Slovenski narodni ponos. XII. Slovanov je Bog ustvaril kakor listja in trave. — Za prosveto najimenitnejši narodi bivajo v Evropi. Po narodnosti razločujemo med njimi tri velika glavna plemena, namreč romansko (s Francozi, Lahi, Spanci, Portugizi in Rumuni), germansko (z Angleži, Nemci, Švedi, Danci, Frizi, Nizozemci in Vlamci) in slovansko, o katerem smo že zadnjič govorili. Kar je §e narodov, ne spadajočih v nobeno teh plemen in pripadajočih drugim, kakor so na pr. Turki, Madžari, Grki, Albanci, je primeroma neznatno, vseh skupaj jedva na 25 miljonov, dočim romansko pleme samo šteje danes 111 milj., germansko na 114 milj., slovansko pa na 122 milj. duS. Nas Slovanov je torej največ, in ker ima vsa Evropa okoli 372 milj. prebivalcev, približno V3 vseh; od prebivalstva vsega sveta pa znašamo približno Vio- Čisto naravno je, da imamo Slovani, ki smo v Evropi najštevilnejši, tukaj tudi največ sveta; od 98 milj. km2 je našega 6 milj., dočim je jjermanskega in romanskega le po l1/, milj. Če se ozremo po zemljišcih, ki jih imata ti dve plemeni po drugih delih sveta, moramo jima sicer priznati, da sta zastopani v Ameriki in Avstraliji in sicer tako, da je nekaj tega sveta dotičnih evropskih narodov lastnina (kolonije), drugo pa samostalno; ali koloniie so od danes do jutri, danes so še meni podložne, črez noc pa se moje nadvlade otresejo; tako je, kakor pravi zgodovina, bilo doslej, in tako bo tudi zanaprej, ker vsako živo bitje teži po prostosti; kar je samostalno pa, če je tudi tiste narodnosti, pri Romanih in Germanih čuta skupnosti več ne pozna, nikar že da bi se ta-le Se raztezal čez celo pleme; sai smo že gori diali da plemenske zavednosti pri Germanih kakor pri Romanih več ni; Zvezne države pa, ki so je evropski Angleži še komaj pred kratkim utemeljili na pr. sočustvujejo s temi danes prav toliko kakor z nami Slovani. Temu nasproti pa ima Rusija od svojega evropskega sveta naprej proti vzhodu skoz celo Azijo še 175 milj. km2, tako da meri ves po Slovanih obljudeni svet, ki se razprostira od Jadranskega morja in čežkih Smerečin tje do Velikega ali Tihega morja neprestano, 236 milj. km2 ali 2Vakrat toliko kakor vsa Evropa; od vse suhe zemlje je to več kakor Vs- Mimogrede še bodi omenjčno, da spada na Slovane izven ruskega carstva le onih 6 desetin; ruska država meri torej danes sama 23 mil. km2. Pa recimo eno, dve o ruski državi, ker na zunaj zastopa slovansko pleme pravzaprav ona, ki je fizično, politično kakor moralno najmogočnejša, tako da se slovansko prašanje osredotocuje v njej. Velikost njeno že poznamo; prebivalstva šteje danes na 150 milj. Tako velike in mogočne kontinentalne države, t. j. brez kolonij, še svet ni videl; rimska je svoje dni merila kakih 5 mili. km2, perzijska 7, arabska 10, mongolska 11; prebivalcev je rimska štela kakih 50 milj., ostalih imenovanih držav pa tega števila ni dosegla nobena. Izmed sedanjih dasta se z Rusijo primerjati le Kitajska z 11 mil. km2 (s stranskimi deželami vred) in s 360 milijoni duS in Zvezne države v Ameriki z 9'/a milj. km2 in 70 milj. prebivalcev. Toda Kitajska se sme z Rusijo pač le primerjati po številu, nikar pa po moči, z ozirom na katero se med velesile celo več ne šteje, tako slaba je. Tudi Turčija z 2 milj. km2 in 21 milj. prebivalcev se v primeri z Rusijo ne more jemati v poštev. Evropske takozvane velike države imajole po 4-600 000 kra2 in 30—50 milj. prebivalstva; med njimi je naša Avstrija največja. Še med kolonijskitni državami, ki se mnogo hitreje širijo, ki pa, kakor smo že gori djali, živš le od danes do jutri, je obseg Rusije doslei dospela le Anglija; crez noč, in gotovo ne bo več dolgo do tega, pa bo na svetovnem toriSču stala kakor zapuščena reva, broječ jedva kakih 400.000 km2, kakor Španija, ki meri danes le V« m'ii- kra- in je še leta 1810. imenovala 11 milj. km2 svojo lastnino. Rusija toraj danes vse države, kar jih je na svetu, po velikosti in po številnosti prebivalstva nadkriljuje visoko. Pa tudi z ozirom na notranjo kakor zunanjo mogočnost zavzema v kolu držav prvo mesto ; Rusija je najbogatejša na vsem: na žitu, na lesu, na koristnih rudninah, na denarju, pa tudi — in kar je največ vredno — na moralnosti; vsled tega se ji tudi v svetovni politiki danes priznava središče. Pa pustimo zdaj Rusijo, povedali bi o njej še lahko mnogokaj, ali nočemo; Nemci in drugi bi v zlobnosti hitro trobili v svet, da Skilimo