Številka 45
Pavšalni franko v državi SHS.
V Ljubljani, dne 11. novembra 1920.	II. leto.
== Cijena u prodaji 1 K 50 fll ■ Naš Glas izlazi u tjednu svakog četvrtka. Godišnja pretplata * .... K 72*—
Polugodišnja	, 36*—
Četvrtgodišnja...................... 18* -
Za inozemstvo dodati poštarinu. Oglasi po cjeniku.
-t:-- IJena y npo^ajn 1 K 50 i— ■ Ham Tjiac Hs.iasa ce^MuiHo cuaicor aeTnpTKa.
FoAHm&a ............................K 72
IIo^iyro^,Hiioba........................„36
HeTBpTro,iHmH>a.................... ^	18
3a HHoaeMcTBo ^o^aTU nomTapHny. Oraacu no TapHtfiH.
Uredništvo: Ljubljana. Rinutka cesta štev. 20/U. Rokopisov ne vrača, ako se ne priloži znamk. Dopise v latinici in cirilici sprejema le podpisane in zadostno trankirane. Rokopi-e je pošiljati samo uredništvu v Ljubljani. Hrvatske in •rbske dopise je pošiljati le pote m organizacij, ki so za vsebino odgovorna
Upravništvo: Na naročila brez denarja se ne oziramo. Naročnina naj se pošlje po nakaznici oziroma položnici le v Ljubljano, Vodnikov trg ŠL 5/t Tja je pošiljati tudi zbirke za naš tiskovni sklad.
Profesor Jožef Reisner (Ljubljana);
Varujmo svojo Zvezo!
Edini oovođ. da se v tem mesecu oeiasirn v »Našem Glasu«, so nekatere onazke, ki tih ie bilo slišati nri zadnii od-torovi seti Osrednie zveze lavnih nameščencev in vnokoiencev v LfubHani.
Cisto naravno ie. da se ored volitva-m; razburilo duhovi in se nekoliko odtalilo celo stanovski tovariši, ki imalo sicer v mirnih časih skunne interese in deluieio zanje v nailenši skuri. Ncdomistno na se mi zdi. da bi ob volitvah stanovski tovariši ali Osrednio zvezo zlorabliaii v aeitaciio za katerokoli nolitično stranko ali na tudi z nepošteno anitacro nroti kandidatu ki ie iavni uslužbenec, osrrožali složno delo-vnnie v stanovskih orvanizaciiah.
Zaraditeva sp mi ne zdi nrav. da bi uredništvo »Našjgsra Glasa« v skupnem stanovskem trlasilu na kakršenkoli način daialo prednost onemu kandidatu, ki ie urednikov politični sortiišJjenik.f Še veliko
*) Tega uredništvo tudi ni storilo. Navedlo je prof. Reisnenjevo kandidaturo kakor druge. Če je dostavilo, da se javni nameščenci upravičeno vesele kandidature prof. Jos. Reisnerja, prvega podpredsednika Osrednje zveze, s tem ni kršUo nadstrankarskega stališča »Naš. Glasa«. Kajti prof. Reisncr je res podpredsednik O. z. In hkratu edini uradniški kandidat, za katerega se je Izrekla Izrečno in soglasno večina zastopnikov organizacij lav. nameščencev. In izrekla se je zanj predvsem s čisto strokovnega stališča! Reisnerja poznamo po njegovem dela v naših vrstah, po njegovi sposobnosti in značajnosti. Kdaj mu je katerakoli organizacija imela povod ugovarjati? Ali ni bil soglasno izvoljen za podpredsednika O. z. in ali n! izvrševal vselej le to, Kar Je bil sklep O. z. In kar je bflo na korist vseh javnih nameščencev? In da bi se torej ne smeli veseliti njegove kandidature, ki je nam vsem na čast In na korist? Kdo uživa med nami širše zaupanje kot on? Kdo je bobe poučen o željah in potrebah jav. nameščencev kot on? In Kdo jih bo spretneje in onerglčneje zastopal kot 'm? Prav in lepo bi bilo — smo zapisali — če b' bili izvoljeni vsi trije uradniški kandklatje v Ljubljani In če bi vsi trije resnično složno zastopali uradniške interese. Kaj je to strankarsko Povedano? Mislimo, da nikakor ne. Danes še dostavljamo: presrečni bomo, če bi bili izvoljeni Prav vsi uradniški kandidati križem Slovenije, Pa naj pripadajo katerikoli politični stranki, ako
sbo1i na škodni e naši skunni stvari nosto-oanid ..nekaterih organiziranih lavnih nameščencev če aeitiraio nroti meni s trditvami ki so oosnete iz naših debat v seii širšeea odbora Osrednie zveze in se v že večkrat nrenovlienj obliki ne uiemaio več z resnico.
