Vestnik. Uciteljski konvikt: Gosp. Al. Gangl, profesor na c. kr. obrtni šoli, nainesto venca na grob svojemu prijatelju ranjkemu Frančišku Kokalju 6 K; gdč. Pavla Gotzl, učiteljica v Vel. Laščah, nabrala ria veselici v Ribnici 11 K. ,,Slovensko učiteljsko dhištvo v Ljubljani" namesto venca na grob r. Fr. Kokalju 10 K. G. Fr. Papler, nadučitelj v Borovnici, 10*60 K; katere so nabrali vrli tamburaši in citraši borovniški povodom svatbe gosp. J. Kranjca z gdč. Jerico Švigljevo. f Aiiton Triplat, ueitelj na Koroški Beli, je umrl dne 19. svečana, star šele 36 let. Jetika, ta učiteljska morivka, ga je spravila v prezgodnji grob. Bil je zelo vesten in rnaiijiv učitelj. N. v'm. p.! — To je po novern letu že ootrti slučaj! V risarski teeaj v Grradcu so sprejeti ti-le gg.: Arko Anton, učitelj na Vrhinki; Ga m pa Božidar, uoitelj pri D. M. v Polju; Gorjup Pavel, učitelj v Nevljah; Jaklič Viktor, učitelj v Št. Vidu nad Ljubljano; Krulec Ivan, učitelj v Ljubljani; Pikl -Karol, ucitelj v Št. Vidu pri Zatičini. Petricevi šolski zvczki. Gosp. P. je glede šolskih zvezkov ustregel rain. ukazu z dne 27. vel. travna 1881 in z dne 28. mal. travna 1886 s tern, da je priredil nove ovitke, na kojih ni več opazke ,,v prid učiteljskemu konviktu" in na sedanjih zvezkih, kar jih ima še v zalogi, je pa pustil na to opazko, nad katero so se spodtikali tukajšnji Petričevi konkurentje, natisniti debelo črto. Vsled te prenaredbe na ovitku se smejo Petričevi šolski zvezki na podstavi odredbe vis. c. kr. dež. šol. sveta z dne 14. svečana t. 1. št. 389 zopet rabiti na vseh šolah. G. Petrič bo pa, seveda, tudi v prihodnje daroval tretjino dobička »učiteljskemu konviktu". Torej, tovariši, sezajte le pridno po Petričevih zvezkih! ,,Wiener Zeitung"•-objavlja imenovanje dra. Antona Jegliča knezoškofora ljubljanskim. Prenicin.be pri učitcljstvu na Ooriškeni. Gospod Ignac Križman m\., uoitelj enorazrednice v Gabrijah, irnenovan je stalnim nadučiteljern, voditeljem na trorazrednici v Dornbergu. G. Anton Kacafura, postal je stalen naducitelj na dosedanjem mestu v Št. Martinu. G. Andrej Toinažič, stalni nadučitelj na dosedanjem mestu v Lokavcu pri Ajdovščini. G. Karol Mlekuž, učitelj v Plavah je premeščen na ehorazrednico v Višnjevik. G. Franoišek G olja, potovalni nčitelj v Podlaki-Lokovec, je postal stalen tamkaj. Gospa Leopoldina Kersnik, učiteljica v Rihenbergu, je premeščena na dvorazrednico v Pevrao pri Gorici. Premeščeni nastopijo nove službe s pričetkom prihodnjega šolskega leta. V višjo plačilno vrsto so bili poraaknjeni: G. Ferdo Vodopivec, naducitelj v Mirnem iz 2. v 1. plačilno vrsto. G. Jožef Balič, učitelj na slovenski šoli v Ločniku iz 3. v 2. plač. vrsto. Gospica Ida Vergna, učiteljica v Renčah, iz 3. v 2. plačilno vrsto. Enotnu učilelju se je dovolila stanarinska doklada letnih 60 gld., dokler ne dobi primernega stanovanja, ali ne bode uvrsčen v višjo plačilno vrsto. Berlitzera metoda za ueeiije živih jczikov obstoji v tem, da navaja učitelj učence k temu, da mislijo v tujem jeziku. Prestavljanje odpade popolnoma. Od prve lekcije naprej čuje učenec samo oni jezik, katerega se hoče naučiti. Nauoi se ga tako, kakor si je priuoil svojega lastnega jezika. Učitelj in ucenec se sporazumeta med seboj, kakor moreta; največ z gestami. Prve ure so jako neprijetne ter zahtevajo od učencev velike pozornosti. A potern postaja vedno boljše. Učenci začno razumevati posaraezne fraze ter jih ponavljajo. Ko poznajo že precej izrazov, tedaj začno šele čitati. — Ta nietoda je že vpeljana skoro v vseb večjih mestih Araerike in tudi Evrope. Tako so na Dunaju, v Budimpešti ter v Pragi ustrojene jezikovne šole po Berlltzevi nietodi. Nova bolezen otrok. Ogerski časopisi poročajo, da se je začela tani tned otroci strašna