Časopis za trgovino, Industrifo Iti obrt
'1	{>	l	K	!"***»	rr	ffif
Naročnina za Jugoslavijo: eeloletno 180 Din, za V* leta 90 Din, za 1/* leta 45 Din, mesečno 15 Din; za Inozemstvo: 210 Din. — Plača ln toži se v Ljubljani Uredništvo ln upravnlStvo Je v Ljubljani „v Gregorčičevi ulici St. 23. — Dopisi se ne vračajo.. — Račun pri poSt. hranilnici v Ljubljani St. 11.953. — Telefon St 30-69.
Leto XVII.
V Ljubljani, v soboto, dne 11. avgusta 1934.
Štev. 90.
Ha tnOHifestaaia
slov. tc^o
Mogočne ftnaMitfeatardje slovenskega trgovstva bo bite vedno doslej še vise redne letne skupščine .Zveze trgovskih združenj. Letos .pa je potrebno, da je glavna skupščina Zveze še prav posiebpo mogočna manifestacija slovenskega trgovstva, ker po tudii časi, ki jih preživlja slovensko trgovstvo, prav posebni.
Še nikdar mi preživljala slovenska .trgovina tako težkih časov, kakor jih preživlja v današnjih dlneh. Veliko število odjavljet-nih trgovin .priča to najbolj jasno. Sj^j. jo padlo števil« trgovin v Sloveniji v zadnjih dveh in pol letih za 2233.
*	t .«r\f*' r ** j •	-* * f
Pri tem .strahotnem propadanju trgovin pa so narasle javne dajatve v tako velikem obsegu, da je ogrožen obstoj cele vrste novih podjetij da je vsa trgovina v nevarnosti. In še se je bati, da se javne dajatve še poostre in vedno bolj se kopičijo vesti, da bo nova odmera pridobnine še znatno višja od dosedanje.
V takšnih časih ostre borbe Za obstoj je- bolj ko kdaj potrebna popolna, solidarnost vsega slovenskega trgovstva- Vidina vaemu svetu mora biti. ta solidarnost in zato je potrebno, da bo letošnja skupščina v Konjicah tako mogočna manifestacija, da ne bo za prav nikogar dvomljiva solidarnost slovenskega trgovstva. Vsa slovenska javnost, pa tudi. pdločujoči krogi v Beogradu morajo spoznati, da je vse etoven-sko , trgovstvo krepko združeno v svoji glavni bapbeni organizaciji, daj ni1 omahljivca, ki ne bi bil zvest čj^m y tej fronti in da je vsak račun na razdor v vrstah trgovcev napačen,	... v:
Na gllavni skupščini Zveze trgovskih združenj v Konjicah se bo govorilo o vseh vprašanjih, ‘ki so tičejo slovenske ‘trgovine in našega narodnega gospodarstva Zlasti pa se bo govorilo tudi o vseh napakah, ki so krive, da je trgovina brez krivde trgovcev prišla v tako obupno ata-Uje. In zopet se jboda naglasile vse zahteve trgovstva, kako priti , iz sedanjega obupnega stanja. Jasno in določno se bodo pokazala pota, ki vodji jo k rešitvi. Z vsem poudarkom pa je treba tudi povedati, da so to zahteve vsega trgovstva, da niso le zahteve posameznikov, temveč da so to zahteve vsega stanu. Zato pa je 'tem bolj potrebno, da bo uddežba na skupščini tem večja, da bo vsa javnost videla, da je v resnici ves trgovski stan enodušen v svojih zahtevah.
'Konjiška skupščina pa niora biki mogočna manifestacija tudi zaradi onih neprija-teljev trgovstva, 'ki ob vsaki priliki, javno in v vsej tajnosti delujejo proti razvoju naše trgovine. Vsem tem1 tu var jem proti slovenski trgovini, vsem tem škodljivcem slovenske trgovine in vsem tem agitatorjem proti slovenskemu .trgovstvu mora dati konjiška skupščina tako močan odgovor, da jih .bo minila volja za .njih destruktivno in protigospodarsko delo. Zato pa vsi v Konjice, da bo manifestacija slovenskega trgovstva impozantna.
Konjiška manifestacija mora .bita manifestacija, o kateri bo javnost govorila, in zato treba razviti najživahnejšo agitacijo, da bo konjiška skupščina v resnici dogodek. To je treba še zlasti zato, ker so zahteve slovenskega trgovstva identične z zahtevami slovenskega gospodarstva, ker je slovensko trgovstvo v borbi za svoje interese tudi predvoditelj boja za inaše gospodarske interese. Zato inima konjiška skupšična te ozek stanovski pomen, temveč je njen uspeh važen za vse naše gospodarstvo in za blagostanje vsega prebivalstva.
