94. številka. V Trstu, v soboto 8. novembra 1890. „E D I N O S T" ».h*!* dvakrat na teden. VHako sredo in »cboto oh 1. uri popoliirtn« „Edinost" stane : v»e leto gl. «. —; icTBn A vst. 9,— gl. r.» polu leta „ 3.—; „ „ 4.50 , '.a četrt leta „ 1.50; , „ 2 25 „ 1'osamione Številke se dobivajo t pro-dajalnicah tobaka t Trste po » dot.. ▼ Gorici in v Ajdovščini po « dot, narečbe "brez priložene naročnine «e npravništvo ne ozira. EDINOST i Tečaj XV. Oglasi >1 oznanila *« m^uno p« s mr »rs(|ca J petitu ; za naslov« z dch.ilu črkami se plačuje prostor, kolikor hi c . obseglo navadnih »rutic. Poslana, javne zahvale, osmrtnice U V editnit I« ni £ Bodimo možje! Vender, vender! Sicer še le v jed-najstej uri — ali vender! Većina deželnega zbora v središču našem se je vzdra-tuila : pozno sicer, ali bolje je pozno, nego nikdar. Afera Kočevskega okrajnega Šolskega nadzornika Komljanca — o Kočevskih razmerah govorimo tudi na drugem mestu — je toli gorostasna, da ne najdemo primernih besedi — hoteći opisati čutstva, ki nas prošinjajo — da ne bi naa zalotila močna roka gospoda državnega pravdnika. Ni naš namen preiskovati, je-li rečeni okrajni šolski nadzornik kriv ali ne, ali to vemo in to hočemo glasno konstatovati, da je način, kakor so odstavili tega nadzornika nezakonit in duhu naše ustave protiven. C. kr. deželni šolski svet je sicer ceaarsko-kraljeva oblast, toda njega delokrog razteza so le po obsežju dotične kro-novinc, je tedaj tudi nekaka deželna oblast; ^ato pa je tako ostentativno preziranje te deželne oblasti — kakoršno phio doživeli ravnokar na Kranjskem, in menda nikjer drugod že dolgo ne — krušen je deželne avtonomije. Mi se nikakor ne ogrevamo za deželno avtonomijo, ker smo zagovorniki narodne avtonomije; ali ker nam te poslednje za sedaj še ne privoščijo, je naša dolžnost, da branimo vsako malenkost, katera bi utegnila vsaj rahlo avet opominjati, da smo še tu, da še živimo in katera utegne biti viden znak in* dividuvnlnosti našo v državi tej. Zato pa nam je pri sedanjih razmerah deželni Šolski svet. — oko vživa oni ugled, kateri mu po vsej pravici gre — ljub in drag, ker se v njem zrcali samostalnost in indi-viduvaliteta vsaj jednega kosa nnroda našega. S tega stališča sodimo mi najnovejši dogodek nn Kranjskem in zato so nam vidi čin gospoda naučnega ministra na perjen ne le proti deželnemu šolskemu svetu Kranjskemu in nndzorniku Kom- PODLISTEK. Varčnost in zapravljivost. V i n o rada loti se obup. (Konec). „Da, ko teman oblak ulegla se je nesreča na moje srce, nikdar več se ue rešim teh nadlog. Bog ne dopušča čudežev, torej meni ni več pomoči." „Vender nesi koga ubil, saj si bil vedno tako pohleven kot ovčica." Vinorad prime Pijerada za rami, pogleda ga srpo v oko : „Čuj, meni gre hiša na boben — kaj mi je storiti — svetuj — pomagaj!" „Potrpi, če zadenem terno, ti jo rešim jaz." „Slabo tolažilo, nemaš-li druzega sveta? O da bi noč solnce zatemnila, dokler ne dobim pomoči !" Pijerad ga prime pod-pazduho ter odpelje seboj pojoč: V vinu skrbi pozabimo, do dna kozarce vse izpitno." Hiša je prodana. Po istej cesti gre sodni sluga, za njim pa koreka gospod. Ko ga dohiti, povpraša: „Prijatelj, vi pravite tedaj, da gre danes ubogemu Vinoradu hiša na kantp Kedo pa je ta Vinorad P" „Reven okoličan je, nekdaj kmet. sedaj težak." — „Ima tudi Ijancu, auipak proti deželi Kranjskej in — ako se postavimo na vzvišenejše stališče — proti n a r o d n e j n a š e j i n d i-v i d n v a I n o s t i. In temu se nikakor ne bodeno čudili, ako poznamo anticendon-cije gosp. naučnega ministra glede nas Slovencev. Le mimogrede omenimo še druzega vzroka, radi katerega nam da dogodek ta mnogo misliti : mi smo vznemirjeni, ker je odstavljenje g. Komljanca prouzročila država v državi — nemški Schulverein. Gospoda, tii ni šala! Ako se mi pravočasno ne zavemo daleko sezajoče važnosti tega momenta — da se namreč temu provokacijskemu in agresivnemu društvu na ljubo prezirajo cesarske in deželne oblasti — potem pa nas bode društvo to brez dvojbe pogoltnilo. Dd, tako d«leč že sega protekcija, naklonjena re-čenemu šolskemu društvu, da se njemu na ljubo v nemar pušča mijelementnrneje zahteve najprimitivnejšega pravosod ja ; in ta zahteva je : n a j p r e j zasliši o b t o-žiMioa, potem še le sodi! Vse kaže, da so za nas nastali kritični časi. Germanizacija dviga drzno svojo glavo. Po nemških zmagah na bojnem polju se je porodil furor teutonicus in iz teh ztnag srka še vedno življenja sok v ta kej obilici, da niti ni misliti, da bi mu opešulc življenja meči. Večina deželnega zbora pojmila jo — hvala Bogu na toui! — veliko važnost najnovejšega čina gospoda naučnega ministra, ker ta čin nam prejasno označuje tendencijo politike sedanjega ministerstva. Večina rečenega deželnega zbora — iz« vzemši par veljakov, glede katerih pa je vsak resnično neodvisen rodoljub že napravil svojo sodbo — jela so jo zavedati velike odgovornosti, ki sloni na nje ramah ; postavila se je po robu, kakor se možem spodobi, ki poznajo rodoljubne dolžnosti : skrh za narodno bodočnost, narodno e k z i s t e n c i j o. S tem pa jo pripoznala, d a j e b i I s do sedaj na k r i v e j družino P" — „Da bi jo tako ne imel: ženo in hčer." — „Kako je pa zlezel v dolgove?" — To pa ne vem, gospod. Nekomu je dolžan 200 gld. in ta mu hišo na boben pošilja.