Konjiška železnica. Pri seji deželnega zbora dne 25. iebruvarija je bilo poročilo posebnega odseka za železniške zadeve o poročilu deželnega odbora priloga štev. 60 na dnevnem redu, kako se je postava o pospeševanji lokalnih železnic na Štajarskem izvrševala v dobi od dne januvarija 1897 do januvarija 1898. Iz zanimive debate, ki se je ob tej priliki vnela, povzamemo sledeče: Poročevalec čelezniškega odseka dr. Link se ie spominjal, s kakim zanimanjem so se prejšna leta poslušaii nasveti železniškega odseka, s kakim veseljem se je pozdravila v deželi vsaka nova lokalna železnica, da pa je v zadnjem 6asu ta optimizem rodil celo pesimizem, ker je defieit fonda za lokalne železnice postajal vedno ve6ji in železnice sploh niso prinašale onih gospudarrfkih dubi6kov, kot se je pri6akovalo. Proga Celje-Velenje je v letu 1896 prinesla 40.000 gld. prebitka, proge Wiese)sdorf-Stainz in Poljčane-Konjice pa žali Bože znova zdatnega delicita. Po govoru poslanca Rochlitzer, ki je predlagal, da naj deželni odbor pravo6asno napravi sklepne račune o prometu deželnih železnic tako da deželni železniški svet zamore o predlogih izraziti svoje mnenje in se omogo6i da se le-ti prec o početku deželnozborske sesije predložijo v posvetovanje deželnemu zboru, je govoril poslanec Žičkar: »Visoki deželni zbor! V poro6ilu visokega deželnega odbora in železniškega odseka je zabilježena malo tolažljiva vest, da mora konjiški okraj za leto 1897. vpla6ati svoto 6300 gld v to svrho, da se pokrije deficit pri prometu lokalne železnice Polj6ane-Konjice, ter da mora razun tega še tudi dežela plačati 5485 gld. 16 kr. Okraj konjiški in dežela štajarska pla6ata na ta na6in zajedno za poravnanje deficita ni6 manj kot blizu 12.000 gld. Radi tega je gotovo opravičeno vprašanje, kje ti6i vzrok pasivnosti te železnice. Ni dvomiti, da se je, predno se je pri6ela zidati železnica, ra6unalo na vse strani bode li rentabiliteta železnice osigurjena ali ne. Doznal sem sam, da je deželni železniški urad znižal množino blaga na tej železnici, kot jo je naznanil okrajni zastop konjiški, na polovico. Izra6unalo se pa je, da kljubu tej redukciji množine blaga, ki bi se moralo prevažati, lokalna železnica ne bi smela zgubiti svoje aktivnosti. Ko se je pa proga Polj6ane-Konjice otvorila, nakrat ni bilo nikacih predmetov za prevažanje, ker se \e blago kot poprej po okraini cesti vozilo. Kot 61an okrajnega zastopa konjiškega stavil sem v jedni plenarnih sej predlog, naj okrajni odsek prosi deželni železniški urad za znižanje tarifov pri prevažanju blaga. V okraju vlada namre6 splošno mnenje, da so previsoki tarifi osobito krivi, da je železnica pasivna. Na ta svoj predlog sem kaj čuden odgovor dobil. Predsednik je namre6 pojasnil, da je radi tega interveniral v Gradcu na pristojnem mestu. Odgovorilo se mu je pa, «da se bodo ljudje že navadili na višje tarife.* Prešla so sedaj leta, Ijudje se pa še vedno niso privadili višjim tarifom. Blago se tudi sedaj še z vozora prevaža iz Polj6an v Konjice in naobratno. Ni 6udež, da je ljudstvo celega okraja trdno prepri6ano, da je to uzrok pasivnosti železnice. (Konec prih.)