Zartio na delo, da bosta popolnoma izkoriščena ob« ta ‘tedna, ki nas še ločita od glavne skupščine, da bo konjiška manifestacija začetek lepših dni, ko bodo predlogi gospodarskih ljudi uvaževani tako, kakor zasluži jo.
'M J*
naseda daestva
frOSfiO-
Velika ^co^ca^iatuna izjava tnudslca dc. Utmanskega
Upravni odbor Jugoslovanskega gozdar- Gozdove moramo čuvaji pred opustošenjem'. Premalo imamo gozdarskega osebja. Zlasti velja to za gozdne čuvaje, ki jih moramo poleg tega usposobiti za službo, da dobe potrebno avtoriteto. Začetek avtoritete je v tem, da logarji stanujejo v gozdu, ne pa po gostilnah. Za zgradbo logarskih hiš pa je treba denarja. Zopet bom moral reči v proračunski debati: preje je bilo gozdnih škod za toliko in toliko milijonov, s povečanjem kreditov se zmanjšujejo škode za takšne ih takšne vsote.
2. Minister Ulmanski je na to govoril o vprašanju izkoriščanja gozdov. Gozdovi niso le okras narave, temveč tudi objekti izkoriščanja. Moje načelo je: polagoma preiti na dejo v lastni režiji, da opravlja sečnjo in izdelavo gozdar v gozdu. Ni tega mogoče taikoj izvesti,' temveč te postopoma, najprej v posameznih manjših gozdovih. Nato je minister razložil problem velike in male industrije, vprašanje dolgoročnih pogodb ter izkoriščanja večjih kompleksov.
8. Nato je govoril g. minister o Vprašanju personalne politike, ki je eno najbolj
■m&zmzfisc “,ote ie
mesto. Izvedel sem in nameravam izvesti
skega društva je bil po svoji seji v Beogradu sprejet dne 15. julija od ministra dr. Ulmanskega, ki je pri tej priliki podal smerni9e svojega resornega dela. Te smernice se tjčejo; 1. čisto gozdarske politike, 2. .zboljšanj jpsjii industriji in 3. ministrove personalpe politike.. Sedaj je uprava drušjva objavila poročilo o ministrovi izjavi. Iz porpčila posnemamo;
,1. Ce hočemo, je; dejal minister. Ulmanski, izvajat j. pravilno gozdarsko politiko, potem moramo najprej znati, kaj in kje kaj imamo. Izvesti moramo, inventarizacijo naših gozdov. Ti predstavljajo kolosalno narodno bogastvo. Minister za gozdove je blagajnik teh gozdov in on mora v prvi vrsti vedieti, kaj je v blagajni, Ze spio tudi začeli z inventarizacijo, Ta posel je treba izvršiti (po najbollj enostavnih1 metodah, primeroma hitro, da bomo mogli čim preje odgovoriti pa vprašanja o sili, stanju, in možnosti naših gozdov. Pri tem ne smemo delati po starem sistemu, ker potem sploh nikoli ne bi bili gotovi.
Ne bomo izv^dU te, ^ventarizfgjite zato, da bi mogli reči v proračunski razpravi: napravili smo to im to. Ne! Temveč zate« dg morem rv. debati, reči, potrebni g« mi ti in ti krediti, 'ker so, naši gozdi takšni in takšni. Če v. te gpzdove investiramo, bo djotoiček tako In tafeo velik, če pa v nje nM;,ne, investiramo, potem pa bo izguba tako in tako velika. Če ne bom mogel tega reči jaz sfpn '.osebno, bo pa tako govoril moj naslednik. j n Posebno pažnjo bom nadalje posvetil vprašanju urzujrpgpij^. (prilastitve) državnega gozdnega zemljišča. Na epi strani ;se izdajajo vsako leto znatne vsote za ureditev hudournikov, na dirugi atrani pa se istočasno od uzurpatorjev ustvarjajo nove goličave in nov kras ter s tem podlaga za nove hudournike, ker se sekajo državni gozdovi na absolutno gozdnih tleh. Velikanska odgovornost pade na nas, če ne rešimo pravilno tega vprašanja. Najprej treba preprečiti nadaljnje širjenje uzurpacij, j S, sito, je sicer mogoče doseči vse, toda s samo silo mi ne smemo. Uzurpatorji so tudi ljudje in člani našega naroda. Na drug način jim moramo dokazati, da tako ne more iti dalj*e. Treba je naročil vzgojiti. Je to sicer zamuden posel, a edino pravilen..