Kar smo doslei dosevli za zbollšanle našega emotnesra stania so v Drvi vrsti sadovi naševa skuoneva dela naših orea-nizacii Prav vsi smo nrenričani. da bomo do zadovoliive in definitivne rešitve vseh naših službenih zahtev nrišli le notom nai-složnenšeda sodeiovania vseh strokovnih organizacij
V sedamem nrovizornem in brezna-črtnem ureievanht naših službenih nrelem-kov se dela dvoie nanak: nreiemki se ! snlošno za nainižieva uslužbenca in višie-pa uradnika odmeriaio veliko nrenizko in v nobenem razmeriu z rastočo draeinlo. odmeriaiio se na tudi v naoačnem. nenre-mjšlienem razmeriu različnih službenih kateponii. Kateri resno nrevdaren človek se bo ootevoval za to da nai ima sodnik veliko večio niačo neeo drusr nravnik z enakimi službenimi nrednoeoii. da nai ima iiudskošolski učiteli večio niačo od srednješolskega nrofesoria da nai ima sluea večio niačo od uradnega nredstoinika. da n*1’ ima nižfi uslužbenec, ki vrši lahko službo ood udobno streho. Iste službene nreiemke kakor niecov tovariš v varnostni ali železniški službi, ki mora kljubovati vsem vremenskim nenrilikam in ž’Vlienskim nevarnostim in nositi nolev teira še nosebne odgovornosti!
Ce bi imele take razmere ostati trai-ne bi bile na eni strani krivične za uslužbence na drued stran' na za državo nevzdržne in nocubne. Odbornik} Zveze vršimo svofo dolžnost, ko v seiah vsestransko debatiramo o takih razmerah in ori-nravHamo materifal za dnseiro enotne in pravične ureditve. Ne zavidamo nobenega slami, da ie trenutno dosevel kako zboii-šanie nasnrotno. razveselmro se vsakega
bodo vsi skupaj resnično složno zastopali interese jav. nameščencev. Tako je stališče uredništva »N. G.« Menimo, da objektivneje ne more biti. Če pa agitirajo, dostojno, brez psovk In sumničenj, posamezni naši kolegi za posamezne kandidate svoje stranke, je to njih državljanska pravica. »Naš Glas« daje objektivno prostora pač vsem dostojno izraženim načelom. Op. ur.
usoeha ker ie vsak usoeh tudi korak na-nrei da bomo tudi drugi orei ali slei napredovali.
Ce sedal v volilni borbi nekateri uslužbenci aeritiraio nroti meni. da sem hotel ali da hočem nižam uslužbencem del njihovih nreietnkov vzeti in tih dati višiim uradnikom, fe ni h trditev nizkotna laž In niih apritaciisko sredstvo vsemu našemu Dokretn skraino škodIHvo.
Ce se meni iz volilnih krogov z ene strani očita, »da sem svoiečasno v deželnem zboru hotel onemogočiti edino Završnico. ki io imamo«, z druge strani pa »da sem šel med bank'rie. ki tih orosim, da bi smel orediagati zvišani?, naših nlač za 20 soldov«, tedai so to donustne nedolžne šale. ki osvetllulefo samo duševni nivo dotičnega pisca ali govornika. Kdor na trosi navedene laži iz naših odborovlh sef ali samo skrivnostno namivuie na mone delovame v Irubliansketn občinskem svetu za službeno nragmatiko mestnih uslužbencev. ta zločinsko beva one uslužbence. k.f razmer ne uoznaio in ne uvidevaio. krši stanovsko disciplino v organizaciiah in iz-nodkonava temeb* naši Osrednji zvezi.
Zato oozivliam nrvi vse stanovske tovarišbrez razlike strokovne ali politične onioadnosti: Varuhno Zvezo v tem volilnem boiu!
laz setri kandidat JDS kot nien noli-t’čni somišlienik. ne kot 1. podpredsednik Osrednie Zveze Uklonil sem se pozivu svoiih političnih somišHenikov Iz vrst lavnih nameščencev ker le načelstvo mole stranke iziavilo. da me snreime kot referenta za vse zadeve ki se tičeio lavnih nameščencev, aktivnih in vookoienih in ker oričakuiem takepa izida volitev da mi bo v tem orfru mogoče doseči naibollših usnehov. NikoPar od Zveze, če ie pripadnik druge politične stranke ne vabim da bi me volil, dasi lahko trdim, da bodo za rnoi? nolitično delovarrie v korist lavnih nameščencev in vookoiencev merodatne one smernice ki lih že imam ali iih bom še dobil iz Osrednie zveze.
B • • • • *> • • •'STB
Tovariši! Zahtevajte po vseh lokalih, kamor zahajate, „Naš Glas"J Nabavljajte svoje potrebščine le pri tvrdkah,
ki inserirajo v „Našem Glasu11!
Uradništvo, avtonomija, JDS in SLS.
JDS oričakuJe sanacijo naše države od dobre uorave: V središču ie treba od vrha do tal prenoviti ministrstva. Iz vseh ookraiin nai se v Beogradu zbere elitni zbor uradnišiva. ki mu ie treba udobno eksistenco za vsako ceno zagotoviti. Naša zcmlienisna in etnična situaciia pa zahteva še za dolvo let oioboko idočo decentralizacijo. in sicer državnih uradov, ki nai dela'o roko v rokbz avtonomno upravo.