* — „Kje pa Btanuje?" „Tam le v oni bajtici — oprostite, moram iti, jo že pozno." Gospod malo postoji in sam seboj sodi : Gotovo je zapravljivost, pijančevanje in lahkomišljenost uzrok tej nesreči. Tako izginjajo naša posestva v tuje roke. Tujec bogati, domačin pa boža — berači." — Hiti za slugom. „Ne bode tako huda, morda Vinorad najde dobrotnika : ne obupaj nikar" — tolaži učitelj razjokano Minco. „Kedo so pa usmili reveža, saj veste zgodbo o izgubljenem sinu : kedar je vse zapravil, ostal jo sam." V tem ustopi oče: „Vseje izgubljeno — žena — vse, ako mi hišo vzamejo, naj še mene. naj še tebe, naj nas vseh ; ni ga prijatelja za nas — da gospod učitelj — taka se nam godi." „Ali te nesem svarila, prosila, zaklinjala, dokler jo bil še čas; pa vse zaman. Ko bi biln suma, bi se že prehranila; kaj p« otrok ? Tako mlada, pa bode prisiljena iti v svet." Pijerad, ki je bil tudi navzoč, da tolaži vinskega brata, poseže v besedo : poti. I >olitika absolutne npoi tunnosti do-vela nas je res daleč. Toda prosimo potrpljenja, da se izjavimo : vsak politik bodi oportunist, ker brez te lastnosti ga ni dobrega politika ; ali oportunizem bodi zdrav, n n r o d n o - e g o i s t i č e n , in segaj le do dovoljene meje. Kakor hitro pa postavi oportunizmi v nevarnost narodno čast in narodne pravice, tedaj prenehaj takoj in na n jega mi sto stopi — brezobzirna odločnost. V t e m pogledu n o gospodje n a K r a n j s k e m mnogo grešili Posledice njih grehu lezejo — ne lezejo, ampak kar drvijo jedna za drugo na dan. Postopanje iiiiučnegn ministra proti nadzorniku Komljaticu jo jedna teh posledic — to je fakt, katerega ni moči z nobene strani opravičiti, kakor se sploh slaba stvar zagovarjati ne da. To postopanje bilo bi nemogoče; z afero Komljančevo no bi se bili nikdar bavili, d h so bili poslanci naši v s i k d a r možje. Krivica, ki se nam je dogodila, je očevidna in vender kolik krik po nemško-liberalnih listih. Le poglejte jo, „Neue Prele Prešao", ko liko denuNcijacij, sumničotij in obrekovanj proti nam Slovencem je nakupiČila, samo zato, ker so se poslanci naši vender enkrat začeli braniti stopala, katerega hočejo ljuti nasprotniki položiti na tilnik naš. Je-li vsega tega treba bilo P Ne in odločno ne! Da neso veljaki naši — da prav po domače povemo — gospode na Dunaju razvadili, privadili bi se bili ti poslednji našemu glasu in ne bi ropotali, kakor bi so svet podiral, ako le pohlevno odpremo svoja usta. Ali razvadili smo jih. Klasična priča — „N. Fr. Presse* — iz-rečno pravi, da je že postala železna navada, smatrati Slovence kot brezpogojne privržence slavne vlade. Dotični odstavek Pre-šinega članka slove : „Celo desetletje sem smatral je ves svet Slovence za b r e z-pogojno privržence vladajočega z istem a, kateri redaj pa sedaj „Ko bi jaz toliko imel, bi vam iz srca pomogel." „Pomagal bi. pomagal popivati ; oba sta kriva našoj nesreči. Ali glejte: doklor imam ti roki zdravi, ne umremo ed glada" — zaroti se Minca. Učitelj tudi temu pritrdi s pregovorom : „Čista pamet, zdrave roke, so več vredne, ko zlate gore." Začujejo se stopinje na stopnicah. „Nekdo stopa po stopnicah ; ne jeden, več jih jo — tu so" vsklikne Minka. Vinorad pa zagrozi : „Naj le pridejo ; kedor vzame hišo, bode moral tudi družino." Na vrata potrka nekdo, zatem usto-pijo : notar, sluga in še par drugih neznanih osob. Na stopnicah, za vratmi skriva se Furlan. Notar stopi sredi sobe, natakne naočnike, prebere sodnijski odlok, vsled kojega se dovoljuje na prošnjo nekega Fur-lana radi dolžnih 200 gold. eksekntivna dražba Vinoradovega imetja. Minka, sedeča v nekem kotu, zakrije si obraz. Blizu nje sloni učitelj. Vinorad stiska pest ter žuga ostrimi pogledi Fur-lanu, kateri so jo potihoma prikradel v sobo. Sluga udari lahno na boben. „200 gld. k prvem — —", vso molči. Po dolgem premolku oglasi wo Pijerad : 201 ; hitro za njim Furlan: 210. Vinorad vsklikne: „Ni-li ta glas kostanjarjev ?" Srpo zroč v Furlana grozi: „Gorje ti polentar, ne boš — s pomočjo ali brez pomoči grofa llohe-vvarta — po ministerskih hotelih prozen-tujejo svoje želje (Wunschzettel), s i c o r pa g r e d 6 čez hrib in plan z grofom Taaffejem, ne glede na to, ali 80 se njih želje izpolnile, ali ne!" To je dovelj jasno povedano in tako je tudi res bilo. Posledico so žalostno ali neizogibno so bile po takem netnoža-tem postopanju. Ali pozabimo, kar je bilo; veselimo se, da je prišlo pravo spoznanje, če tudi nekoliko pozno. Glavo po konci in možko naprej po ravnem potu, imejoči pred aeboj veliki cilj: bodočnost naroda! Le kdor sam sebe spoštuje, sam sebe cčnii sinu se nadejati, da ga bodo drugi spoštovali. Predno končamo, izraziti bi hoteli željo, ki v tem tenutku prešinja vse naše bitje . ljubimo se med seboj, bodimo složni! Ako smo zložni, smo nepremagljivi. Dogodki novejših časov naj se nikdar več ne ponovijo med nami; s tremi zapahi zaprimo vrata onim naukom, ki nam neso prinesli nikacega dobička, pač pa veliko škode, ker so žugali nas narodno d e m o r a -1 i z o v a t i. Bodimo torej možje! —t—. Politični pregled. Notranje dežele. Predsednik državnega zbora, e k s c e-lenca dr. Fran Smolka slavil je dno 5. t. m. svoj 80. rojstni dan. Čestitali bo mu z mnogih strani, tako tudi minister-predsednik grof Taaffe. Državni zbor snide ae 4. ali 5. decembra t. 1. V deželnem zboru Staja r-s k e m interpeliral je poslanec Raday namestnika radi osnovitve volilnih komisij jo užival!" Sluga vrši ledenim obrazom svoj posel: 210 v prvo, drugo in — — — — Vsi se »pogledajo, družina obledi. V tem mučnem trenutku začujo so ropot na stopnicah. Sluga zopet: 210 v drugo in v — — V tem trenutku se odpro vrata in vstopivši gospod zakliče: 300 gld.! Obledeli Furlan pridoda hitro : 301 ! Gospod pa 400 ! Furlan je bil premagan, ni si upal več dražiti. Sluga zaključi dražbo : hiša je ostala za 400 gold. ptujeinu gospodu. Vsi se oddahnejo. Sedaj se pa oglasi ptuji gospod : „Čegava je ta hišica P" „Naša, milostljivi gospod" — vije mu Minka roki naproti. „Imate družino?" „Hčerko mlado" — reče Vinorad. Ali ta gospod jo bolje poznal Vino-radove razmere, nego si je ta mislil. Pokara ga: „Vinorad, vi ste lahkomiselno vašo družino v nesrečo spravili. Nečem vam očitati preteklih dni. Jaz ne potrebujem hiso ; vrnem — darujem vam jo ali le s pogojem, da od vaših prislužkov vsaki teden uložite 50 kr. v hranilnico, dokler ne prihranite 400 gld. Z Bogom !tt Gospod v naglici odide. Jok in vrisk sledil je temu nenadejanemu prizoru. Notar in birič sta odšla. Furluriove coklc sc pa še čujejo po lesenih stopnicah- pri volitvah volilnih mož. Jerman in drugovi s«» predlagali preosnovo poslovnega reda. — Pri volitvi deželnega odbora, voljen je bil iz manjšine prelat A I o j z i j K a r 1 o n (namestnik dekan Proboscht). Slo venci torej zopet ne bodo zastopani v v deželnem odboru. Tako delajo Nemci z nami ! Gospodarski odsek deželnega zbora Moravskega sklenil je deželnemu zboru predlagali, da se ne osnuje deželni kulturni svet — kakor je predlagala