Zato hočem glede uzurpacije državnih gozdov najprej ugotoviti dejansko stanje. Na krajih, kjer je to stanje združljivo z interesi gozdarstva, kjer gre za relativno gozdno zemljo, bomo dali sedanjemu stanju pravno sankcijo. Ne bomo podrli hiše, ki si jo je postavil prilastnik državnega gozda na državni zemlji, enako pa tudi ne moremo trpeti nobene nadaljnje uzurpacije. Kjer pa gre za absolutno gozdna tla, tu ne more biti nobene popustljivosti, ker gre za interes celote. Interes posameznika pa se mora vedno umakniti interesu celote. To bomo izvedli in če bi morali uporabiti tudii najstrožje odredbe.
Glede uzurpacij želim, da se stanje nekako cementira v čim bolj ugodni obliki. Upoštevati je tudi treba, da poleg tega obstoji tudi vprašanje notranje kolonizacije. Treba proučiti, kaj kdo potrebuje in dati mu, kjer je to mogoče. Potrebnemu je treba po možnosti dati, nikakor pa ne gre, da bi prejemal opi, ki iipa že sam zadosti. Pomagati smemo samo revežem, ker moramo bjti socialni. Čim več bomo imeli socialno zdravih edinic, tem bolj bomo vsi skupaj gospodarsko močni.
Gospodarska Slovenija bo Spregovorila na skupščini v Konjicah, in njena beseda mora biti močna in daleč slišna, ln zato vsi v Konjice, na občni zbor Zveze trgovskih združenji!
na pravo
izvesti
nekaterd upokojitve). Kur še tiče upokojitev, moram reči, da je zakon prirode ta, dia se rodimo, da rastemo, da kulminira-mp, a potem se umaknemo mlajšim.
2S PtM »S
brea ppsto Perapji jilno j^Iitiko, vodim sam inza njo, tudi, osebno, odgovarjam. Ž glavnimi osebnimi problemi sem že gotov, oziroma bom v kratkem. Potem daljši čas uc bo nobenih izprememb, ker je potrebno, da se osebje pomiri in da se prilagodi svojemu delu.
Je pa š,e več drugih problemov, ki pa se jih ne mor,enK> takoj lotiti, ker ni dobro, če preveč raztrosimo svoje sile.
Giledie pogozdovanja 'je dejal' minister Ulmanski, da zahteva pogozdovanje, zelo velika sredstva. Treba je zato doseči, da narod sam začne pogozdovati. Potrebno bo, tja se podeljuje zemlja na krasu le pod pogojem obveznega pogozdovanja. Prva naloga pa je, da se prepreči nastajanje gor ličav tam, kjer še obstoji gozd.
ZVEZA TRGOVSKIH ZDRUŽENJ DRAVSKE BANOVINE V LJJUBLJANI
sklicuje
XIV. redno letno skupščino
v nedeljo, 26. avgusta 1934, ob 9. uri dopoldne v kino-dvorani v Konjicah
s tem dnevnim redom:
1. Poročilo predsednika.
2. Poročilo tajnika.
3. (Računski zaključek za leto 1983. in poročilo nadzornega odbora.
4 Proračun in določitev Zvezne doklade za 1. 1934.
5- Izprememba Zveznih pravil.
6. Resolucije.
V primeru nesklepčnosti ob napovedani hri je po čl. 10. Zveznih pravil eno uro pozneje ravnotam z istim dnevnim redom druga skupščina, ki sklepa veljavno ne glede na število navaočnih delegatov.
Vsak Zvezni delegat se mora na skupščini izkazati s poverilnico, ki mu Jo uprava združenja.
Predsednik: Josmp Ji Kavčič s. r.
Tajnik:
I. Kaiser s. r.
V soboto, dne 25. avgusta popoldne ob 4 pa 'bo v kino-<lvorahi v Konjicah
'* *J	«.ri	i	1
predkohferenca
zvezitih delegatov o vseh predlogih zdru-
Jugoslovansko gozdarsko društvo dodaja teifth poročilir, da namerava minister Ut-manski v ftVatkdm tudi tešiti vprašanje brezposelnih gozdarskih inženjerjev. pff
inventarizaciji državnih gozdov je že zaposlenih 40 ihžehjerjev. Poleg tega je zaposlenih pri šipadu 20 inženjerjev, da se upoznajo z gozdno-industrijskimi deli. Okoli 20 gozdarskih inženjerjev je bilo nameščenih v redni državni službi, ostanek bo zaposlen pri kolonizaciji v Bosni ih pri sodiščih za razmejitev državnih gozdov.