Izrekli smo se nred vsem za veliko avtonomijo občin: iz malih občin, ki modernih nalog ne moreio zmagati, nai se zgrade veliko občine s 3000 do 6000 prebivalci Poleg velikih občin bodo delali okraii smotreno gospodarsko politiko (ceste, zdravstvo, strokovne šole tuiski promet lokalne železnice, dalinovodi veoiih elektrarn). Nad niimi bo dežela še vedle samo-unravuo telo. Tudi no dvoie občin, okrajev in dežel se bo laljko vezalo za večia komunalna nodietia.
V vsaki samoupravi igra naivečio ulo-go izvolieni zbor zaupnikov prebivalstva. Poleg tega bo na v samoupravi tudi neob-hodno potrebno uradništvo. Županu, okrožnemu glavarin, namestniku in članom občinskih, okrožnih, deželnih zborov gre iniciativa in nadzor: drobno Izoeliavo pa prevzame uradništvo.
Kat bo v upravi važneiše, uradništvo a'i odbori9 To bo nač zelo različno. Uradnik na bodi v državnem ali samoupravnem aparatu, ne sme biti hlapec. On mora biti nodreien odgovornemu predstojniku, ne sme pa biti marioneta slučaimih mogotcev on naisi so to državni ali na občinski poslanci. Treba mu ie zategadelj dati službeni red. ki mu brani hrbet proti raznim oremembam ori predstojnikih. Pragmatika ie nuina korektura slabili strani parlamentarizma.
SLS zahteva da bodi vse uradništvo (državno in avtonomno) podložno deželnim odborom. Globoka razlika med ustavnim programom 1DS in SLS. znova poudarjena še te dni od nasprotnikov ie v tem da SLS zahteva da bodi deželni od1-bor vodia tudi vse državne notranje uprave. imenovalec in disciplinarni šef uradni-štva vseh vrst v deželi. SLS trdi da ie nasprotno stališče nedemokratsko, karti deželni zbor da ie volien s splošno, enako volilno pravico.
SLS dela. kakor da bodo le deželni zbori tako izbrani. Pozabila da bo parlament tudi no tem sistemu izvoHen in da bo ustava zaiamčila čisti parlamentarizem: centralna vlada ?e takorekoč odsek parlamenta. Če ta vlada vrhovno vodi činovni-šH anarat re to no vsem demokratski.
Motiv programa SLS ie očividen: v Slovenili uoaio še kdai na večino, v Jugoslaviji ie nikdar ne moreio dobiti.
Urejsničenie tega programa bi bilo usodno: Uradnik? bi oostali blaocl Jerneji. Ko ie v !. iubliani deželni odbor vodil Šušteršič smo videli, kako želi stvar uravnati SLS.
Možnosti takih krivic se v ogromnem državnem organizmu vse boli uničilo kakor v tesni deželid. Minister le daleč in ne pride mu na misel nreganiati uradnika, ker ni dovoli globoko pozdravil ali ker gosoei sonrogi ni oneodu ah na ker eden od političnih nriiateHev meži na dotično mesto.
In če pride krivica, uradnika ščiti državna pragmatika U\ kar te še več vredno: državna stanovska organizacija. Deželnim odborom dati vso moč nad uradništvo v roke se nravi razbili uradništvo v slabotne skupine Iz materijalnih In moralnih vzrokov mora torei iavni nameščenec od-klaniati avtonomijo, kakoršno zeli SLS. Sloveniia Javnih nameščencev ne po mogia primerno plačevati, a domači mogotci Jim vzameio vso svobodo.	J.
Uradniško vprašanje.
(Iz govora ministra dr. Kukovca na volilnem shodu Jug. demokratske stranke v Celin.)
Uradniško vprašanje smatram za zadevo cele naše Javnosti za eminentno so-oiialno vprašanie. Vsi e c! zaupanja ki sem ga imel od noprei. sem dobil tudi zaupan le in možnost da sem mogel v tem vorašaniu vsai nekai doseči. S slovenskimi uradniškimi močmi v ministrstvu se mi ie posrečilo da se ie materHalno vprašanie uradništva za enkrat kolikortoliko ugodno rešilo Kar sem dosegel, ni preveč siiaino vendar neka? pomeni. Stvari pa tudi sedat pisem nustil zasnati ter posvečam vso pozornost defnitivnl rešitvi uradniškega vnrašania. Traialo bo dolgo da se doseže izenačenje v celi državi. Pritegniti hočem v ministrstvo za socijalno politiko uradniško vnrašanie kot del svoiega resorta. — Mnogi mislHo. da bo vse to vzela v roke takoi konstituanta. To na ne bo mogoče. Izklmčeno ie da bi bil zakon o uradniški pragmatiki mogoč v naikraišiem času. Da se bodo natnuineiša vorašania vedno resno reševala Je gotovo
Uradništvo na se. mora tudi potom s volili organizacij za stvar resno in vztral-no zanimati in zavzemati. Iz sedanie re-š:tve vorašania ie Jasno, da posebno n>žii uradniki mmaio vzroka biti nezadovoljni s opstonauLun demokratske stranke. Zavračati moram očitek, da se ie postopalo ne-soeiialno. Vedno sem imel nred očmi soci-iabio stran vorašania in ori uradniških no- i viških smo sc v nrvi vrsti ozirali na rod- j bine.