manjšina —, ampak da se naroči deželnemu odboru, da motri vprašanje, ali ne bi kazalo pravila kmetijske družbe Mo-ravsko-Slezijske tako prenarediti, da bi v tej družbi imel deželni zastop odločilen glaa. Spravna komisija dež. zbora Češkega se je po večdnevnem prestanku dne 5. t. m. zopet sešla. „Narodni Li»ty" pišejo ob tej priliki: Zastonj Be trudijo oficijozni listi, da bi spravno komisijo pri silili do prenagljenja. Najpoprej morajo se rešiti predloge tikajoče se pomoči onitu okrajem, ki trpe vsled povodnji. Predloge te zahtevale bodo ves čas, kije na razpolaganje deželnemu zboru. Predloga o deželnem kulturnem svetu ima 37 §. in samo Allado-čehi stavili so 5C predlogov in nasvetov. Če tudi Mladočehom dovole še tako malo časa za debatovanje, bode ta zadeva zahtevala najmanj 90 debat. Ako bi tudi zasedanje trajalo do Božićev, vender ne bi spravili te predloge pod streho. Narodu češkemu se nikakor ne mudi s to predlogo in je prepričan, da ne bo lesena v tem zasedanju. — O položaju na Češkem do-poslal je nemški poslanec Josip Hein-rich Praškej „Politiki" dopis, v katerem Čitamo naslednje karakteritične odstavke: „Vedno sem trdil: Mi (Nemci) nikakor ne moremo gospodovati na češkem, in tudi nemamo pravice tu gospodovati; pač pa smemo zahtevati, da se brani narodno življenje nase. Spravna komisija muči se sedaj s postavnim načrtom o razdelitvi deželnega kulturnega sveta. Naravnost povem: Delo to je nepotrebno in jedinopravi predlog v spravnej komisiji bi bil ta: Preko postavnega načrta, tikajočega se razdelitve deželnega kulturnega sveta preide se na dnevni red." Po poslancu Heinricha menenju je ta razdelitev čisto nepotrebna, da, celo škodljiva. Podnebje, tla, potrebe kmeta so povsod jednake, čemu torej deliti zavod, katerega nalog je pospeševati kulturo dežele. Narodnost nema pri tem posla in ako kmetje re» zahtevajo razdelitev, ne izvira iz resnične potrebe, ampak se je to sahtevanje nemškim kmetom na umeten način usililo. V državnem zboru Ogerskem dovršili so debato o proračunu. Proračun je bil vsprejet z veliko večino; tudi zmerna opozicija je glasovala z večino, Vnanje države. Predvčerajšnein došel je ruski ca-rjevič na Dunaj, kjer so ga vsprejeli z veliko častjo. Cesar in vsi nadvojvode pričakovali so na severnem kolodvoru visokega gosta. Cesar naš je carjeviča dvakrat poljubil. Na potu od kolodvora do cesarske palače nabrala se je velika množica, da vidi ruskega prestolonaslednika, „Novoje Vrernja" piše ob tej priliki, da je slovesen vsprejem brezdvojbeno politične važnosti. Že to je znamenito, da politični položaj dopušča ta dogodek. Istina, da je carjevič pohodil mesto Dunajsko, priča o preobratu v Avstrijskej poli* t i k i. Rusija želi dobrih odnošajev do Avstrije, samo treba je, da Dunajnki kabinet to omogoči. V Bolgarskem vprašanju je postopanje Rusije korektno, to vprašanje pa je jedina nevarnost za e v* ropski mir. Razumeje se pa, da ta pohod ne premeni ruske politike. Milanski „Seoolo" prinesel je vest, da je goriška mladina časti* tala C'a v a 1 o 11 i-ju. „Pester Lloyd" pa trdi, da je to zlobna mistifikacija imajoča jedini ta namen prosljavljati iredentizem. Tako gotovo pa vender-le ni, da bi bila vest ta izmišljena. Kdor pozna tajne vezi mej našiuii iredentnvci in onimi v kraljestvu, ta prav rad verjame, da se je res odposlala kaka taka častitka. Da bi se naši krogi vender enkrat iznebili tiste nesrečne taktike, s katero se prav čisto nič ne doseže : vse zakrivati in zatajevati. Dne 7. novembra došel je nemški kancelar C a p r i v i v Milan, kjer ima sestanek s Crispijem. Oba državnika bila sta v civilnej obleki. Italijanski oficijozni listi izkoristujejo ta sestanek v prid Cri* Bpiju za predstoječe volitve. Domače vesti. Odbor političnega društva „Edinost" ima svojo sejo prihodnjo nedeljo, d n e 9. t. m. ob 10. uri predpoludnem v prostorih „Delalskega podpornega družtvaa. Ker je na dnevnem redu neka jako važna zadeva, prosimo gospode odbornike in namestnike, da se je gotovo udeleže. Ruski carjevifi dospel je včeraj ob 11. uri predpoludne z dvornim vlakom v Trst. Peron in čakalnica bila sta okrašena s preprogami. K vspejemu so došli: na* mestnik vitez Ri na Id i ni, viceadmiral baron W i p p I i n g e r , ruski konzul pl. K o i e m i n e, dva ruska generala, vkrcana na ruskih vojnih ladjah in zapovednik eskadre, admiral Bassaguine. Tudi mnogo druzega občinstva se je zbralo pred kolodvorom. Ruska eskadra odplula je ob 2. uri pop. iz Miljskega ialiva. Odlikovanje. Okrajni glavar v Sežani pl. Hohnel je o priliki umirovljenja ime* novan namestniškim svetnikom. Za podružnico sv. Cirila in Mstoda nabralo se je pri „Sokolovem večeru* dne 1. nov. v „Hotel Europa" 28 gld. 41 nč. — Dr. R. daroval je 3 gold. 50 nč. — Družbica zbrana pri telegrafu darovala je dne 1. nov. 90 kr. izvanredni občni zbor „Trž. podpornega društva" se bode vršil na podlagi novih pravil v nedeljo dne 16. nov. t. 1. točno ob uri pop. v društvenih prostorih (via Caserma 13). Dnevni red: 1. Nagovor predsednika. 2. Volitev : a) vod* stva, b) svetovalstva, c) pregledovalnega odbora, d) mirovnega sodišča. 4. Posamezni predlogi. OruStvo „Velesila" v Skednju priredi jutri veselico, pri katerej bodo igrali igro „Žup anova Micika". Začetek ob 5. uri. Društveni odbor se priporoča za obilno udeležbo. Iz deželnega zbora Isterskega. V dopolnitev poročila o IV. seji, priobčimo resolucijo, katero je v istej seji predložil poslanec D u k i č. Resolucija tika se raz-bremonjenja zemljišč in se glasi: Hoteči, da se poboljša »tanje razbremenjenih I-tranov po korenitej preosnovi, poživlja Be deželni odbor, da poroča viaokej cesarskej vladi o nazorih deželnega zastopa Isterskega o zemljišno*odveznem zakladu, navedenih v nižje doli predloženej pogodbi, in ako se c. kr. državna uprava zlaže z istimi, pooblaščuje se deželni odbor, da sklene z državno upravo pogodbo v zmislu : I. Dežela Isterska odpušča razbremenjenim Istranom in njih naslednikom ves njih dolg Isterskemu zemljiščno-odveznemu zakladu na glavnici, obrestih in stroških. II. Državna uprava odpušča se svoje strani deželi Isterskej dolg v znesku 416.000 gld., izvirajoč iz pogodbe