Jernej Kopitar. Glagolita Clozianus. Kar je o Kopitarju pisal Čop vže leta 1833 (v Slow. ABC-Krieg str. 2): BWenn wir im gegenwiirtigen Aufsatze die Ansichten des Herrn Kopitar mehrmals zu bestreiten veranlasst werden, so wollen wir dadurch seiner wohlverdienten europaischen Celebritaet, die unserer Anerkennung nicht bedarf, keineswegs zu nahe treten"; — to je v istini postal po slavni knjigi: 5. Glagolita Clozianus id est Codicis Glagolitici inter suos facile antiquissimi, supparisque ad mininum exarato A. 1057 codici Cyrilliano Ostromiri Novigradensis. Fragmentum Foll. XII. membr. servatum in bibliotheca Illmi Comitis Paridis Cloz Tridentini. Literis totidem cynllicis transcriptum, amplissimis de Alphabeti Glagolitici antiquitate et Liturgia Slavica A. 870 primum coepta in Pannonia prolegomenis historicis et philologicis; monumentis item tribus dialecti Carantanicas sec. X. Monachii repertis; speciminibus Slavismi Cisdanubiani ab A. 1057—1835; Calendario Slavico A. 1057, aliisque Ineditis; addito grseco glagolitac Interpretis nQoxtifiivrp, latinaque Slavicorura omnium Interpretatione; linguss denique Slavorum sacrse brevi Grammatica et Lexico illustratum suo sumtu edidit et IUm0 Codicis Domino dedicavit B. Kopitar, Augustissimo Austrise Itnperatori a Bibl. Palatinse custodia. Cum tab. ameis duabus. Vindobonse. Prostat ap. C. Gerold. 1836. LXXX. 86. in Folio. — Ta latinski naslov satn dokaj kaže, kar ima knjiga v sebi. Po njej je zaslovel Kopitar po Evropi, nied vsim učenim svetom, kjer se bavijo z jezikoslovjem slovanskim. Poleg Dobrovskega nInstitutiones" je Kopitarjev BGlagolita" poglavitna podlaga nadaljnemu znanstvenemu raziskovanju o Glagolici in Cirilici, o pervetn književnem jeziku slovanskem, o njegovi domovini in razmeri proti sedanjim. itd. — Nanj se sklicujejo jezikoslovci slovanski, a tudi neslovanski. — Zove se spomenik BGlagolita" t. j. pisan v glagolici, glagoljaš, glagolec, v latinski obliki kakor n. pr. Israelita, Silesita; nClozianus" t. j. Clozov, po lastniku, kteri — grof Cloz — ga je bil Kopitarju 1. 1830 posodil v ta namen, da se priobči. — Posebno ceno omenjenemu spomeniku daje oprava, v kteri ga je on izročil svetu. — Po Kopitarju se razreduje knjiga v tri razdelke: a) Prolegomena pg. III—LXXX. V tem predgovoru se nahajajo učene razprave o spomeniku samem, o njegovem pismu in slovu, o Glagolici in Cirilici, o cerkvenem jeziku slovanskem (lingua sacra), o Karantancih in najstarših njihovih spominkih (Monumeuta Frisingensia. cf. V. Jezičn. 39—44); dve priliki t. j. homilija ruska in spoved česka; evangelij (Luk. 24, 13—35) o učencih gredočih v Ernavs 24krat od leta 1057—1835 (dialecto slovenica veteri, ecclesiastica, bulgarica hodierna, illyrica rectius Serbochrovatica sive Chrovatoserbica, slovenica hodierna); koledar Ostromirov; o sv. Metodu; Anonymi Salisburgensis A. 873 scriptoris Historia conversionis Carantanorum (poslovenil prof. J. Majciger v Zgod. ss. Ap. Cirila in Metoda 1. 1863 str. 98—103), kar vse se sklepa s terditvijo, da Glagolica je vsaj verstnica Cirilici, ako ne stareja, in da beseda, v koji je sv. Metod v devetem veku obhajal službo božjo, je lastna bila Slovenom v Panoniji ali v širjem smislu v Karantaniji. — b) Opus ipsum pg. 1—40. Clozov (Klocev ali Kločev) sporaenik sam — v pervotni skupni in drugotni razločni pisavi — tiskan z bolj občnimi čerkami cirilskimi, v staroslovecščini z gerškim virnikom in latinskim prevodom ter z nekterimi primerami, ima v sebi dva govora sv. Jovana Zlatoustega na cvetno nedeljo (cvetnico ali verbnico) in na veliki četertek, enega sv. Atanazija na veliki petek, in enega sv. Epifanija tudi na veliki petek. Cel je le tretji. Unih sta se kasneje dobila dva lista, na svetlo dal v isti obliki dr. Fr. Miklosich 1. 