Shod polit. društva ,Pozor' na Ptujski gori. Polit. druttvo '»Pczor« v Ptuju je skliealo na dan 12. okt. 1903 ob 3. uri popol. shcd, katerega se je vdelsžslo veiiko žtevilo prebivaiatva. Predaiet shoda je bi! že dobro znan slučaj nesrečnih zakonskih BratuSa, ki sta bila obdoižena. da sta svojo lastao hčerko umorila, spekla m pojedla. Predsednik druStva g. Zelenik otvori zborovanje, pozdravi navzoče, predstavi vlad. zastopnika. prediaga zapisnikarjem g. M aleinerja in g. Kamenška, katera se tudi izvolita, ter da nato bestdo g.sp. dr. Brumenu, kateri v kratkih pa jedrnatih besedah poda zbranim sliko ceiega siučaja. Govornik omenja predživljenje zak< nskih BratuSa, obsoja poistopanje obiasti, katere celega slučaja niso nataako preiskale tcr povdaria posebej brezbrižnost preiskovaloega sodnika, kateri vzlic temu, da zdravniki našlih kosti niso mogli z V8O gotovostjo spoznati za človeške, istih, kakor tudi krvave obleke dekliee ni pcslal v Gradec, da jih tamošnji veSčaki preiSčejo. (Burno odobravanje) Govornik pravi, da je to v teku 25 let že druga taVa justična pomcta ter omenja slučaj iz 1. 1875, v katerera je bil Leopold Grossmann iz Št. Jurija ob Šiavnici radi umora svoje matere na vislice obsojen, pozneje pa v 20Ietno ječo po- miloščen in čez par !et izpuSSen, ker se je zločinec javil. Govornik pravi, da se iraamo le veiiki milosti presvit. viadarja zahvahti. da Bratuša ni bil nedolžno usmrden. Gavorcik navaja nato iz nemšiuh fta-jopisov par odurmh člankov, v katerih se je radi navideznega zločina nenormalnega Bratuša celi slovenski narod imenoval »narcd liudožrcev« (SploSno ogorčenje in »fej«-klici.) ter obžaiuje zadržanje državnih pravdnikov, kateri niti enega teh časopisov niso zaplenili. Nemski časniki so sicar navidezoi zločm raztrcbili v daljni svet, a sedaj nimsjo toliko pošteaosti, da bi svoje pisarjenie, razžaiujoče celi naš narod, preklicali, ampak še sedaj, ko je že eela stvar pojasnjena, ko se je umorjena in pojedena deklica našla, ko je torej nedolžncst BratuSe že dokazana, celo stvar zavjjajo, Bratužo znova zločina umora dolže. »Čaš, 6e svoje hčerke ni umoril, pa je katero drugo«, in tako znova ves slovenski narod žabjo. Govornik p>'avi, da je ta žalostoi dogodek tudi v rzki zvezi z neznanjem siovea. jezika, k&jti nase Ijudstvo, katerercu se po germanističnemu zisteciu Gieiapacha poSiljajo ie nemSki uradnikj, medteai ko si domači naši sinovi ižčejo kruha v tujih deželab, ne zaupa tujcem. Hsccncu obžaluie govornik, da se dosedaj nobtn državni posianee ni brigai za BratuSevo kazensko zadevo. Po dovrSenem govoru preCita č. g. župnik T e r t n i k naslednje resolucije: I. Zborovalci zbraui pri javnem shodu političnega druStva >Pozor« doe 11. oktobra 1903 na Ptujski gori obsojajo pisavo sovražnib nemSkih listov »Grazer Tagblatt«, »Marburger Zeituog«, »Deutsche Wacht«, >Pettauer Zeitungc m »Štajerca«, ki so povodom obscdbe zakonskih BratuSa radi amora svoje hčere na nasramni način ee!o spodnjeStajersko slovensko ljudstvo obdolžili kanibalizma in Ijudožrstva ter obžalujejo, da pristojne oblasti niso preprečile in prcganjale doti^nih. slovenski nerod na Spod Štai^rskem sramotefiih člankov. II. Istotako obsojajo navedeni zborovalct sedsnjo, po oprostitvi navedene zakonake dvojice se ponavljajočo pisavo teh listov, ki pavSainega obrekovanja siovenskega naroda niti ne prekličejo, deioma 3e ce!o sedaj 0 dokazani nadolžaosti zakonsk;h Bratuša molče ter s tem zamoičaojem prikrivajo javnosti resnico. III. Slovenski državni poslanni dr. Mirosl. Ploj, Josip Ž,^kar, RobiJ m vitez Berk.s pozivljajo se z ozirom na to. ker se }e v javnih listih izraj?lo domnevarjje. da so sodni organi, ki so poslovali v teku preiskave ua škodo Bratuša, del)ma povzroSili napačno obsodbu, koje dcmneva^je se cd pristojoih nadzorstremh oblasti ni zanikalo a!i z deianskimi podatki in ra^logi ovrglo, — da naj s potrebno energijo in odiočnostjo zahtevajo od voditelja justičaega ministrstva potrebash pojasnd, da se poleže razburjenje in cgorcenje, ki je vsled tega slučaja caed tukaišnjm prebivalstvom zavladalo in ki ugledu pravosodja ni koristno in ugodno. IV. Ker justični minister dosedaj ni začel odjjovarjati na interpelacije, stavljene v državnozborskih aejah % dne 26. febr. 1902 ter 12. jun. 1903, v kojih so se grajale velikanske neredaosti pii ptujskem okrainem in deioma pri mariborskem okrožnem sodišču. se imenovani drž. poslanci pozivljajo, z vsemi parlametarnimi sredstvi prisihti justičn. ministra, da opraviči po3topanje njemu podrejeriih sodmjskib funkciionarjev, aii pa, če tega storiti oe more, ukrena potrebne korake, da zadcbe oškodovane stranke popclno zadoščenje in odskodaino. V. Te resolucije se vsem navedenim poslancem osebno dostavijo. Po danih malih pojasnilih glede par to^k v resolucijah se iste enegiasno sprejmejo. na kar se je shod zaključil. St^veda tudi tokrat se ni mogei shod brez »Štajerčeve« stranke vrSiti. katera je hotela n pomočjo par pomilovanja vrednih snopsarjev in ceio navadnih barab motiti shod, a brez uspeha.