po državnem zakonu z dne 28. marca 1875 leta, št. 72 drž. zak. in izvirajoč iz predplačil, danih od države zemljiščno-odveznemu zakladu do uključijivo lota 1873. z dotičnimi obrestimi. III. Dokler traja žrebanje zemljiščno-od-veznih obligacij, izterjavala se bode doklada na neposredni davek (uključljivo izvanredno državno doklado) v primernem znesku, da se pokrijo potrebe zemljiščno-odveznega zaklada. IV. Tudi v bodoče predlaga se proračun in obračun zemljiščno-odveznega zaklada c. kr. finančnemu ministerstvu, predno pride pred deželni zbor. V. Ta pogodba sestavljena je v dveh primerkih, podpisanih od ministerstva financ, deželnega glavarja in dveh deželnih odbornikov; jeden primerek hrani c. kr. finančno ministeratvo, drugega pa deželni zastop mejne grofije Isterske. VI. S tem Btopi iz pravoveljavnosti pogodba, sklenjena vsled državnega zakona z dne 28. marca 1875. št. 72 drž. zak. (Občinstvo je ropotalo s s t o I m i. teptalo z nogami, kašljalo in kihalo. Dr. Volarič zakliče: To je štala! Dr. Dukič sažuga predsedniku : „Ako ne napravite redu, že vemo, kam ae nam je obrniti!" Dr. Amoroso gre k predsedniku ter se žnjim razgovarja, kakor tudi z vladnim komisarjem. Predsednik se ozira proti galeriji, koja neprestano buči; ali nfti opominjal je ni). Dr. Dukič je nadalje predložil naslednjo interpelacijo: Z ozirom na to, da je v obračunih deželnega zemljiščno-odveznega zaklada v prošlih letih izkazanih več svot, koje je deželni odbor upotrebi I za nagrado cesarskim in kraljevim uradnikom pri nekaterih davkarskih uradih po Istri, kateri uradniki so se posebno odlikovali pri iztirjevanju zaostankov zemljiščno odveznemu zakladu ; s ozirom na to, da je v proračunu in leto 1891. v ta namen uvrščena svota 680 gl; z ozirom na to, da je po obstoječih predpisih c. kr. uradnikom strogo prepovedano prejemati nagrado za vršenje njih dolžnosti, stavljajo podpisani naslednje vprašanje do c. kr. vlade : 1. Je-li znano visokej c. kr. vladi, da so nekateri uradniki, nameščeni pri c. kr. davkarskih uradih po Istri, ▼ teku teh let prejemali nagrade za iztirjevanje zaostankov zemljiščno-odveznemu zakladu za Istro; in ako jej je znano, se je-li to dogajalo žnjenim privoljenjem ; 2. ako se je to dogajalo, kako opravičuje visoka c. kr. vlada tako postopanje ; 3. namerava-li visoka c. kr. vlada tudi v bodoče trpeti, da c. kr. uradniki, koji se odlikujejo z iztirjevanjem zaostankov zemljiščno-odveznemu zakladu, dobivajo nagrade P Poslanec Mandič je predložil naslednjo interpelacijo : Z ozirom na to, da je Istra po veli-kej večini svojega prebivalstva hrvatska zemlja in da je v njej hrvatski jezik bolj običajen, nego italijanski; z ozirom na to, da člen XIX. drž temeljnega zakona z dne 21. decembra 1867 priznava za vse urade ravnopravnost vseh jezikov, običajnih v deželi ; z ozirom na to, da jo c. kr. državno sodišče na Dunaju z dopisom dne 3. julija 1888. leta št. 111 vsled pritožbe občine Vrbnik, uložene proti deželnemu odboru radi kračenja politiških pravic, ustanovljenih z člankom državnega temeljnega zakona, izreklo, da je v duhu te temeljne zakonske ustanove, da se vsaka vloga na deželne oblasti v jednem v deželi običajnih jezikov reši v istem jeziku, in da je deželni odbor, reševajoč hrvatske vloge v italijanskem jeziku rušil državne zakone in politične pravice rečene občine ; z ozirom na to, da so v deželnem odboru člani, kateri znajo govoriti in pisati hrvatski ; in z ozirom na to, da pri vsem tem slavni deželni odbor v Poreču hrvatske vloge občin in pojedinčev rešuje v italijanskem jeziku, dočiin od cestnih odborov hrvatskih ulog brez italijanskega prevoda niti vsprejaniati noče in jih celo kaznuje z globo (— n. pr. cestni odbor Buzetski), ako mu tega ne store, vprašajo podpisani: 1. Kako opravičuje slavni deželni odbor to svoje dosedanje postopanje pri reševanju hrvatskih odnosno slovenskih vlog; 2. Namerava-li tudi nadalje tem na* činom žaliti državne temeljne zakone in politična prava veČine prebivalstva dežele Istereke P (Tudi pri čitanju te interpelacije za* čelo jo občinstvo pokašljavati in mrmrati, a videlo se je, da je dobilo komando, da se mirneje vede. Poslanec S t a n g e r podal je naslednji predlog: Cesarska vlada se pozivlje : 1. da čimpreje osnuje v mestu Pa-zinskem višji gimnazij s hrvatskim učnim jezikom ; 2. ako bi to ne bilo mogoče, pa naj se osnujejo na drŽavnej gimnaziji v Pulji hrvatske paralelke. VI. seja dne 6. novembra. V tej seji odgovoril je vladin zastopnik na interpelacijo M a n d i č a in drugov gledć preskrbljenja vode v okraju LoŠinskem in Voloskem. Rekel je, da za vodo morajo v prvej vrsti skrbeti občine. Predsednik naznani mej drugimi prijavami, da je Njeg. Veličanstvo vzelo na znanje poročilo o delovanju isterskega deželnega zbora t 1. 1889; potem da prečitati tajniku, dru. Liusu, prošnjo Bu-zetskih meščanov glede tamošnje šole, koja prošnja označuje in osmešuje isterske Italijane na najsijajnejši način. Zastopnik Mandič čita interpelacijo na c. kr. dež* šolski svet, tikajoČo ae osnove ljudske Šole v Zametu — občine Kastavske. Z a-s t o p n i k Cleva čita interpelacijo na c. kr. vlado glede imenovanje poverjenikov za ljudsko štetje v Puljskem okraju. Pri razpravi dnevnega reda poroča dr. C o s t a n t i n i o poročilu c kr. deželnega šolskega sveta o stanju Šol 1. 