Glede uprave države še ni enotnega nazirania Boiav:,lo se ie močno gibanic za pokrajinsko urravo za mariborsko-celi-sko-nrekmlirsko-rogaško okrogle. Klerikalna stranka zasleduje čili. da se ustvari Slovenita na federalistični podlagi. Demokrati od nekdaj nasorotuieio vsemu kar gre na raztrganje državic. Kar se danefs Hola v Liubliam ni vzdržljivo tu izziva naJostrcJšo kritiko. Danes so noverteništva v LinbKani tako ustvarjena kakor da sedi tam 7 ministrov. Delokrog poverjeništev ne odpovaria stvarnim potrebam. Tega ne smemo trtmH ker bo drugače ves svet rekel. da smo Sovenci zanravliivcl. Dvotie tnnlic še ne upravičili e poverjeništva za iavna dela v Liubliani. Zato smio začeli pometati ker vemo da se liublianska centrala šo ni vživela v štajerske razmere. Četrt mili iona se izdaia v Liubliani za ^dooisni urad. Čemu ie to potrebno? Budžet nredsedmka deželne vlade ie večii nego budžet min. predsednika! Eno na ie gotovo1 težko bo Izhajala bre/. Slovenije klerikalna stranka
Tovarišu Rešite poslane Vam položnice pozabljenosti m obnovite ž njimi ------------ naročnino:--------------
VAJDA, Ptuj.
Kaj zahtevamo od naše centralne uprave?
A. V resortnem oziru.
Ko sem bil nedavno na profesorskem kongresu v Beogradu, sem dobil čudne utise, o katerih sem že poročal v ..Našem Glasu". Danes nadaljujem in dostavljam nekaj konkretnih predlogov, katere polagam na srce vsem ministrom in vsem, ki bodo izvoljeni v konstituanto.
1.	Opazil sem n. pr. v ministrstvu prosvete, da ne poznajo ustroja naših šol. ne učnega načrta, ne pri nas veljavnih predpisov, o klasifikaciji učencev itd. Po f dveh letih narodnega ujedinjenja ne bi smela biti takšna neorijentiranost m neinformiranost v centrali! Zato predlagam:
v vsako ministrstvo se naj takoj vpokličejo referenti iz novo osvobojenih po-jin. Te pokrajine so imele 4 različne
'uprave: 1. Slovenija in Dalmacija pod Avstrijo, 2. Bačka, Banat in Baranja neposredno pod Ogrsko, 3. Hrvatska in Slavonija svojo avtonomijo pod Ogrsko in 4. Bosna in Hercegovina zopet svojo upravo. Vsaka teh uprav je imela svoje slabe, a tudi svoje dobre strani. In te dobre strani naj se prevzamejo v skupno upravo naše države. Zato pa je potrebno, da v centrali poznajo te dobre strani v vseh panogah uprave -in temu namenu: spoznavanju služi moj prej navedeni predlog.
2.	Centrala je preobložena, ker se ne poslužuje principa delitve dela. Ministrstva opravljajo za Srbijo vse posle, katere pri nas opravlja pokrajinska vla-
! da, vrh tega pa so višja instanca nad pokrajinskimi vladami. So torej 3. instanca za en de! države ter 2. in obenem 3. instanca za drugi del države. N. pr. beograjske Jn druge srednne šole v Srbiii so neposredno podrejene ministrstvu, načelnik za srednje šole se torej mora brigati za vse malenkosti srbskih srednjih šol, katere pri nas prevzamejo višji šolski nadzornikii in drugi referenti pri viš,!eiu šolskem svetu. To te bilo mogoče prej, dokler je bila mala Srbija, mnogo manjši kakor n. pr. Galicija ali kraljestvo Češko v bivši Avstriji. Takrat je referent v ministrstvu res (znabiti osebno) Poznal vsakega profesorja, vsakega učitelja Jn vsakega slugo. Danes to ne gre več. Če ministrstvo prosvete opravlja za celo Srbijo posle, katere pri nas opravi višji šolski svet ali poverjeništvo za uk in bogočastje, potem je seveda referent v mi-rustrstvu že s tem dovoli zanoslen in se ne more brigati za ostale pokrajine. Zato se mora uprava decentralizirati na ta način, da se za vse panoge, kjer mi že imamo svojo upravo n. pr. višji šolski svet za šolstvo, uvedejo tudi za Srh:jo te (druge) instance, ministrstvo samo pa bodi najvišja (tretja) instanca za vse pokrajine. Druge panoge, ki so zdaj popolnoma centralistične n. pr. carina, pa si morajo ustvariti srednje (druge) instance, katerim centrala odstopi del svojega delokroga, da se sama razbremeni in si obdrži le vrhovno vodstvo in pregled. Zato pa rabi referente, katere sem zahteval v 1. točki, (če se ne motim je vojaštvo že tako organizirano v divizijske oblasti itd.)