Načrt uredbe o reorganzaciji gozdarske štroke je že gotov in ta uredba bo dala nov polet gozdarstvu. Tudi vprašanje imo-vinskih občin se bo začelo reševati.
Izjava ministra Ulmanskega je napravila v vseh gozdarskih krogih najboljši vtis in gozdarsko društvo je pozvalo vse svoje člane, da s čim večjo vnemo podpirajo delo za obnovo in zboljšanje naših gozdov.
Podjetta ob hteji
Na podlagi vesti zagrebškega »Morgen-blatta« smo poročali, da je bila neki nemško-švicarski družbi odbita prošnja za ustanovitev nove tvomice z motivacijo, da je Maribor obmejno mesto in da naj družba ustanovi! nameravamo podjetje v K ar-iovcu in Zagrebu im potem dobi koncesi jo.
Kaikor so nami sedaj poroča z neke uradine strani, ni vest ^Moirgemblatta« točna, ker sploh ni bila vložena mobema prošnja za ustanovitev tvomice za izdelovanje žebljev za podkve. Zato tudi ni mogla biti taka prošnja odklonjena, najmanj pa z motivacijo, da se nove tvomice v obmejnih krajih že načelno prepovedati. Hotela se je pač ustanoviti neka druga tvornica, a ta zadeva še ni dozorela za rešitev. Zatrjuje se nam nadalje, da ni ne na banskih upravah in ne v Beogradu tega naziranja, da bi bilo treba podjetja v obmejnih krajihže načelno prepovedati. Nasprotno se dovoljujejo vse tvornice v obmejnih krajih, če je le stvarno utemeljenosti za nje in tako je bila baš v zadnjem času dovoljena nova tvornica v Škofji Loki in tudi na Jesenicah. Prav tako pa dokazujejo številne tvornice v Mariboru, ld je naravnost središče jugoslovanske tekstilne industrije, da ni nikjer nobene tendence, da bi se prepovedovala nova podjetja ob meji.
Samo z veseljem čujemo zatrdilo, da ne straši več oria nesrečna miselnost, da se ne sme ob meji Ustanoviti nobeno novo industrijsko podjetje. Toda včasih ni bilo tako ih ta miselnost je ne samo obstojala, temveč tudi vladala, da je njene nesrečne posledice Slovenija zelo težko občutila. Zato je tteba tudi razumeti, da tistih časov še nismo pozabili im da smo zato takoj na straži, če slišimo, da se kjerkoli zopet pojavlja ta miselnost. Bila bi noša neoprostljiva napaka, če ne bi takoj reagirali na vsako vest o zopetnem oživi j en ju one nesrečne miselnosti, da mora biti meja naravnost gospodarska puščava. In če poroča resen zagrebški list čisto konkretno, da ta miselnost zopet vstaja, potem je pač tudi naša dolžnost, da smo odločno povedali, kako napačna ih škodljiva je ta miselnost.
Ponavljamo pa še enkrat, da ni nihče bolj vesel kot mi, če je ta miselnost enkrat za vselej pokopana in srečni bomo, če ne bomo nikdar več primorani nastopati proti tej miselnosti. Naj se tudi razume, če z ozirom na slabe izkušnje še nismo čisto prepričani, da je ta miselnot povsodi in za vselej odpravljena in če bomo zato tudi v bodoče ina straži.
ttaf take našega
Milijardni dohodek bi nam mogel dati tujski promet
Neki nemški turist, ki je prepotoval vso Jugoslavijo, je zaključil v »Prager Tag-blattu« svoj slavospev na Jugoslavijo s temi kratkimi, a lapidarnimi konstatacijami: »Kamor pridete v Jugoslaviji je zanimivo, povsod se vam odkrivajo nove lepote in — ne na zadnje — povsod je poceni«.