1888 in 1889. Izraža sožalenje, da minister uka in bogočastja ni vzel v ozir pritožb in želj, izrečenih v lanjskem zasedanju. Predlaga, da se ukaže dež. odboru, da naj nikar ne dopušča, ustanovljati Šol, dokler ni uverjen o njih trajnem obstoju in vs-pešnem delovanju, ter naj ne dovoli po-množevanja iitih na škodo obstoječih (Gospoda Italijani imajo namreč že dovelj šol in zato ne bi hoteli, da se za Slovane osnovljajo nove. Op. pis.), in da stroški za šole ne smejo biti veči od finančnih sredstev dotičnega šolskega okraja, koje stroške morajo pokrivati sama ta okrožja. Pri razpravi govoorili so zastopniki dr. S t a n g e r, dr. Volarič, Babuder, dr. T a m a r o dr. F r a g i a c o m o. Oglasili §o se za besedo tudi gg. Dukič in Mandič a predsednik njima ni dal besede, ker je g. Defrances-c h i predlagal in večina zbornice vsprejela konec debate. Mej debato spregovoril je tudi vladin poverjenik, da odbije neke napade na e. kr. šolske obstnije od strani dra. C o b t a n t i n i j*a. Predlogi poročevalca so bili vsprejeti, dočim predlogi dra. Stangerja n e s o bili dani na glasovanje, ker so pisani samo hrvatski. Isti dr. Costantini čita poročilo in predlaga da se ustroji italijansko vseučilišče ali vsaj pravna fakulteta v Trstu. Od strani manjine govori zastopnik Mandič in pročita predlog, vsled kojega bi hrvatski poslanci glasovali za ta predlog pod pogojem, da je hrvatsko vseučilišče v Zagrebu pristopno vsem hrvatskim mladeničem iz Istre, ali pa, ako misli vlada, da ni to izvedljivo dokler nmo razdeljeni na to — in ono stran, da se vstroji v Ljubljani ali v Trstu takovo vseučilišče ali vsaj pravna fakulteta, na ko jej bi se hrvatski mladeniči odgajali v svojem hrvatskem jeziku. Prihodnja seja danes zvečer. V deželnem zboru Kranjskem bila je burna debata, prouzročena po odgovoru go- spoda deželnega predsednika na interpelacijo, predloženo po narodnih poslancih radi nezaslišanega slučaja, da je g. naučni minister Gautsch — specijelni prijatelj nas Slovmcev — odstavil okrajnega šolskega nadzornika Kočevskega, Ivana Komljanca, ne da bi bil o stvari poizvedoval pri deželnem šolskem »vetu in ne da bi bil dotičnika poprej pozval na odgovor, da je torej sodil, obsodil in tudi obsodbo dejanski izvršil, ne da bi bil obtoženca zaslišal. Taka justica je zares čudna ju-fltica. Stvar je velike načelne važnosti in uverjeni smo, da ustrežemo čitateljem našim, ako ob tej priliki priobčimo s Kočevskega došel nam dopis, koji nam jako dobro pojasnjuje tamošnjo razmere in dobro označuje tam delujoče osebe, odnosno te-dencije, koje vodijo' neke uradnike pri njih delovanju. Dopis slove : Vem, gospod urednik, da bi ta dopis lepše mesto imel v „Slovenskem Narodu'1, ker govori o Kranjskih razmerah, ali pošljem ga Vam, da Slovenci, kateri imajo dan na dan posla z laškimi rogovileži, svedo kake možake imajo njihovi bratje po Kočevskem, in da uvidijo, a kakimi su-strastneži imajo se boriti sa obstanek svojega materinega jezika. Že pred več nego dvemi meseci hodil je okrajni glavar Kočevski, gospod Tho-mann, okolo po vaseh Draga, Trava, Srednja Vas, Novi in Stari Kot, Podplanina itd. agitovat med ljudstvom (valjda nema dru-sega dela), da bi se v cerkvi namesto slovenski nemški propovedovalo. (Dravo!) V vaseh, kakor je Podplanina, Stari in Novi Kot, katera so samo pol ure od hrvatskih jim sosednjih mest oddaljena, in po katerih govore samo slovenski in hrvatski, moral je z golo zvijačo pridobiti nekoliko glasov, kateri so bolj iz strahu svoje podpise oddali. Postopanju okrajnega glavarja postavila sta so po robu veleč. g. župnik iz Drage in trgovec Turk. Delala sta — eden v cerkvi, drugi izven cerkve —, da bi zavedeno ljudstvo zopet na pravo pot obrnila. Celo na bližnje Hrvatsko došel je glas o grožnjah in pretnjah proti ubogemu župniku in Turku, kako da ju bo g. glavar uničil. Prošnja za nemško pridigo Šla je v belo Ljubljano. Veselo so si nekateri mencali roke, češ, stvar je že gotova. Ali kako so se groano opekli! Dne 20. t. m. prišel jo nek kanonik, ako se ne varam, proč. g. Klun, iz Ljubljane in pričelo se ju popisovanje. Se ve, da je trebalo prošnjo prečitati. Torej počei je preč. gospod kanonik : „An die . . . ." „Ja, prečastni gospod, naj nam raztolma-čijo po slovenski, ker ini ne zuamo nič nemški" — oglasil se je eden izmed ljudstva. „Kako ste pa podpisali prošnjo, ako neste razumeli, kaj je notri P" „Jaz je že nesem" — oglasi se nekdo— „toda drugi, kateri so podpisali, bili so prevar* jeni: nekateri z lepo besedo, drugi z grožnjo; torej mislim, prečastni gospod, da bi vi narodu raztolmačili, kaj in kako je, da po tem narod glasuje". In bilo je tako. Ko jo preč. g. kanonik razjasnil to stvar, počelo je glasovanje in v kratkem proglašen je bil sijajen in hvalevreden rezultat. Preko štiri »to glasov oddanih je bilo za slovensko pridigo in od 58 glasov, ki so bili oddani za nemško pridigo (to so ve, od kakovih mož P !) odstopilo jih je 13 na slovensko stran. Torej slavna neuičurska zmaga bila je 45 proti 400. Vivat! Tako so si Slovenci ne samo pred svojim narodom osvetlili lice, nego i pred sosednjimi brati Hrvati, kateri so z velikim veseljem pozdravili ta pojav mej Slovenci. Mi pa vprašamo, ali bode pri denašnjih okolno-stih, ko v Ljubljani v deželnem zboru sami narodnjaki Bedč, ta stvar tako ostala P Smejo-li uradniki na tak čuden način upli-vati na ubogo slovensko ljudstvo?! Nadejamo so, da je temu koneo, ker tako zahteva poštenje naroda. -j- Slovensk delalec nam piše: Kolika zagrizenost proti nuui Slovencem vlada tudi mej Tržaškim priprostim ljudstvom, priča naui nasledili dogodek. — Nedavno peljala je neka sorodnica mojo hčerko mojo doli po stopnicah. Sreča ja nek starček, ki nosi po hišah „arivi in partenze". Začuvši slovensko govorico se starec rasvname ter zarohni: „Tu se ne sme s 1 o v e n s k 1 govoriti. Tudi jaz imam ženo Slovensko, a ne bi za vse na svetu dovolil, da slovenski govori*. Prišedši iz hiše sreča mene v spremstvu prijatelja mojega ter bruhne nama v obraz „sveto" svojo jezo: „Tu gori je neka „slava", ki hoče po vsej sili, da otrok slovenski govoii". Peresu ni moći opisati čutstva. ki prešinjajo dušo slovenski čutečega in otročiče svoje ljubečega očeta, čuvšega take sramotnozagrizenc besede. Vprašal sem lahonskega starca, čemu da se tako vjedaP Na to mi odgori: „Ali nesmo tu v Trstu?!" Jaz pa: „Da v Trstu smo, ali — hlala Bogu! — še Jv avstrijskem Trstu, kjer imajo po ustavnih zakonih vsi narodi jednake pravice* Zavrne me, da vzlic temu ni prav, da se otroci silijo slovenski govoriti. Jaz sem mu seveda ugovarjal ter ga vprašal, zakaj bi ravno otroci ne smeli slovenski govoriti. Na to moje vprašanje dobil sem pa odgovor, kateri nam v bengaličnem svitu kaže vbo lahonsko domišljavost in oholost; odgovor ta nam pravi, da bi v italjanskih krogih zastonj iskali pravicoljubja in ljubezni do resnice; nam pravi, da le boj, pogumen boj, nas more dovesti do naših pravic, in da bo stranko, v katerej veljajo taki nazori, ni sprave, ni kompromisa. — Odgovoril mi je namreč: perche noi non v o g 1 i a m o !!! — Še en dogodek: Nedavno razžalil je nek italijanski bogataš z besedo „sčavo" jed nega naših najodličuejših mož. Ko pa je videl, da bi stvar utegnila postati resna, dal me je klicati na policijo, ter me tam — tak je lahonski značaji — prosil od-puščenja, češ, da ni hotel žaliti dotičnega gospoda, ni moje malenkosti in „meno ohe meno" narodnosti naše. Vprašal ine je nadalje, kaj da naj Btori, da ga pri miru pustim. Odgovoril sem — obrnjen proti g. komisarju —, da naj g. G. spoštuje druge uarodnoBti in se vede tako, kakor se |spo-dobi, pa ga bo vsakdo pri iniru pustil. G. komisar mi je rekel, da naj te le do u joga obrnem, ako bi me kdo žalil z besedo „ičavo.