Seveda se mora tem referentom tudi omogočiti bivanje v Beogradu. Zato so potrebni nrimemi uradni prostori z vso moderno opremo (strokovne knjižnice i.
t. d.); potrebna pa so tudi udobna stanovanja. V tem oziru je ugleden slovenski trgovski in industrijski podjetnik sprožil lepo idejo, da bi trgovski in industrijski krogi postavili v Beogradu hiše za uradnike. Stroški b: se jim bogato nnolačali. ker bi delo v centrali šlo hitreje od rok, od česar bi vsi pridobitni krogi imeli velik dobiček.
3.	Uprava se mora polagoma Izenačiti v celi kraljevini. To pa ne tako, da se zakoni in nredtnsi. ki so veliali v Srbiii kratkomalo razširijo na celo kraljevino. Že prej sem omenil, da so naše uprave v bivši Avstro-Ogrski poleg slabih imele tudi dobre strani. Teh dobrih strani pa naše ljudstvo noče zamenjati s slabšimi. Tega se morajo v Beogradu odvaditi, da se vse. kar je b:lo v Avstriji, odklanja, češ: to je švapsko, to ne valja. Izenačeni« se mora izvršili tako da se mirno, stvarno in nepristransko presodi, kaj je dobro, ter se dobro iz Srb:je prenese k nam, ostane pa tudi dobro, ki je bilo pn nas, in se prenese v ostale dele kraljevine.
N. pr. naše šolstvo je sol/dno in mi nikakor ne želimo, da se ustroj šolstva •v Srbiji brez izpremembe prenese k nam. Ismrm rnnonin mi memla tudi na?-i sodniki, politični uradniki, davčni uradniki Ud. Glavni vzrok nezadovoljnosti, ki je zavladala. tiči v takšnem izenačevanji, brez upoštevanja naših razmer. To pa se godi vsled nepoznanja naših razmer m tako je tudi ta točka v ozki zvezi z zahtevo izrečeno v 1. točki.
S tem prehajam na drugo poglavje.
(Konec prih.)
Uradnik ižumiteli.
K Hub vodnim poviškom nrevoznh cen na železnicah se veča promet ter nastaia istočasno tudi več>a nevarnost za trčenie in razHrienie vlakov. Ob priliki manjše nesreče Vi se, ie z o od la nred kratkem, sem se spomnil splošno znane Masletove iznajdbe nrofi trčeniu in raztiVeniu Začudil sem se da ie bila nesreča kliub tei iznajdbi moveča ter se informiral nri službujočem uradniku teli moeoče varnostni n nara t noVvarien. V moie izredno začudenje čuiem ds izuma še niso vvedli kliub temu. da ie od nrvena noizVusa ki se »e višii na nroeii Liubliana-Brezoviea. Preteklo že skoro leto dni. Ta d.nvndliai me ie naooril k temu da sem obiskal v Liub-liani uradnika 'izumitelia ter izvedel od nieva stvari ki so naravnost neverietne.
P'O’zkusi na zvorai omenieni nroci so pokazali na sedme uspehe: pri dveh no isti n maj nasprotno vozečih se vlakih tz-nmži orinrava običaini železniški slsrnal na »s t o i«. Za slučai. da bi vlakovodia zarad* nicale dima ali dnurih z.anrek zname-m'a nc opaz.il povzroči varnostna priprava električnim porom zanoredne žvižae na lokomotiviistočasno se začne tudi mehanično zaviranje vlaka. To ie velike važnost' posebno v shičafti da vlakovodja obnemore ali na se mu orievrdi kaka druaa nesreča. Izum ie iznonolnierr celo tako da dovolime vlakom vožnio. ako potrebno tudi v nepravi smeri Ti praktični in opetovano nreskušeni anaraii so večinoma že patentirani in ponekod že deloma vneHani. Omenim na* le še pripravo zooer raztir-»enfe napravo proti iskram iz stroineva dimnika, ki onemogoči nožare no železnici in nainoveišo iznajdbo nekak oerpetuam
j mobile ki izpodrini vse na dosedanjih i orinomih in teoriiah izdelane gonilne stro-j ie. Onis sled' po končanem natentovaniu.
