih 198! 1982 1983 1984 1985 — fin. poklicnega gasilstva 10.740.000 10.740.000 10.740.000 10.740.000 10.740.000 — fin. gas. zveze in gas. društev 1.940.000 1.940.000 1.940.000 1.940.000 1.940.000 — fin. delov. skup. 1.860.000 1.860.000 1.860.000 1.860.000 1.860.000 — gradnje in adapt, gasilskih domov 4.500.000 1.050.000 1.050.000 1.050.000 1.050.000 — nabava gas. vozil in opreme 7.960.000 3.960.000 3.960.000 3.960.000 2.960.000 — izobraževanje 300.000 300.000 300.000 300.000 300.000 — stroški požarne skupnosti 2.440 000 2.440.000 2.440.000 2.440.000 2.440.000 SKUPAJ 29.740.000 22.290.000 22.290.000 22.290.000 21.290.000 15. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma — uporabniki na območju obale in zavarovalne skupnosti, bodo združevali sredstva za izvaianjc požarnega varstva v skladu z oceno požarne ogroženosti, in sicer: — 6% tehničnih premij, kijih izdvajajo zavarovalne skupnosti. — prispevek TOZD in drugih organizacij in skupnosti ter obrtnikov in kmetovalcev po stopnji d.5% iz dohodka od osnove bruto osebnih dohodkov. 16. člen Na način iz 14. člena tega sporazuma bodo zbrana sredstva za kritje potreb razvoja in funkcioniranja gasilskih enot in ostalih dejavnikov požarnega varstva znašala: din — sredstva zavarovalnih skupnosti v SR Sloveniji na podlagi samoupravnega sporazuma 7.50d.ddd — prispevek TOZD ter drugih organizacij in skupnosti ter obrtništva in kmetijstva po stopnji d.5% od osnove bruto osebnega dohodka 99.5dd.ddd Skupaj !d7.ddd.()dd Razlika do potrebnih sredstev iz 15. člena tega sporazuma pa so: din — vezava sredstev pri SB Koper namensko za nakup tehničnega vozila 7.dd0.ddd — sredstva obalne požarne skupnosti iz naslova najemnin in stroškov ogrevanja 3.900.000 Skupaj ! !7.9dd.OOO Od planiranega prispevka TOZD ter drugih organizacij in skupnosti ter obrtništva in kmetijstva, odpade na: — območje občine Koper din 64.675.Odd ali 65% — območje občine Izola ' din 15.920.000 ali 16% — območje občine Piran din 18.905.Oddali 19% din 99.5dd.0dd ali 100% !V. VALORIZACIJA VREDNOSTI PROGRAMOV 17. člen Sredstva iz členov, ki govorijo o potrebi in formiranju sredstev, se bodo valorizirala vsako leto za naprej, skladno z rastjo realnih osebnih dohodkov, predvidenih z resolucijo Skupščine SR Slovenije. 24 URADNE OBJAVE 2. februarja 1982 — Št. 3 V. LJUDSKA OBRAMBA !N SAMOZAŠČITA 18. člen V skladu s sprejeto politiko, bo potrebno na področju dela obrambnih priprav in podružbljanju te dejavnosti v srednjeročnem obdobju 1981-198$ izvršiti: — usklajevati obrambne priprave in načrte s pristojnimi organi LO in DS, — opremljati enote ter pripravljati materialno osnovo za izpeljavo vojne organizacije ter organizacije v vseh pogojih izrednih ali vojnih razmer. — prilagajati obstoječi sistem organizacije za delovanje v izrednih in vojnih razmerah za nabavo ustrezne opreme in sredstev, ki so prilagojeni za delo v takih razmerah ter za smotrno izgradnjo objektov z vidika obrambnih priprav, — strokovno usposabljati delavce za izvrševanje nalog s področja LO in DS ter razvijati njihovo varnostno kulturo. — nenehno sistematično in študijsko obravnavati celotno problematiko s področja obrambnih priprav in družbene samozaščite ter v to vse tesneje vključevati in še bolj aktivirati družbenopolitične organizacije. — najti temeljitejši pristop k načrtovanju porabe celotnega sistema požarnega varstva za njegovo čimširšo uporabo ter na žilavost in nenehnost delovanja tega sistema v vseh možnih vojnih razmerah in aktivnostih. VI. SPREMLJANJE IZVAJANJA SPORAZUMA 19. člen Udeleženci tega sporazuma bodo spremljali uresničevanje in izvajanje tega sporazuma ter sprejeli vse, v tem sporazumu dogovorjene in druge ukrepe, potrebne za njegovo realizacijo preko svojih delegatov v okviru skupščine SIS za varstvo pròd požarom in sicer najmanj enkrat letno. Organ za spremljanje izvajanja tega sporazuma je skupščina obalne SIS za varstvo pred požarom, oz. njen izvršni odbor. 