In v resnici 1 Kje je dežela, ki bi nudila tujcu toliko raznovrstnosti in toliko naravnih lepot ko Jugoslavija. Če je navdušen za veličastno lepoto alpskega sveta, jo najde v slovenskih Alpah. Če ljubi prijazno lepoto vinorodnih krajev, najde to v naši Štajerski. Če hoče njegovo oko nepregled no ravan rodovitnih polj, bo našel to v naših žitorodnih krajih. Če si zahoče modrine morja, lepote morskega obrežja, najde vse to v naši Adriljii v njenih fjordih ter zalivih. Če hoče gledati bistre gorske reke ali motne vode veletoka, če hoče diivji kraški svet ali pa prijazne dolinice, vedno najde to v Jugoslaviji. Pa ne samo to. Če se hoče zasanjati nazaj v stare čase, potem mu Jugoslavija zopet nudi kraje, kjer se je zgodovina skoraj ustavila. In če ga vleče čar orientalskega sveta, tudi tega najde v Jugoslaviji. Da, Jugoslavija je dežela, ki je naravnost ustvarjena za tujski promet, v kateri pa je tujski promet komaj šele v povoju.
In posledica tega je, da imajo druge države, ki ne morejo nuditi niti adaleka teh naravnih krasot in zanimivosti ko Jugoslavija, na milijarde dobička od tujskega prometa, dočim so nam v 1. 1933. pustili tujci le kakšnih 400 milijonov. A teh 400 milijonov ni bil naš čisti dobiček, ker so v tem tudi izdatki za njih prehrano in stanovanje.
Da pa nimamo od tujskega prometa onega dobička, 'kakor bi ga mogli in morali imeti, pa so krive napake našega turizma. Dosedaj smo mislili le na to, kako bi privabili tujca v deželo, silno malo pa smo se brigali za to, da mu napravimo 'bivanje tudi prijetno. Pozabili smo, da je najboljša propaganda za tujski promet zadovoljni turist, ki postane stalni _ gost in ki privede s seboj vedno nove turiste. Niti najbolj umetniško dovršeni plakati ne pomagajo, če tudi vse drugo ne odgovarja tem plakatom. Zato je nad vse hvalevredno, da ee je v zadnjem času začelo pri nas govoriti tudi o napakah v našem turizmu in upamo, da bodo to razprave irodile tudi ta uspeh, da bomo vsaj postopoma odpravili vse napake.
Med članki, ki razpravljajo o napakah našega turizma, zasluži posebno pozornost članek, ki ga je objavil dr. Nikola Godješa v »Politiki«. Njegov članek je sicer napisan predvsem za razmere ob našem Primorju, vendar pa še vedno velja tudi za mnoge kraje v Sloveniji. Zato ne bo odveč, če podamo tudi mi glavne misij tega članka.
Predvsem se treba zavedati, da obiskujejo naše kraje le turisti srednjega stanu, ki morajo paziti na to, koliko izdajo. Pred-no se ti tujci odločijo, da gredo v letovišče, hočejo natančno vedeti, koliko jih bo to veljalo. Zato ne gre, da napovedujejo hoteliicene neresnično, neresnično pa jih napovedujejo, če mora tujec vedno plačevati razne dodatke. Če je n. pr. v prospektu napovedana cena sobe z vso oskrbo s 50 dinarji, potem mora pri tem tudi ostati. Ne pa da mora potem tujec plačevati še razne dodatke in da velja potem soba 60 ali celo več dinarjev. Če mora izdati tujec več, kakor pa je računal, potem odide preje domov in prav gotovo bo vsem svojim prijateljem odsvetoval, da gredo v Jugoslavijo na letovišče.
Sadja, povrtnine in cvetja je premalo in preveč se nudi povsod le rrtesna hrana. Tudi na to resnico mnogo preveč pozabljamo. Tujski promet bi mogel pri nas znatno zmanjšati skrb, kam z našim sadjem.
V vsakem letoviškem kraju bi imoglii vsi 'kmetje v okolici imeti lepe dohodke od povrtnine. Misliti bi morali že enkrat na to, da bi od tujskega prometa imel dobiček ves kraj, ne pa le nekateri podjetniki. Zlasti v Primorju ni za oskrbo krajev s sadjem, povrtnino in cvetjem skoraj nič storjeno. Tudi Slovenija bi mogla imeti lepe dohodke od prodaje sadja, povrtnin in cvetja v Primorje!
Mnogo več reda treba! Ne gre, da sprejmejo tujca nosači, portirji, ki so neobriti in slabo oblečeni. Kadar pride tujec v sobo, ne sme biti ta še nepospravljena.