Toda zgod‘1 se ie kulturen škandal, ki mu ni nrimere. Vseh teh izumov slovenskega uradnika ne bo kuoila naša država, temveč inozemci. Vneliali ijh bodo novsod drugod, nri nas pa šele takrat ko doseže škoda povzročena do železniških nesrečah nar miliiard. Takrat bode naša država prosila inozemce da bi ii prodali patent naibrže za narstokrat večin ceno kakor ii ie na razpolago danes! In zakai? 29. IX. 1919. ie ponudil izum‘teli kot dober Jugoslovan .natent v nakup nainrvo naši državi. Obljubil ie celo da Počaka s Dtodaio patenta v druge države toliko časa. da bo vveden ori nas in da bomo imeli že mi koristi. med tem ko bodo drugi šele voelie-va!i. Železniški minister Draškovič ie do-gaiania oz. rešitev pospeševal. Ker ie bila zaradi neiasnosti našega političnega oolo-ž:Ha m kriz v vladah taknišnna rešitev nemogoč ie povabil izumitelia v Beograd ter se ž num dogovoril za nodališanie roka. Izumi teli nai bi orevzel tudi nadzorstvo nad državnimi delavnicami., kier bi se novi stroV montirali. Na zahtevo vlade ie moral odi'.i železniški minister Draškovič do dr-žavjiih nnslih v Pariz, odkoder se ni dalie časa vrnil. Takoj no niegovi vrnitvi oa le vlada nadla in železniško ministrstvo ie prevzel mož ki nima niti naimaniše strokovne izobrazbe. Rok rešitve ie potekel iz und teli ie bil v stiskah, in ie prosil na v m* strani za rešitev, um'ral pri deželni vladi za Slovenilo itd. Toda brez usneha. Zadnje sredstvo, ki ga ie unorabil ie bila odpoved ponudbe. To ie imelo za posledico da so sa v Beogradu potrudili vsai toliko, da so n:sali izumiteliu. nai še malo ootroi. ker rešitev vsled nomanikania uradništva m mogoča. Naše izvežbano delazmožno uradništvo, ki ie bilo nrestavHefno oz. na-stavMeno ori ministrstvu v Beogradu ie I prosilo zapored z.a zopetno premestitev i oz. odnust ker iim ie večna neureienost j in prntekciionizem presedal. Izumiteli ic I preklica! svo:o odpoved to not preklical to ! ie noznele še dvakrat ker se ie prepričal | da ie storila deželna vlada za SlovenUo j vse kar ?e bilo v nieni moči Ker na na večkratne nuine brzonavke ni dobila de-j žolnp-vlada za Sloveniio niti odgovora, ie bil izumitelj primoran svo/io ponudbo nepreklicno odpovedati ter ie stavil natent na razpolago inozemskim reflektantom. Postonanie o srb d n ic vlade z domačim iz-umiteliem uradnikom .ie toliko boli ne-Pfilmiiivo ker ii ie bilo vendar dobro znano da sta se Poliska in Cehoslovaška sami oglasili c ponudbami za nakup.
Vsak državlian 'ma pravico zahtevati, da store izvoliem ali neizvoljeni voditelji države za osebno varnost vse kar ie v n'ihovi moči Istotako na smelo' vsi davkoplačevalci zahtevati, da se z državnim imetjem gospodari (ako da se posamezne ga državljana nreveč ne obremenlule Povračil) škode, ki nastane vsled železniških nesreč na hlaeu in liudeh nade vendar na vse Jugoslovanska Borza v Liubliani.
Svatoplukova oporoka vpokojencem.
Drastičen dokaz, da »slova iačl nesloga tlači«, ie dal umiraioči knez Svato-nlnk svoiiin sinowm: izročil iim ie snon zvezanih palic ki ga niso mogli zlomiti.
a posamezna palica ie bila tako! prelom-iiena. — Ta dogodek nudi tudi vpokoien-cem nailenši zgled, kal iim ie storiti, da .posameznik v teh časih splošne bede in nomanikania ne obnemore in podleže. — l fdružen nai se nasloni vsak vpokoienec na ramena svoiih tovarišev s tem da ori-^ glasi svoi vstop v ravnokar osnovano x društvo »Javnih vpokoiencev. niih vdov in sirot za vso Sloveniio v Liubliani«.
Le v slogi ie moč in usneh. Poglejmo okoli sebe v naravo! Zgled skupnega dela in usneha nam daieta marljiva čebelica in vztraina. neupogljiva mravlia. Vsaka ima svoio posebno nalogo za skupno delo. in. vse skunai deluieio za en cllii za eno družino -- nam' in mravljišče.
S skupnimi močmi so se dozidale tisočletnim vremenskim vnlivom kljubujoče piramide in so se sooiila nepregledna moria.
Mi vpokoienci sicer ne moremo Izvršiti nosebno znamenitih del. že beseda »vpokoieiiec« ali »umirovlienec« znači, da hočemo odlcazane nam dneve živlie-ma mirno in nokoino doživeti. A vendar si lahko zadnje dneve svojega živlienia zlaišanm in nobolišamo. ako onstonlmo vsi male svote žrtvujoči k našemu novemu društvu.
Naše. z živlteniskimi neorilikami se boreče vdove in sirote bodo Imele za male članske nrisnevke varno zatočišče pristanišče kamor se bodo mogle zatekati v časih splošne bede in nomanikania kakor jih občutimo brez izletne vsi v da-našniih razmerah. Društvo bode po svo-i'h naiboliših močeh krepko zastopalo živNenske interese svoiih včlanjenih dru-štvenikov
Len zgled v oosnemanie. kai lehko .ioseže združena moč nam date »Udru-ženie iugosl. učitelistva«. ki ie izbojevalo za s vole člane, naravnost velike in ugodne rezultat.
Vsak tovariš-vpokoienec nai blagovoli iz rečenega razvideji. da ie njegova stanovska svetu dolžnost, pristopiti kot ohtn v naše društvo. S prispevkom malenkostne članarine na bo imel vsakdo zavest da ie veliko dobrega storil svojim stanovskim tovarišem in tovarišicam! Vsi pristopite z geslom:
Mal položi dar.
______ drttšlvu na oltar!
Vestnik.