1860 (Zum Glagolita Clozianusj. — c) Epimetron pg. 41—86. Po primerjanem glagolsko-cirilskem spominku iz XI. veka nasledva kratka slovnica in za njo kratek slovar slovanskega cerkvenega jezika z obojo azbuko slovansko. — Slovnica je vsled novih virov že mnogo popolnejša mimo Dobrovskove, vzlasti gledč na pravopisje in glasoslovje, in kakor v pervih dveh razdelkih, tako se tudi v tretjem dostavku mnogotere besede kaj lepo in celo naravno pojasnujejo iz naše slovenščine, da so po tem vnanji učenjaki bolj se ozirati jeli na naš jezik novoslovenski. — Iz ktere dobe izvira hvaljeni spomenik, kaka mu je bila osoda itd., o tem je brati sim ter tje (na pr. Zlati Vek 1863 str. 284—286). Hesychii Glossographi discipulus . . — Po Dobrovskega BInstitutiones" in Kopitarjevem »Glagolita" se je vzbudila nova doba v jezikoslovnem preiskovanji slovanskem, o začetji in domovji pravopisja bodisi glagoliškega bodisi cirilskega, o slovanski liturgiji itd. Odmevati so se jeli Kopitarju glasovi vgodni, a tudi nevgodni; tedaj se prikaže na dan: 6. Hesychii Glossographi discipulus et epiglossistes Russus in ipsa Constantinopoli sec. XII.—XIII. E codice Vindobonensi graecorussica omnia, additis aliis pure grsecis, et trium aliorum Cyrilliani lexici codicum speciminibus, cum appendice pbilologici maxime et slavistici argumenti, nunc primum edidit et scientiarum academiis Berolinensi et Petropolitanse si quidem mereantur promovenda sistit Bartholomseus Kopitar augustissimo Austrise imperatori a bibliothecse palatina^ custodia et utriusque acadeiniifi sodalis. Cum tabula ffinea graecorussa. Vindobonse, 1840. Gerold. 8°. XXIV. 72. — Tudi ta knjiga se razdeljuje na troje: a) Praefatio pg. I—XXIV; b) Codicis Vindob. pars graecorussa pg. 1—24; c) Appendix Miscellanea pg. 25—72. — Bolj občne in žive pomembe je tretji razdelek, v kterem Kopitar naznanja, opisuje ter po svoje presojuje razne jezikoslovne stvari, gerške in latinske, listine ali spomenike glagoliške in cirilske, reči maloruske, poljske, česke, pa bulgarske, brovaške, novoslovenske. Vzlasti znamenite so razprave na pr.: De cimelio Remensi cyrilliano et glagolitico, sec. XIV; de Evangelistario Vaticano glagolitico, sec. XI. Assemaniano; de linguse S. Methodii liturgicae pannonietate; de theatro apostolicorum Ss. Cyrilli et Methodii laborum; de Maciejowski polonicis ad hist. eccles. commentariis; de Ludovici Gaji novarum tabularum in Croatia duplici molimine; de Pantilio itd. itd. — Po njih so nastale med učenjaki razne hude borbe, kterih nektere še sedaj niso dognane. J. Kopitar indr. Fr. Miklošič. — ,,Leroi est mort, vive le roi!" — BIma tomu nekoliko godin, čto su naši dokazivali, kako je stari Sržm Rimu careve podavao krvi Slovinske; nu meni je bolje dokazano, piše Fr. Kurelac (v. Recimo koju. 1860. str. 6, 7.), da su Kopitar i Miklošič (i to dva cara slovinska) iz krvi naše brače potekli, nego ti carevi rimski iz naše". — BSein beriihmter Schiiler, Nachfolger und \viirdiger Erbe seines Ruhmes ... Wozu Kopitar den Grund gelegt, oder was er nur einfnch projectirt oder skizzirt hatte, das ist von seinem Schiiler und Freunde Miklosich, den wir Slovenen mit Stolz den Unseren nennen, enveitert und aufgebaut worden", terdi dr. Klun (cf. Oest. Revue II. 1864. S. 63. 