* Pripomnil sem še, da je pač žalostno, da mora priprost rokodelec „inteligentne" gospode spodobnega vedenja učiti — Tu imate, gospod urednik, dva dogodka, pričujoča nam, kako zagrizeno je vse proti nam: pričenši pri cvetu tukajšnjega italjauskega prebivalstva doli do najzadnjega fakina. Taki dogodki so pa za nas glasen oponiui, da se tudi mi popri-merno skrajne odločnosti in da nam b6di geslo: Ne vdajmo se! Iz Rojana se nam piše : Javiti mi je, kako so se pri nas dovršili prainiki vseh svetnikov. Površno bodem tudi omenil pogreba 21 letnega mladeniča, Antona So-»iča, kateri je po dolgej bolezni dne 31. oktobra zdihnil k Bogu dušo svojo. Bil je vrl mladenič in nekdanji pevec. Pogreba udeležilo se je ogromno Število ljudstva in Rojanski pevci. To je bilo kaj posebnega: lepo in milo. Ko so rakev iz sobe prinesli na dvorišče, zapeli so pevoi „Nad zvezdami". Krasna pesem segala je vsem do dna srca. V cerkvi bo potem zapeli še „Usliši" in „Blagor mu". DolžnoBt me sili, da se v imenu vsega zbranega občinstva zahvalim našim vrlim slavcem ter iz dna duše zakličem : živeli pevci Rojanski ! Dan sv. Justa po blagoslovu zbrali se se pevci v cerkvi pri kataialku, pri katerem smo mogli 6e enkrat slišati krasno melodijo gori omenjenih mrtvaških pesmi. Potem so šli skupno na en kozarec vina k g. M. Ferlugi „pri dvanajstih murvah". Tu seje vrstila pesem za pesmijo do pozne noči. Poslušal sem in se veselil. Popraševal sem eno in drugo stvar, slednjič sem izvedel, da jih je še le polovica. Kaj pa, ko bi bili vsi, sem si mislil ; tak močan zbor, taki basi, taki tenorji ! In pa bariton g. F e r I u g a ; to je kaj posebnega. Pri tej priložnosti pa smemo reči: malo nas je, pa smo junaci. Š« par besedi. Ravno tisti dan povabil je g. Matija Bol® (gostilničar) Gretarske pevce-kričače, poda jače umrle gnjile „Pro Patrie*. Povabil je tudi neko ' godbo — to je bila kaj Čudna banda. Človeka je kar žalilo. Pri vsem tem je imel g. B. malo ljudi. Ko so domači k njemu zahajali, imel je boljšo srečo. Slovenski zbori so ljudstvo vabili, te vrane jih pa odvračajo. Dal Bog, da bi g. M. B. to sprevidel. Popotnik. Pri občnem zboru pevskega društva „H a j d r i h" 1. nov. izvoljen je bil naslednji odbor: Predsednik: g. A. Gorju p ; Tajnik : g. J. Nabergoj, ml.; Blagajnik : g. M. Ba n. Odborniki : gg. : A. Kapun, T. Sardoč, M. Kalin. I. Cibic. Namestniki : J. Bukavec, F. Ukmar, A. Nabergoj. — Društvo je tekom preteklega leta lepo napredovalo. Ukljub obilnim stroškom za nov krasen oder, muzikalije in druge potrebne priprave imel je „Hajdrih* prebitka 10 gl. ter je se posebej nabral 34 gl. za društveno zastavo. Njegov napredek v petji je pa imelo slavno občinstvo priliko opazovati o priliki letošnje poletne veselice. Posebno hvalevredno je pa, da je pristopilo na novo več mladeničev k temu prekoristnemu društvu, kar bo gotovo pripomoglo, da se bo redkeje razlegalo po vasi ostudno laško rjovenje. — Po dokončanem zboru vršila so je med pevci lepa zabava, pri katerej so Be izustile kaj lepe napitnice , ter bo poravnala vsa nasprotja, ki so bila nastala med letom med društveniki. V bratskej slogi ločili so se „Hajdrihovci* v poznej uri obljubu joč »i, da hočejo vedno zvesto podpirati društvo „Hajdrih" ter pripomoči, da sijajno doseže svoj blagi namen. Ženska podružnica sv. Cirila in Metoda V Gorici vabi vse svoje n. družbenice, častite goste, prijatelje in pokrovitelje nežne mladine k velikej besedi, katero priredi v nedeljo dne 9. nov. 1890. točno ob 8. uri zvečer v prostorih goriške čitalnice na korist otroškim vrtom. Spored : 1. „Slovanski svet", vglasbil II. Volarič, moški zbor. 2. „Naš narodni dom", zložil S. Gregorčič, deklamacija. 3. „Spomin na potovanje v Egipt", koncertni potpouri za dve c-tri, vglasbil A. Huber. 4. „Na goro", vglasbil F. S. Vilhar, ženski zbor sč sprem-Ijovanjem na glasoviru. 5. „Cvetka in deklica", zložil Jeler Zorn, dvogovor. 6. „Slovo", vlasbil F. S. Vilhar, za moški zbor in bariton samospev se spremljeva-njem na glasoviru. 7. „Kuiawiak", narodni ples poljski, za gosti in glasovir, vglasbil H. Wieuaw*ki. 8. „Kosana", sio-žil J. Stritar. 9. „Nazaj v planinski raj", vglasbil A. Nedved, mešan abor. 10. „Stara mesto mlade", poslovenil J. Starč, veseloigra v enem dejanji. — Uatopnina za osebo 40 kr., za družino 1 gld. — Z ozirom na blagi namen priporoča se visokodušnej rado-darnosti. Skrajna predrznost. Iz Ajdovščine se nam piše : V nedeljo popoludne po vočer-nicah pritepe se v cerkev sv. Ivana Krst. v Ajdovščini neki Planinec (Planina pri Vipavi). Vsede se v klop kraj mrtvaškega odra, pretvarja se kakor da bi molil in vsako toliko časa gre k odru, ter brba po denarju na krožniku. Verniki so to opazovali, opomnijo cerkvenika, da pazi na to človeče. Na to nanese v cerkev dobra sreča g. okr. sodnika in še jednega druzega gospoda, ki tudi stvar brzo zapazita. Na povelje g. sodnika pride takoj [orožnik, ki odvede uzmikača v tamnico. Zlikovcu je okolo 40 let in kakor je dosedaj izveatno, pograbil je okolo 3 g). 90 kr. Hudoben jezik. Nek Lahon piše v zloglasni list ..Mattino" dopis, v katerem toži župnika pri Jezuitih, kateri je po mislih lahonskega lažnika neki zaukazal. da bere dne bv. Justa slovesno sv. mašo en sam duhoven. Lahon v katoliškej cerkvi se nam zdi podoba svetopismenskega Farizeja v tempelju. Molit gotovo ne pride, temveč zabavljat; in „Mattinov" nesramni pisun hoče smešiti župnika imenovane cerkve rekoč, da bi brez dvojbe „on sum bral sv. mašo z asistenco vseh farnih du- hovnov, ako bi .se slavil i slovanskih aposteljnov sv. <'iriia in Met >da*. Komentara ni treba, .