Iz seie širšega odbora Osrednie zveze dno 6. t. m. Predsednik ie poročal, da zadnja vladna naredba o prejemkih iavnih nameščencev z dne L oktobra mi zadovo-hiva: del uradnikov ie prikrajšan, diferenciranje ie nenravilno. nhka še niso izenačene in pragmatika še ni uveliavliena. 1 udi vpokojencem se ni ugodilo v tisti meri. kakor bi bilo pravično. Predsednik ie naprosil g. dr. Gregoriča, da v Beogradu posreduie pri ministrstvih. Glavno je. da dobimo temelino plačo v dinarjih Sklene se odposlati g. ministru dr. V. Kukovcu tozadevna brzojavka, g. dr. Gregoriču na spomenica, da io predloži vladi. G. polkovnik Milavec predlaga, nai se oosre« duie. za izenačenje nreiemkov slovenskih in srbskih vnokoiiencev. (Sprejeto). Gosp. svetnik dr. Peitlsr iz Maribora predlaga, nai se Osrednja zveza obrne na ravnateljstvo južne železnice s prošnjo za 50% popust nri voznih cenah. Tovariš g. Bavdek
vorašnie. zakai nrinaša »Naš Glas« Doli- ; tično pobarvane notice, dasi ie O. z. nepolitična. — Predsedništvo iztavlia. da sme vsak sotrudnik povedati v »Našem ; Glasu« svoie mnenje in sme na druera | mnemia tudi reasrirati. Seveda v dostojnem tonu. Uredništvo le orosi čim več dopisov • in si želi čim več raznih sotrudnikov. Tovariš c. Vcrb'č vraia. da »Naš Glas« ne prinaša oficiialnih poročil iz pisarne Osr. zveze. Uredništvo iziavlia. da takih pomočil no ohiavba ker iih ne dobiva.
Društvo vpokojenih javnih nameščencev za Slovenijo v Ljubljani je imelo zadnji ponedeljek dobro obiskan občni zbor. Med zborovalci zapazili smo tudi zastopnice pokojninskega stanu. Zborovanja udeležila sta se zastopnika „Osrednje zveze javnih nameščencev in vpokojencev za Slovenijo*1, nje predsednik in podpredsednik crv ravnate!i Maks Lilleg in profesor Josip Reisner. Dalje je prisostvoval zborovanju kot zastopnik uradniškega glasila lista „Naš Glas“ in gospodarskega društva „Samopomoč** magistratni svetnik Fran Govekar. Na dnrvnem redu ie bila glavna točka: volitev odbora. Občni zbor je bil sklican po pripravljalnem odboru tega novo ustanovljenega društva. Zborovanj je otvoril po običajnem pozdravu navzočih tovarišev in tovarišic ter imenovanih zastopnikov računski ravnatelj v P. " Anton Svetek, ki je v daljšem govoru ori-. sal pripravljalno delo za ustanovitev društva javnih vpokojencev, h kateremu imajo pristop tudi vdove in sirote javnih nameščencev. Pripravljalni odbor ie sestavil načrt društvenih pravil ter ga po svojem načelniku predložil upravni oblasti v svrho odobrenja. Glasom uradnega
obvestila je predsedstvo poverjeništva za notranje zadeve ustanovitev društva po predloženih pravilih dovolilo. Da začne društvo svoje delovanje, treba voliti odbor. Potem se je volitev izvršila ter so se z vzklikom volili sledeče imenovani vpokojenci v odbor: Anton Svetek, rač. ravnatelj (predsednik), dr. Fran Detela, vladnj svetnik (1. podpredsednik), Feliks Nič. davčni nadupraviteli (II. podpredsednik, Franc Auman, nadupravitelj. Friderik Sertič, okrajni tajnik, Valentin Vončina, sodni oficial, Karel Šinkovec, sočni nadoficiial. Fran Štenta, ravnatelj pomožnih uradov. Teodor Vidic, poštni nadoskrbniik. Franc Zalaznik, finančni nadnaznik. Tem odbornikom se ie izvolilo še 7 namestikov. Kot delegat v Osrednio zvezo ie bil določen predsednik, kot nie-gpv namestnik dr. Fr. Detela.