nalezljiva bolezen, katero zdravniki imenujejo ,,epidemično otrpnjenje tilnika". Bolezen napreduje iako naglo, da umrjo otroci v 8 do 10 urah. Znaki nje so hud glavobol, nezavest, nemir in otrpnjenje tilnika. Bolnik ostane brez vsega zanimanja ter zaspi; zbudi se malokateri. Mnogo družin je zgubilo tekom dveh dni po štiri otroke. Materino srce. Žena učitelja Julija Draškoviča v Košicah je ležala na smrtni postelji. Njena hčerka je stala zraven njene postelje v največi žalosti ter jokala in ječala: „ Je-li me hočeš res zapustiti rtiajka?" Umirajoča je pritisnila hčerko k sebi rekši: ,,Ne plaši se, dete, saj prideš tudi ti v kratkem za menoj". Na to je izdihnila mati svojo dušo. Le nekoliko dni je rninilo in že se je pomikal mrtvaški voz proti pokopališču, a v njem je ležala zapuščena hčerka. Biskup Strossinayer je praznoval dne 4. svečana 83. leto svoje starosti; 16. svečana pa 601etnico svojega duhovenstva. Tudi Slovenci iskreno častitamo ob tej priliki velikemu Slovanu in slavnemu mecenu, ki je vselej zastopal idejo slovanske vzajemnosti ter se živo zanimal za prospeh našega naroda. Slov. učit. društvo mu je častitalo ob tej priliki. Splošna šolska dolžnost v llusiji. Kuratorji raznih šolskih okrajev, ki so bili poklicani v Peterburg, da se izrazijo glede predloga o splošni šolski dolžnosti, so po veliki večini za predlog. V okrožnici, katero je guverner Stavropolski izdal o tem predmetu, pravi vlada: Vsak Rus vedi, da hooe car Nikolaj II., naj zna kolikor mogoče hitro vsa Rusija čitati in pisati. Vsak Rus ve, koliko je stala ruske krnete popolna nevednost. Vsak Rus, ki ljubi svojo domovino, se mora zato potruditi, da se carjeva želja izpolni čim preje. Oblastva naj torej vse store, da se razširi po carstvu luč omike! Je li smejo tudi ženske na jaTiiih Teselicah pušiti? To vprašanje je vznemirjalo Angleže že dolgo časa. Dne 5. m. m. pa je ženska emancipacija tudi v tem obziru zmagonosno prodrla. Ko so si namreč na banketu, katerega je dalo mestno zastopstvo londonskemu šolskemu nadzorstvu, gospodje zažgali svoje cigare, tedaj se je dvignila ena sedmerib členov šolskega kuratorija ter je izjavila, da je ženstvo sklenilo v javnosti pušiti. Nekateri zagovorniki ženske emancipacije so bilUtega tako veseli, da so sklenili, vsaki teh dam darovati zlato škatljico za cigaretke. — No, menda bode tudi Avstrija kmalu jela posnemati Anglijo in prva pride bržkone na vrsto Kranjska. Šolski rrti in drevesnice na Kranjskem. Kakor posnamemo statističnim izkazom o šolskih vrtih in sadnih drevesnicab javnih ljudskih šol, o njihovem stanju, o pouku v sadjarstvu in posameznih strokah kmetijstva, znaša število ljudskih šol na Kranjskera, pri katerih se nahaja šolski vrt, 210, število šol, pri katerih se nahajajo sadne drevesnice, pa 158. V 172 Ijudskih šolah se je poučevalo o sadjarstvu, v 118 šolali pa o km-etijstvu v oboe. Posaraezne stroke kmetijstva, v katerih se je poučevalo, so te-le: cvetičarstvo, zelenjadarstvo, trtoreja, čebelarstvo, vinarstvo, obdelovanje travnikov, poljedelstvo, živinoreja, gnojenje, gozdarstvo, lepotno vrtnarstvo in vrboreja. Podpore za šolske zgmdbe v letu 1898.: Erzelj 400 gld., Budanje 300 gld., Trava 800 gld., Kočevska reka 500 gld., Stari breg 200 gld., Osilnica 400 gld., Fara 400 gld., Loški potok 500 gld., Raka 500 gld., Primskovo 500 gld., Iška vas 500 gld., Orehek 400 gld., Vodice 400 gld., Šuhor 200 gld., skupaj 6000 gld. Frančišck Palacky. — V moravskem deželnem zboru je predlagal dne 5. t. m. poslanec Skala, da se proslavi stoletnica rojstva Frančiška F^alackega, ki je, rojen na Moravskem, vse svoje življenje posvetil češkemu narodu. Ceški narod na Moravskera bi najlepše praznoval stoletnico z dovolitvijo podpor za preiskovanje mestnih, župnih in plemiških