-nj nam je /adosten komentar list „Mattino", ki enake čenče pobira. Kolikor je nam znano, katoliška cerkev ne dela razliki1 mej raznimi svetniki. In kot taka povzdignila je tudi slovanska apostola sv. Cirila in Metoda. Iz Ljubljanske okolice se nam piše: Smeje prečital sem „Cahejevo pismo" v 85. štev. „Edinosti". D t, tudi pri nas na Kranjskem je tako. Navadne nedelje poje se v cerkvi pii službi Božje j še slovensko, a kadar je kak večji praznik, čuje se pa samo latinsko. Tudi ja/, in z mano večina druzih, smo teh misli, da se v je'i»u, katerega ljudje razumejo, B »ga bolj časti, nego v piujem, nerazumljivem. — Nedavno bil sem navzoč pri vajah latinskega petja. Iii ko so prišli do neke nenavadno besede, začele so se pevke tako smejati, da je bil učitelj prisiljen vaje prenehali. Čul sem tudi, da ee je kaj enak* ga tudi že v cerkvi med službo božjo prigod lo. In pri vnt>m tem so nekateri gospodje vendar gluhi in slepi, da nič ne vidijo in nič ne slišijo. Pač bi bilo želeti, da so stvar pivdrugači. Gospodje učitelji in pevci pa naj si zapomnijo, da se z slovenščini petjem v cerkvi Boga ravno tako časti, ali pa šo mnogo bolj, nego z latinskim. Svarilo. Varujte se prodojaleov v judovskem ali starem mestu. Tam prodajajo jako ceno sptijene in gnjile reči; n. pr. jope, rokavice, žlice, vilice, svinčnike po 10 kr. tucat, ure po 1 gld. itd. Marsikoga se že opeharili. Kdor ne verjame, se lahko prepriča; toda v svojo škodo. Judovski prijatelj. S I. novembrom t. I. odprl se je novoustanovljeni c. kr. poštni urad v „Pod-brdu", katerega je slavno c. kr. poštno in brzojavno vodstvo v Trstu blagovolilo goBp. Ivanu Torkarju izročiti. Zopet petarda 1 Dne 5. t. m. na večer počila je zopet petarda in sicer na trgu pred kolodvorom. Pok je bil silen in je privabil na lice mesta obilo ljudi. Rečeni trg si naši irredentovci kaj radi izbirajo za svoje veleizdajske manifestacije; kajti tam stoji spomenik, ki nas spominja združenja Trsta s Avstrijo. Danes še enkrat opominjamo slavno vlado na apostrofo v članku našem, pisanem ob priliki obsodbe „gospoda" Corettija. Ponarejene bankovce od jednega goldinarja zasledili so po južnem Tirolskem. Narejeni so fotografičuimi negativami ter so bledejši od pravih ; poznavajo se osobito po papirju, koji nema v sebi temnih vlakenc, kakor dobri bankovci. „Assicurazioni generali". Meseca oktobra se je predložilo 472 predlogov za zavarovanje življenja v skupnem znesku gld. 1,639.112*20, izdalo se je 425 polic v zavarovalnem znesku gld. 1,381.562*20. Od začetka t. 1. se je izdalo 4529 polic iu zavarovana svota znaša goldinarjev 14,161.525-49. V istej dobi se je izplačalo odškodnin gld. 1,219.910-23. Dne 31. decembra m. I. stanje oddelka za zavarovanje življenja bilo je sledeče: Zavarovana svota gld. 116,904.648-39 glavnice in gld. 202.035-66 letne rente na 46.926 policah. Minolo leto je družtvo izplačalo škode gld. 1,816.419-89 in od svojega začetka (1831) gld. 227,371.940-22. Avstroogerski Uoyd izposodi si, kakor poročajo Dunajski časniki, en milijon goldinarjev, da sezida v novej luki pet bangerjev. „Učiteljski Tovariš" št. 21 prinaša: Iz deželnega zbora kranjskega; Knjiga slovenska; Ukazi in odredbe šolskih ob-lastev ; Književnost; Vprašanja in odgovori ; Dopisi ; Društven vestnik ; Vestnik; Uradni razpisi učiteljskih služeb. „Ljubljanski Zvon" prinaša v 11. zvezku nastopno vsebino : 1. A. Aškerc : Jezde-čeva nevesta. Balada. 2. L. A.: Zori. 3. Josip Staife: Zadruga. Povest. (Dalje.) 4. A. Funtek: Jožef Cimperman. (Koneo.) 5. And. Fekonja: Reformacija v Slovencih. (Dalje.) t!. A. Funtek : Luči, XV, XVI. T. .Tosip Stare : Pisma iz Zagreba, XXIII. 8. L. A.: Kapela. 0. Dr. Glaser : Ro rot u in Julija. (Konec.) 10. P. Ladislav : Dodatki slovenskigraiuatiki.il. Književna poročila. 12. Josip Apih : Statistična Črtica dijaštVA avstrijskih visokih šol. (Dalje.) 13. Listek. „Vrtec" št. 11 prinaša sledeče zanimivo gradivo: Sanje (pesen, A. Medved) ; Iglanovi (M. Sašelj) ; Žetev (preložil — e); Ne vodi nas v izkušnjavo!; Materina dušica; Pravljice o morji; Francozi v Kamniku ; Listje in cvetje. .Kmetovalec" štev. 20. ima naslednjo vsebino : O slamoreznicah. — Poučen izlet na grajačini Rakovnik in Mokronog. — Reja mlade živine. — Vprašanja in odgovori. — Gospodarske novice. — Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske. — Insprati. Kotranove sladčice katero izdeluje lekarničar PRENDINI v Trstu Telefon št. 334. 2-30 Velika poraba ki jo dandanes v navadi £ rabiti kotranove izdelke prepričala me je, S da sem začel nuni izdelovati iz pristnega »r kotranovoga izvlečka Iz Norvedškega k? izvrstne sladčice podobne onim, ki dohajajo «■* iz inozemstva. fj Te sladčice imajo isto moč kakor kot rano v n voda in glavice (Kapsule), lužj- se, proiirojo in prebavijo ter se prodajejo po prav nizkej ceni. D* se ogne ponarejanju na enej plati v d obijeno ime izdeluvatelja Prendinija in na drugej besedo fatrame. V T r s t u se prodajejo v tekarnici Prendini v škatljicah po 40 kr., prodajejo se tudi v vseh večjih lekarnah v družili deželah. (E. 100 K. 132 — 134.— Tržno poročilo. Cene se razurao, kakor se prodaje na debelo blago za gotov denar). C ena od far. do (or Sava Mocca...... Kio biser jako tina . „ •lava „ n „ • n Ssntos tina..........„ „ srednja ... , Guatumala..........„ l'ortoricco..........n San Jugo de Guba . „ Cevlon plant. tina , . „ Java Malang. zelena . „ Campinas..........„ Kio oprana .... „ , ti""............n „ srednja .... „ CMSia-ligne* v zabojih . . „ Kacisov cvet...... Inger Bengal............„ Papar Singapore..........* PensHg ............„ Hatavia............„ Plment Jamaika..........„ Petrolej ruski v sodih . . l K. dalm I.a, h cort. „ Pignolli......... Biž italij. najlineji ... „ „ srednji ... . Itangoon extra| ... * l.a J carinom * II.«/ ... Saltanine dobre vrsti . . , Suho grozdje (opaša) ... „ Citebe .......... Slaniki Yarmouth .... sod Polsn:vke s ledne velikosti 100 K. velike..........