V »Samopomoči« se italijančl! Stara resnica }e, da je najtežje služiti uradniku. Ni ga ostrejšega kritika kot je uradnik uradniku. In ni ga krivičnejšega, nehvaležnejšega. Hvala Bogu, niso vsi uradniki taki. Mnogo jih je, ki sodijo tre-zno, pirevdamo, objektivno. Toda mnogi so nekako obsedeni po maniji besnega zabavljanja in sumničenja navzgor In navzdol, na desno in levo. Sami ne delajo za društva, za tovariše prav ničesar. Nikdar ne utegnejo vsaj par hipov žrtvovati skupni stvari. In to je strašna škoda! Zakaj baš oni znajo vse najbolje. A kako bi se žrtvovali, ko imajo baš oni vedno dela čez glavo, medtem ko vsi ostali tovariši ne slutijo, kaj je delo! Pritožbe bi graje pa se kar cede. Da bi pomagali, sami popravili in izboljšali, tega niso sposobni; zato pa hrulijo po krčmah ter se zatekajo s tožbami celo v uredništva. Za špic-Ijanje proti tovarišem in »Samop.« najdejo vzlic svoji nepopisni zaposljenostl vendarle vsak tre-notek dovolj časa. Ne da bi prišli v društvo, v
pisarno, k odborniku ter mu kolegijalno izrazili svojo bolest. Kaj še! Uradnika gre uradnik tožit v uredništvo političnega dnevnika. Potem se zaveda:	»Hej, to sem jih dal!« Taki zastrup-
ljene! in zastrupljevalci so nepoboljšljivi. Dopovedati jim je nemogoče, da se tovariš zaupno obračaj na tovariše, Jim svetuj in pomagaj, ter da je zahrbtnost-neznačajna. Tako smo te dni čitali nekje ogorčeno notico, da se v »Samopomoči« itailijanči, in pripombo seveda, da je to do neba kričeč škandal. Dotičnik bi bil lahko zvedel resnico, če bi bil le vprašal. Torej stvar je tale: Trgovec Kavčič, sin slovenskih staršev iz Postojne in Vipave, je živel v Trstu, kjer je moral lioditi v laške šole. Zato govori dobro laško in slabo slovensko. Po prevratu je kot Slovenec moral pobegniti pred Lahi iašisti. In zatekel se je kot strokovnjak-manufakturist k »Samopomoči«: dela brezplačno za našo zadrugo, le mul kot se mu je začasno do preklica brez pogodbe dovolil, kjer prodaja lastno in naše blago. Od skupička lastne robe daje 5% provizije »Samopomoči«, vrhutega oddaja lastno blago članom »Samopomoči« 10% ceneje kakor no-č]jinom. Ko razprodamo lastno manufakturo, bo Kavčičeva roba članom »Samopomoči« nadalje pod najugodnejšimi pogoji na razpolago in naša zadruga bo imela še nadalje le korist. Tudi med člani »Samopomoči« jih je nekaj, ki bi radi govorili v trgovini le nemško ali laško. Vslužben-cem pa je naročeno, naj govore dosledno le slovensko; seveda če kak član ne zna prav nič našega jezika, se mu mora ustreči pač v jeziku, ki ga govori Isto velja za g. Kavčiča, ki ni naš vslužbenec, nego samostojen trgovec ter je nam za protiuslugo le vslužen. Tak je torej resnični položaj. Narodne zavednosti se uprava »Samopomoči« pri nekolcgijalnih zabavljačih gotovo ne bo učila.
Si že pridobil novega naročnik«?
iBHHK
!»■
j VELIKA Na debelog ^drobno! BOGATA [
j	ZALOGA.................................................................. IZBIRA	j
j	inanufakturnega	[||$J|||	IHOOtll HELIJE. °“^K '»stnega	[
ter inozemskega	izdelka po naj-	Jj
modnega blaga.	Srajce, samoveznice(kravate), nogavice \.\.i novejšem kroju.	■
!	PRVI KRMA MILMl .-s I
I SCHUfAB & BIZJAK!
■	o
; LJUBLJANA, Dvorni trg, pod Narodno kava* no. £
■	hi
na«. ................. m a ■  ............ m m
Naročajte in širite „Naš Glas“!
A.Mihelič, Ljubljana
£ Šelenburgova ulica 1
Trgovina sščetinastimi izdelki. Galanterija in parfumerija. Edina zaloga jugoslovanskih K V A R T kakor tarok,
marijaš, whist„ primorka*.
Prva ugoslovanska zlatarska delavnica Alojzij Fuchs - Šelenburgova ul. 6.
Kupujem staro iScltO in Srebro
po najvišjih cenah, priporočam veliko zalogo zlatnine, srebrnine, ur, briljantov itd. - Vsa popravila in nova nate se izvršujejo v lastni delavnici točno in solidno. — Kupujem staro zlato in srebro, istotako briljante in diamante.
20-»
mmmm

Modni salon |
LJUBLJANA,
Zidovska ul. 3,	Dvorski trgi.
Priporočamo veliko izbiro najnovejših svilenih klobukov, teple in slamnikov za dame In deklice.
Žalni klobuki vedno v zalogi.
Prečitajte v svojo korist
Vzajemna posojilnica r. z. z o z. v Ljubljani, preje Vzajemno podporno društvo, opozarja javne uslužbence in posestnike, ki imajo dolgove v Avstriji, da si lahko s takoišnjo poravnavo tega dolga za dobro polovico zmanjšajo svoj dolg, ker je kurz avstr krone sedaj še nizek. Vse transakcije izvede zadruga sama in sicer le proti povrnitvi faktičnih stroškov.
Zadruga je soliden denarni zavod; posojila na posestvo po 5,J»B/0, na osebni kredit po 6°(, mala mesečna odplačila.
Zahtevajte prospekt!
Hranilne vloge se obrestujejo po4V
Udaja: Osrednja Zveza invnib nameščenca v <■ upokojencev za Slovenije v Ljubljani Odgovorni urednik Makao Dacha — Tiska Uiiteljaka bakarna v Ljubliaai.