20. člen Udeleženci tega sporazuma sc zavezujejo, da bodo stalno skrbeli za ažuriranje planskih dokumentov na vseh nivojih ter dopolnjevali obseg aktivnosti glede na nastale potrebe. 21. člen Skupščina obalne SIS za varstvo pred požarom ima pri izvajanju določi! tega sporazuma zlasti naslednje pristojnosti: — sprejema srednjeročni plan razvoja požarnega varstva ter ukrepe za realizacijo sprejetega plana, — nadzira uresničevanje določi! tega sporazuma na podlagi letnih planov razvoja požarnega varstva, — spremlja izvajanje medsebojnih obveznosti podpisnic sporazuma glede dogovorjenega obsega in dinamike razvoja požarnega varstva in zadovoljevanje potreb uporabnikov, — predlaga pristojnim organom sprejetje ukrepov, ki naj zagotovijo uresničitev plana razvoja požarnega varstva, — na zahtevo podpisnikov ali po svoji presoji začne postopek za spremembo ali dopolnitev tega sporazuma, — s statutom in drugimi splošnimi akti. ki jih sprejema skupščina, določa pristojnosti izvršnemu odboru za izvrševanje njenih stališč in sklepov v zvezi z izvajanjem tega sporazuma. V!! PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE ' 22. člen Ta samoupravni sporazum je sklenjen, ko ga sprejme večina udeleženk. Ugotovitveni sklep o sklenitvi tega sporazuma sprejme skupščina obalne samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom. 23. člen Za avtentično raztago tega sporazuma je pristojna skupšema obatne samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom. 24. člen Ta sporazum začne veijati osmi dan po objavi in se uporabija od t. januarja 1981. Koper, 16. oktobra 1980 . ^ Na podlagi 1 !. člena statuta Samoupravne komunalne interesne skupnosti občine Ilirska Bistrica, ter 8., 9. in 13. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana in aneksa samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne komunalne interesne skupnosti Ilirska Bistrica za obdobje 198!—1985, je sprejela skupščina Samoupravne komunalne interesne skupnosti občine 1! Bistrica na 13. redni seji dne 28. 1. 1982 SKLEP O stopnjah, virih in osnovah za potrebe solidarnosti na področju obnove in vzdrževanju objektov in naprav občine Ilirska Bistrica, v okviru Samoupravne komunalne interesne skupnosti občine Ilirska Bistrica za leto 1982. 1. Udeleženci, ki so sklenili Samoupravni sporazum o temeljih plana in aneksa Samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne komunalne interesne skupnosti občine Ilirska Bistrica za obdobje 1981—1985, bodo v letu 1982 združevali naslednja namenska sredstva: — za potrebe solidarnosti in vzajemnosti na področju obnove in vzdrževanja komunalnih objektov in naprav v občini 11. Bistrica po stopnji 2,55% na osnovi BOD nepovratno iz dohodka. H. Sredstva iz L točke tega sklepa se izločijo ob vsakem izplačilu osebnih dohodkov. 111. Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. januarja 1982 dalje. Štev. 19/82 Datum: 28. 1. 1982 Predsednik skupščine Dolgan Jože, l.r. SAMOUPRAVNA INTERESNA SKUPNOST OBČINE ILIRSKA BISTRICA