iz domovine, dasi se to, kar smo rekli, Iahko posname tudi iz vsake v avstrijskih šolah rabeCe veeje zemljepisne knjige; vrnimo se raje zopet k premišljevanju o slovansketn plemenu. Kakor posamezni človek, tako ima tudi pleme, narod, svojo mladost, za njo dobo moško in končno starostno, v kateri moči ginevajo ter nazadnje popolnoma odstopijo. In zgodovina kakor narodopisje nas učita, da je pleme romansko zdaj starec, pleme germansko višek moške dobe prekoračilo, in da se pleme slovansko mladeniški dobi §e le bliža; kajti le plemenu slovanskemu je lastna ona prvotnost, čvrstost in gibčnost duha in ona nravna nepokvarjenost, sploh ona vsestranska bujnost, ki diči fanta, dekle v starosti, ko se v mladeniča v devico jameta razvijati. Treba le primerjati imenovanih treh plemen leposlovje; Romani in Germani so se že izpisali, izvirne nove misli proizvaiamo danes malone le Slovani, dobra polovica nemških knjig je prestavljenih, izmed teh zopet dobra poloviea po izvirnikih slovanskih, in če cenimo nemSko izvirno blago, ne sodimo preostro, če trdimo, da je le kakih 25% kaj vredno; povesti in romani nemških pisateljev so pac večjidel prepojeni po brezverstvu, nenravnosti in narodnem napuhu. Tudi teh treh plemen množilnost, ki jo posnemamo iz ljudskih štetij, dokazuje kaj jasno njih starost. Od leta 1887. do 1897. so se Romani pomnožili za 28%, Germani za 91%, Slovani pa za 20%; v jednem letu torej številno priraščajo Romani za dobro; V4°/o> Germani za s/4%> Slovani pa za 2% mi se torej podvojimo že v kakih 40 letih, Germani v kakih 100, Romani pa še le v kakih 300 letih; črez 100 let na pr., ko bode Romanov 148 in Germanov 228 mili., bode nas Slovanov že 366 milj. Te podatke nam je pa popraviti v tem stnislu, da bi bili resnični, ako bi množna sila ostala današnji jednaka; ona pa pri Romanih in Germanih pojema, dočira je pri nas doslej rastla. Nemci so se na pr. v prvi polovici tega stoletja še v jednem letu množili za 12%> š'i s0 torej nazaj za 0'45%; Romani še bolje nazadujejo; a Rusija se je pred 100 leti množila za 15%; od tistihmal je torej napredovala za Vsc/o- Potemtakem črez 100 let Germanov in Romanov ne bo toliko, kakor smo gori rekli, ampak manje; tedaj bodemo Slovani Steli več, nego oni obe plemeni skupaj. Zanimivo je pač zdaj vprašanje, kakšna utegne biti našega nadepolnega plemena prihodnost. Če se stvari razvijejo srečno, bode gospodarilo kakor zdaj, črez večjo polovico Evrope, in še čez celo Azijo. Za dobe rimske je bilo svetovno torišče Sredozemno morje, sedaj za dobe germanske je morje Atlantsko, v prihodnosti slovanski pa bode Vehko morje; še-le kulturi slovanski je torej prihranjeno, da obsega vesoljno zemljo. Nova železnica ruska, ki teče od skrajnega zahoda do obal Velikega morja, in ameriška železnica pacifiška, nadalje dosledno tiho prodiranje Rusije v Aziji proti turškemu, perzijskemu, angleškemu in kitajskemu jugu s svojimi stoterimi sredstvi, vse to govori jasno, da Slovan svojo nalogo pozna ter svojo prihodnost sluti, in da svoj cilj zasleduje resno. Slovanska moč bo tolika, da takšne na zemlji še ni bilo, pa tudi slovanska prosveta se bo gibala v takih višinah, da si tega sedaj tudi približno predstavljati še mogoče ni. V Rimljanih je med glavnimi duševnimi zmožnostimi prevladovala volja; srca niso imeli in tudi um se ni ravno mnogo bavil z gojo ved in umetnosti. German je volji, ki jo ima kakor Rim- ljan, pridružil delo umsko; nobenega rekla Nemci tako radi ne ponavljajo, kakor da so narod mislecev, in prav ta zavest jim ponos napihuje najbolje. Nam Slovanom pa je Previdnost namenila — in zato nas je tako obdarila — da s trdno voljo in bistrim usaom združimo še tretje, najlepše, namreč blago srce ter velikodejansko utelesimo človeštva idejal. Doba slovanska bode dosedanji zgodovini krona. S tem končujemo članke o slovenskem narodnem ponosu. Videli smo, da imamo Slovenci uzroka dovolj, nositi v nas prav čvrst narodni ponos. Videli smo, da nismo ne zadnji, ne med zadnjimi, ampak da nam gre mesto med prvimi. Ce nam krivična politika veže roke, maSi usta, če ona sploh ucinja vse, da bi nas pokončala, ali smo zato manje vredni? Vsaka sila do vremena, in tudi Slovenci \o bodemo prestali. Gotovo pa bode prej strta, če nam čvrst ponos podžiga srce in izpodbada voljo. Kličemo torej: Bog nam daj vsem skupaj kakor tudi vsakerou posebej skalno močnega slovenskega narodnega ponosa!