arbivov s posebnim ozirom na zgodovino in drugič z ustanovitvijo štipendijev vseučiliščnikom, dokler Moravska ne dobi svojega vseučilišča. Na Angleškem se učitelji drugače vzgajajo, kakor pri nas. Politika, ki je pri nas izključena, je tara eden glavnib faktorjev. V seminarjih čitajo gojenci politične liste. Ob določenih večerih se mladi politiki zbero in pod vodstvom profesorja debatujejo o raznih političnih vprašanjib. Za predmet, o katerern je treba debatovati, pripravita se dva uoenca. Eden označi svetle, drugi terane strani predmeta. V debato smejo poseči končno vsi dijaki. Nedavno so tudi o egiptskih odnošajih debatovali. Neki Egipčan je pri tem povedal, da Angleži niso in ne bodo nikoli v Egiptu priljubljeni. Na Angleškem se tako ne vzgoje samo boljši govorniki od naših, ampak tudi boljši značaji. — Pri nas se pa ne smejo niti v strokovnem listu boriti za izboljšanje graotnega stanja učiteljstva! O. Matej Hubad je prebil na dunajskem konservatoriji izpit z odliko. Gastitamo! Gospodinjska šola se bo otvorila v Ljubljani dne 15 sušca t. 1. Z Mnichovohradišfska: V našem okraju se je ustanovila podporna blagajna učiteljska, toda vstopivši ne pozabimo, da ima danes le 20 članov. Da bi se tako ko ristna naprava zopet vzbudila in oživila, podal se je okrajni učiteljski konferenci pismeni načrt, da bi se obnovila in pomnožila v proslavo bližnjega jubileja podporna blagajna obligatno za vse učiteljstvo v okraju. V podobno svrho podali so predlog tudi v naši Budci, da bi bila združena z okrajno knjižnico, a kapital bi se dobil v to z 1 °/o prispevka služnine, vendar pa naj bi še v prospeh konvikta sirotam vsak učitelj 1. 1898. oddal po 1 gld. mesečnine. (Ali bi se pri nas ne moglo kaj sličnega vpeljati za vso kronovino ?) Kadenje med šolsko mladino. Pretečeni mesec zborovalo je učiteljsko društvo za okolico Inomost (Innsbruck). Med drugim razgovarjalo se je tudi o kadenji tobaka pri deckih. Sklenilo se je poslati deputacijo petih članov k g. c. kr. okrajnemu glavarju v Inomost, da bi le-ta izposlovala, da bi slavno okrajno glavarstvo izdalo prepoved kadenja za dečke do starostne dobe šestnajstih let, kar je že faktično vpeljano v političnih okrajih Schwaz, Laudeck in Reutte. Slavni žandarmeriji pa naj se strogo naroči, da se bode omenjena prepoved natanko spolnovala. V slučaju prestopka naj se tudi stariši ostro kaznujejo, če podpirajo kadenje ali pa če ga ne prepovedujejo svojim otrokom. Pipe in druge kadilčeve priprave pa naj se odvzamejo in konfiscirajo. — Pravi se sicer, da je Tirolec šele s 30. letom pameten in da potrebuje vsled tega delj časa nadzorstva, a vendar bi ne bilo napacno, ko bi se tudi pri nas izdal sličen odlok ozirorna prepoved. Zlasti bi prav dobro ugajal v obrtnih krajih. Potera bi ne bilo toliko raladih 161etnih, kot pajek suha južina suhih, bledih, z nikotinom otrovanih mladeničev, in narod bi se ne degeneriral. Jos. Korošec. Porišane plače. Visoki deželni zbor kranjski je dne 26. svečana povišal plače Ijndskemu učiteljstvu. Določili so se štirje plačilni razredi in sicer: 500, 600, 700 in 800 gld. Učiteljice bodo dobivale v višjih dveh plačilnih razredih za 10°/o nižjo plačo kakor učitelji. Začasno učiteljsko osobje bo prejemalo po 400 gld. na leto. Uvedel se bode status po službenih letih. Zakon bo stopil v veljavo dne 1. vinotoka t. l. Več o tem v prihodnji številki. Iz Solkana. Dovolj, dovolj črnila! Po svojej vesti in zavesti ne čutim se vrednega tolike proslave! Ne bodem se opravičeval in zagovarjal v naših listih, ampak potrebno se mi vidi to pri bližnjem zborovanji našega društva. Le to smelo opazujem, da na tak nekolegijalni način in po taki poti se ne pride do nameravanega cilja. Dakle na svidenje prvi četrtek po ,,Veliki noči". Tom. Jug.