65.). — Da je to res, pripoznava dr. Miklošič sam v mnozih spisih svojih. Tako na pr.: 7. Vita S. Clementis episcopi Bulgarorum 1847. Grsece. Edidit Fr. Miklosich. Vindobonse. Manibus Kopitarii gratus discipuli animus. — V ,,Lexicon linguse slovenicse veteris dialecti" Vind. 1850 piše v posvečbi: BAbhinc annos fere triginta Kopitarius promiserat editurum se lexicon linguae palseoslovenicae et effecerat, ut harum rerum studiosi hoc sagacissimi phiiologi opus magno cum desiderio expectarent. At vir celeberrimus vitam finiit, quin opus, quo philologia slavica carere non potest, edidisset: quse paraverat, in bibliotheca lycei Labacensis servantur. Nos igitur ex eo tempore, quo amicum et magistrum mors nobis eripuit, ut perficeremus, quse illi ad finem perducere coDcessura non erat, id agebamus etc". — V predgovoru k nMonumenta linguse palseoslovenicse e codice Suprasliensi" Vindob. 1851 pravi: BPriora centum duodeviginti folia habes nunc in bibliotbeca lycei Labacensis, quo cum libris Bartholomsei Kopitarii venerunt... Bibliotheca lycei Labacensis servat etiam totius codicis apographum factum manu Bartholomsei Kopitarii". — V nSlavische Bibliotbek" Wien 1851 priobčuje najprej nBartholomaus Kopitar. Selbstbiographie" (pg. 1—18) in rekši v predgovoru: MKopitar's prolegomena historica sind zwar in der Pariser ausgabe des Rheimser evangeliums abgedruckt, allein da dieses buch so wenig verbreitet ist, dass mir in Oesterreich nur zwei exemplare bekannt geworden sind, so glaubte ich deu freunden der slavischen geschichte einen dienst zu erweisen, wenn ich diesen durch inhalt und form gleich ansgezeichneten aufsatz abdruckte" — kaže ga str. 57—84 z naslovom: Bartholomaei Kopitarii Prolegomena historica in Evangelia slavice, quibus olim in Regum Francorum oleo sacro inungendorum solemnibus uti solebat ecclesia Reraensis. Caput I. Unicum liturgise slavicse privilegium. II. Christianismi in Slavis initia. III. Seculum Caroli Magni. IV. SS. Cyrillus et Methodius. V. Ulteriora liturgise slaviciB in Occidente festa. VI. Methodiani seculi recapitulatio. VII. De codice Remensi. — Leta 1857 priobči nBartb. Kopitar's kleinere Schriften sprachwissenschaftlichen, geschichtlichen, ethnograpbischen und rechtshistorischen Inhalts". I, kteremu ima nasledovati še knjiga II. — L. 1860 je dal na svetlo nZum Glagolita Clozianus" z naslednjo vpeljavo: nZu den bedeutendsten Erscbeinungen auf dem Gebiete der Slavistik seit Dobrovsky's Epoche machenden Institutiones linguse slavicse dialecti veteris Wien 1822, gehort uastreitig der 1836 in Wien von B. Kopitar herausgegebene Glagolita Clozianus, ein aus zwolf Bliittern bestehendes glagolitisches Fragment von bohem Alter. Die Bekanntmachung dieses Denkmals hat die glagolitische Frage wieder angeregt, und dem Herausgebev gebubrt das Verdienst einer Restitutio in integrura der Glagolica mit Erfolg angebahnt zu haben" itd. — Primeri tudi znameniti sostavek njegov ,,Glagolitischa v Ersch- u. Grubers Allg, Encyclopiidie der "VVissenschaften u. Kiinste itd. in rad porečeš s Kurelcem: BKopitar i Miklošič — dva cara slovinska". —