V vsakem letovišču mora biti javna uira, ki gre pravilno. Občina se mora brigati
za to, da je vse dobro pripravljeno za
sprejem tujcev. Itd. V Sloveniji je v tem oziru dosti boljše ko drugod, toda do idealnih razmer smo še silno daleč. Poznamo irenomirana letovišča v Sloveniji, ki nimajo nobenih dobrih sob za tujce, dirugod zopet se tujcu absolutno nič ne nudi, kakor da bi bil vsak tujec na smrt bolan, ki ne pozna druge skrbi, ko svojo bolezen. Premalo šetališč, preslaba pota za pešce, to so nadalje napake, ki jih srečavamo povsod!
V zvezi s tem treba omeniti zdraviliške takse, ki so ponekod postale že edino sredstvo za kritje rednih izdatkov občine. To absolutno ne bi smelo biti. Ves donos zdraviliških, letoviških in podobnih taks bi se smel uporabljali edinole za poilepša-nje cest, za investicije v letovišču. Dostikrat pa so te takse tudi previsoke in vrhu vsega dostikrat tujec tudi pri najboljši volji me more uganiti, zafcaj jih plača, ko pa mora itak vse plačati posebej.
Več postrežljivosti tujcu! Tudi to velja še za marsikatere kraje v Sloveniji in celo za najbolj obiskane. Nekateri naši ljudje se kar ne morejo otresti neko ošabnosti in zlasti domačinom jo radi razkazujejo. Gorje ponekod gostu, ki potroši le malo!
Pozdraviti je predlog dr. Gadješe, da bi moral »Putnik« ali kdo drugi organizirati izlete ljudi, ki imajo opravka s tujci, v Nizzo, Riviero, Švico, da bi videli, kako itreb® občevati s tujci. Zlasti, če hočemo pritegniti bogatejše tujce, je to meobhodno potrebno. Bnako pa je tudi pozdraviti predlog, da bi 'morala dati železnica sprevodnikom, ki znajo še kak tuj jezik, posebne nagrade. Sploh bi morali biti sprevodniki, zlasti v brzovlakih tudi nekakšni agenti za tujski promet.
Odločiti bi se morali nadalje za kolektivno reklamo, ker je posebno v velikih li-
stih reklama mnogo predraga, da bi jo zmogel en sam podjetnik. Ta reklama bi morala biti izvedena tako, da bi bil tujec popolnoma orientiran, v kateri kraj naj potuje, kakšne so zveze v ta kraj in koliko bodo znašali stroški bivanja. Kolektivna reklama bi nam morala dati trajen uspeh v tujskem prometu.
Reformirati pa je treba tudi poslovanje »Putnika«, ki ima premalo osebja. Poslovalnice »Putnika« bi morale vedno poslovati, biti oni priljubljen kraj za tujca, kjer bi se čutil kot doma, ker bi tu izvedel vse, kar potrebuje.
Vsega uvaževanje je tudi vreden predlog, da bi moral biti v vsakem večjem letoviškem kraju turistični nadzornik, ki bi moral skrbeti, da se vse godi pravilno in ki bi moral biti vrhu vsega tudi iniciativen, da bi vedno dajal pobudo za potrebna zboljšanja v tujskem prometu.
K vsem tem predlogom dr. Gadješe pa bi dodali še enega, ki je bil sicer že davno predlagan, a ki je danes že skoraj pozabljen. Da je namreč treba ustanoviti veliko hotelsko družbo, ki bi ustanavljala v vseh krajih, kjer so hoteli potrebni, hotele enega tipa in z vsemi udobnostmi, ki jih danes tujec zahteva. Za vse naše narodno1 gospodarstvo bi bila takšna hotelska družba naravnost velikanskega pomena.
Čas pa je tudi že, da se tudi naša Ljubljana malo pobriga, da ne bo njena mrtva sezona baš v času tujskega prometa. Z letnim gledališčem je že narejen začetek, da bi Ljubljana tudi poleti tujcu nekaj nudila, toda naj se tudi v tem gledališču igra, ker v jeseni ni več čas za to. Pa o Ljubljani morda kaj več prihodnjič.
Za tujski promet eo zlasti ustvarjeni! agrarno pasivni kraji Jugoslavije. Narava jim je dala s tem bogato nadomestilo za manj plodno zemljo. Tem večja je zato naša dolžnost, da to nadomestilo narave izkoristimo in zato je čas, da začnemo sistematično in po načrtu izpopolnjevati svoj turizem1. V tem je pot do blagostanja in čas je, da krenemo na to pot.
jesenski	vdtstfan btiža
Posebno bogat spored letošnjih prireditev »Ljubljane v jeseni« — 14 velikih razstav in prireditev — Festival slovanskih plesov In slovanske glasbe
Kakor druga lota, tako priredi tudi letos Ljubljanski velesejem' ped pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja Aleksandra I. kulturno in gospodarsko razstavo »Ljubljana v jeleni«. Letos bo naš jesenski velesejem
iv dneh od 1'. do 10. septembra.