„ Sladkor centrifug. v vrečah „ cert i tisk. ... Fažol Coks..............„ Mandoloni..........„ svetlorudeči .... . temnorudeči .... n bohinjski............„ kanarček ............, beli, veliki .... , zeleni, dolgi .... „ „ okrogli ... „ mešani, štajerski . . „ Maalo ..... Seno konjsko..............„ „ volovske............„ Slama.......... — _,_ 114- i o!- 108.- 110. - 11*.— 120,- i3'». - I^G.- 137.- 18M.- 10.- 118- 119.- 114.- 115!- 110.— •.'fi.5'1 20.— 400 - 22 — 24. — (H).- -- 50.— 51.— 52- 53. - 3-*.— 7.50 _>_ 8.75 •j.) ■.ji_ o«.— 41.— 12 - 44. - 45 - 53. - 54 - U — t'6. 59- titl,— 850 — .— 9.50 —.— 13. - —.— 1H.-8,- 19- 112.- — • — i 10 - —.- a i.5o 20.- —. — 115.50 — .— 14.75 15.- 13,- —. — B 72.- t>0.- 21. i O 32. - lo. -37.- 3&- 31.75 1! .25 ik "JI ll'čO V'.«)" 9 75 —- 10/»0 1150 — 10.50 -. - 10.50 —.— h3.-» 85*- •J 2.5 ' ti,— :-5.5o 2.50 3.50 H Riccardo Dinelli in tfi Via S. Lazzaro št. 15, Trst. ffli 1 m Zaloga alabastra vsake kvalitete in oblike. m Itln m ur? f?rti m i-jii m prJ Živic in družb, v Trstu imajo v svoje j zalogi, ulica Zonta Št 5, vsakovrstne stroju zu kmetijstvo in vsako drugo rabo, kakor tudi vse za stroje potrebno. Posebno priporočajo s e s a i k e (pumpo) za kalanje vode, pretakanje vina. gašenje požarov, škropljenje trt in drevja; cevi za vodovode in vsako drugo rabo izlitega in kovanega železa, svinca, kaučuka, lana; mlatiluice m čistilnice za žito, mrvil-niče za koruzo, slauioreznice, stiskalnice in mastilnice za grozdje itd. Prodajajo le iskušeno izvrstno vnanje in domače, garantirano blago po niskih cenah, ter jo razpošiljajo prosto carine po deželah. ' 18 Stroje pri nas kupljene popravljamo kadar je potichn in priskrbimo za porab-ljenje njih delo, drnge. Scliivitz & Comp. , tr; Zdravnik za zobe f * via Dogana št. 2 n -13 onlitiujc od 9. do 5. ure. KREMSKI ZENOF avežeskuhan, najfinejši, sodček za poskušajo a 1 gld. — sodček 5 kil 2 gld. 40 kr., sodček H/t kila 1 gld. 60 kr., 12 kilo 4 f?ld. 50 kr; zenof za za ženske, sladak in mil 2a/4 kila 2 gld. — na debelo razpošilja najcenejše E. Michel, 5 8 tovarnar ze u o f a Krem*. Nižje-Arstrijako. 1 SI TM k Tovarna za gips 1 različnih vrst na drobno in debelo. Izdeluje kipe iz gipsa pO nizkih cenah. 41—48 li: i i Jrl CARLO FIRELLI mejnarodni agent in špediter Trst, Via Arsenale št, 2. Oddaje listke za železnice in parobrode mornarjem in delalcem po nizkih venah in na vse kraje. 11-17 pripravljena od lekarja g. PlCCOLI-ja v Ljubljani, je uplivno zdravilo, ki krepea želodec, mehčA. čisti, odpravlja zlato žilo in odganja gliste. Sestavljena je iz zdravil-nih, v rastlinstvo spadajočih snovij ter ni nikako drastično učinkujoče, marveč lahko, delovanje organov urejajoče zdravilo, katero organizmu kar nič ne Škoduje, če se prav delj časa rabi. S—15 Esence za želodec pošilja ir.ilelovatnlj proti poitnurau povzetju v škatljah po 12 Htekloničič za gld i .'Ki ; po 24 za gld. 2.H0 po 8f> za gl. 3 84; po 44 za gl. 4.20; po 55 za gl. 5.2'i; po lil) za ifld. 1030; po za 51) kr, — V steklenicah po 15 kr. prodaja se skoro v vseli tu- in inozemskih lknrnah. JAKOB KLEMENC trgovec tO—10 Via S. A n t o n i o. Ima v zalogi velik izbor raznovrstnega lepega volnenega in (iruzet/a blaga z« žensko obleko te se vedno nahaja v velikej množini izborne kotonine, baršuna, platna in flanele v raznih barvah. Dobe «e bela zai/rinjala vsake vrste in velikosti. Postreči more z najlepšimi namiznimi prti, volnenimi robci, pledi in ženskimi ogrinjali Na izbor ima možkih za-vratnic in ovratnikov, in vsake vrsti svilenih dežnikov. V obilnoj meri se dobi za gospe vsaktere preproge in liSpa za plese in že-nitve in to vedno nove, moderno in nezalo-žano blago Vsaka naročba na deželo [po obrazcih ali mufitrilij se izvrši hitro in točno ter lahko nekatere vrsti blaga broz daoa na deželo pošlje- Svilnato blago je vedno naj-novejdega izdelka; svilnate trakove v^ake velikosti za plese, ali za nagrobne vence, kakor tudi zlate in srebrne t'ranže so dobe na izbor. Ima za slovenska društva trobojne svilnate trakove, v raznej sirokosti. Ravnokar prispele nove j Drži u zalihi (fkladiSču) svo potrebno tiskanice i knjige za crftven- urede. Onda ima na prodaj sliedeče knjige : Kmetijsko berilo zu nadaljevalne tečaje ljudskih šol in gospodarjev v pouk cietia prije 50 nvč. sada -SO tvrdo vezana......n. 4IO Sodnijski obrazci sastavil H. Trnovec . • n. 2<) Vilim Tel, prevod Cegnera ..... n, 40 Ljudmila prevod I Le buna.....n. ?0 Filip prevod Križnana.......n. 20 Antigona prevod Križmana......n. %0 Pjesma o zvonu preveo A. K. Istranin . n. 20 Istra pjesma „ A. K , . , n. 2 O Ove su knjigo jako prikladne za darove o praznicih zato ih si. občinstvu preporučatno. Kod naručivanja tiskanica i dingoo;, molimo naznačiti t o č n o miručbu i dotični naslov (adresu) naručitelja. Za obilnu naručbu preporuča se Tiskara Dolenc Via Carintia br. 28 u Trstu. namtmaa Lek arna Trnkiczy. zravuii rolovŽa " " v Ljubljani na velikem mestnem trgu, priporoča ti.kuj popisana nsjboljia iti svežo zdravila Ni ga dntVa, da bi n« prijeli |»i menih zahval o miših izborno »kutenih domačih zdravilih-l.ekaru Trnk6i'.zy-jeve tvrda pet. in sicer: Na I) u naj i Viktor pl. TrnkoCzy, V., HundsttiurniNt.rasKe 113 (tudi k° trevih , b-i ti k, vgtsh na'eiljii'lh > kuJnlh bolemii. i kalila, p u^nih in vratn 1» boleiuij tfr (itlprivlju vse jfigt«. mli vutlr- _ ________ . tuje konje dwbe e. okrogli« i iskrene. Kriivn rtulo raimpi doltrep« mlvkn. f/GT Zamotek z rahli nim navod« m vrni velja 1; 5<> kr . 5 zametkov nu nio s t-L Vsa ta našteta, zdravilu samo urava TRNKOGZY-ja zraven rofr,vža in vm:»k dao s poŠto razpošiljajo ■v lekarni j„ Najboljše nmiilo ko J« ponoiffn pri pr. ić({ii »II, ote-kanii kulen.kopitnih boli!e'M, oirp-iidnji v boku, krlf iul ceksnji n* m 'bu i jlli na no (C»h. iivljunji tiS f nuji St» tla,opra ve ii:R|ni itd..h kratka rl v no h viianjih boleznin lu litb.ih. Stokle licu z r-ibll-iiim nav idom vrad ^Iane lo 1 tfld., S atpkl * rabil'iim iiuvodom vred samo 4 gld. dobijo v I_, j vi Id lj a.xi i 7-12 Lasinik pol. družt'o .,idinost". Izdajatelj in odgovorni urednik Maks Cotift. Tiskarna Dolenc v Trstu