Prednost vseh ljubljanskih velesejmov
je, da je na vsakem velesejmu razstava ali prireditev, 'ki daje vsemu velesejmu posebno noto. Tako bo letošnja »Ljubljana
v jeseni« dobila poseben značaj po festivalu slovanske glasbe in slovanskih plesov, ki se priredi v njenem okrilju.
Odveč je poudarjati, da bo pomen tega festivala segal daleč ven iz slovenskih meja, ker bo pomemben m ves slovanski svet, saj se bo prvič zgodilo, da bodo podani vsi glavni slovanski plesi na eni prireditvi.
Zato ima 'ljubljanski festival slovanske glasbe in slovanskih plesov tudi prvovrstni kulturni pomen, ki bo gotovo za-pažen 'tudi v velikem kulturnem svetu.
Obenem pa bo tudi lepa manifestacija slovanske vzajemnosti, ki je danes, v časih vstajajočega slovanstva še prav posebno potrebna.
Tako zopet dokazuje Ljubljanski velesejem, da ni lle neobhodno potrebna prireditev za naše gospodarstvo, temveč da je tudi nad vse pomembna za vse naše kulturno življenje. In ta dvojni pomen vseh prireditev »Ljubljane v jeseni« je tudi vzrok, da so 'te prireditve nad vse pniljubljene in dostikrat celo boljše obiskane odi glavnega vzorčnega velesejma.
Festival slovanskih plesov in slovasnke glasbe bo dal letošnji »Ljubljani v jeseni« svojo iposebno noto, cela vrsta drugih razstav in prireditev pa bo še posebej podčrtala veliki gospodarski, 'kulturni in nacionalni pomen naše lietošnje »Ljubljane v jeseni«.
Da navedemo le na kratko glavne razstave 'in prireditve letošnje »Ljubljane v jeseni«.
V okrilju letošnjega jesenskega velesejma se priirede ‘te razstave kulturnega značaja:
1.	Glasbena razstava, ki bo obsegafla 19 oddelkov in bo podala popoln pregled glasbenega življenja v našem narodu.
V ozki zvezi z glasbeno razstavo bo prireditev slovanskih plesov, ki obsega 20 točk. Razen Lužiških Srbov bodo tu so-
deffiovalii zastopniki vseh Slovanskih narodov.
2. Umetnostna razstava, ki bo posvečena slovenski pokrajini.
3. Higienska razstava s posebnim ozirom na zdravje matere in otrok.
4. Izseljeniška razstava, ki bo zlasti prikazala življenje naših izseljencev v Holandiji, Belgiji in Franciji.
Sledi nato cela vrsta razstav gospodarskega značaja.
5. Ribarska razstava bo pokazala ribičevo delo v preteklosti in sedanje stanje ribarstva.
6. Razstava vedno agilnega društva »Živalic*«.
7. Razstava ovc in koz, ki naj vzbudi večje zanimanje za ovčje iim kozjerejo.
8. Dne 1. in 2. septembra bo na velesejmu IV. mednarodna razstava p®ov v8eh pasem.
9. Arhitektonska razstava, ki bo imela dva dela: prvi diel tvorijo projekti Iz področja kmetijskega stavbarstva, drugi del pa projekti za imailo hišo. Torej nad vse aktuallna razstava.
10. Arhitektonski razstavi je priključena še razstava v naravi Weekend hišica.
lil. Hranilniška razstava, ki je Zlasti v današnjh čas:h naravnost nujno 'potrebna.
12. Razstava naše industrije, obrta in trgovine.
18. Tekmovanje harmonikarjev za prvenstvo Jugoslavije in za prehodni pokal.
14. Zabavišče na vinskem oddelku velesejma.
Ker je dovoljena tudi polovična vožnja po železnici in ker je bivanje v Ljubljani poceni, je s tem omogočen poset »Ljubljane v jesenk ‘vsakomur. Zato pa vsi na jesenski velesejem!
Že v 24 urah
barva, plasira in kemično snaii obleke, klobuke itd. Skrohi tu RTetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere. mii. mongs in lika domače perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4—6.	Seleburgora ni. 8.
Telefon it. 88-78.
%4vch\
Bolgarska vlada energično nadaljuje
svojo akcijo proti makedonstvujuščim. Zaplenila je vse premoženje razpuščene VMRO, pred vojaškim sodiščem v Nevro-kopu pa sta bila obsojena na smrt na veša-lih dva člana VMRO, ki sta se zagovarjala, da sta izvršila umor le po nalogu VMRO. Ta izgovor pa sedaj ne velja več!
Predsednik Bolgarsko-jugoslovanskc lige v Sofiji Kasazov je bil sprejet od bolgarskega kralja v avdienci, kateremu je poročal o sprejemu bolgarskih izletnikov v Jugoslaviji.
Med nezadovoljnimi fašisti je tudi Balbo, kii je eden fašističnih kvadr um virov. Ob svojem zadnjem bivanju v Rimu je baje Balbo od Mussolinija zahteval, da se pre-osnuje vlada. Baje se je Balbu tudi posrečilo, da je preprečil imenovanje Mussolinijevega zeta grofa Ciana za londonskega poslanika.
Lloyd Gcorges je v nekem mterviewu izjavil, da ne veruje v možnost vojne v bližnji bodočnosti.
Litvinov napravi v kratkem veliko politično potovanje ter obišče Berlin, Pariz in Rim, kjer se sestane z vodilnimi državniki.
Društvo narodov je v težkih finančnih stiskah, ker letos 32 držav še ni plačalo svojih prispevkov v višini 30 milijonov švicarskih frankov.
Ameriška vlada je sklenila, da poveča število suhozemske vojske od 118.000 na 165.000 mož, število oficirjev pa od 12 na 15 tisoč. Povečanje vojske bo veljalo Ameriko 35 milijonov dolarjev na leta V Viareggiu v Italiji je bilo rodbinsko posvetovanje Habsburžanov, ki se ga je udeležil tudi Oton. Po posvetovanju odpotuje ekscesarica Žita k papežu v avdienco.
Iz Rima uradno demantirajo vest, da je prišel nadvojvoda Oton v Rim.
Silno poostren kurz je zavladal v Avstriji Na svoji zadnji seji je sklenila avstrijska vlada zakon, ki daje gen. drž. komisarju pravioo, da sme vzeti zasebnim podjetjem, ki so proti režimu, koncesijo, zapreti njih obrate in odstaviti njih uslužbence ter jih zamenjati z drugimi.
Na smrt na vcšalili je bil obsojen bivši avstrijski vojak Telke, ki se je udeležil narodno socialističnega puča. Sodba je bila še tisti dan izvršena.
Begunci iz Avstrije še vedno prihajajo v Jugoslavijo.
Papen nastopi svoje novo mesto nemškega poslanika na Dunaju že prihodnji teden ter bo takoj izročil svoja akreditivna pisma.
Obsežne amnestije namerava proglasiti Hitler ob objavi rezultatov plebiscita. Sodišča so že dobila nalog, da prijavijo osebe, 'ki naj bi bile deležne amnestije.
Hitler se je moral, kakor poroča »Pariš Soire«, zavezati generalom, da bo v vseh važnih vprašanjih zunanje in notranje politike zahteval mnenje sveta generalov. Vsi važnejši sklepi vlade marajo hiti parafirani od generalov. Tudi omejitve glede narodno-socialistične agitacije je moral baje Hitler prevzeti.
Plebiscitna kampanja v Nemčiji se začne dne 13. avgusta z govorom Hitlerja. Ves plebiscit pa bo le bolj formalnost.
Bivši nemški parlament je zažgalo na povelje in pobudo G 6 ringa, Rohma in Heinesa 10 hitlerjevoev, kakor trdi soc. dem. glasilo v Posaarju »Deutsche Frei-heit«. List objavlja pismo edino še živečega udeleženca (razen Gčringa) tega požiga, nekega iKruseja, ki živi sedaj v Švici. Kiruse je poslal Hindenburgu pismo, v katerem podrobno opisuje potek požiga. Hindenburg pisma najbrže nikdar ni prejel. Prepis pisma objavlja sedaj soc. demokratski list.
V Nemčiji so začeli bojkotirati italijanski riž. Listi priporočajo, da naj ljudje mesto riža uporabljajo ječmen.
Na Grškem se je začelo po raznih mestih močno stavkovno gibanje, ki so ga povzročili komunisti. Vlada je zato nekaj komunističnih županov odstavila, nekaj voditeljev pa je pregnala na otoke.
42.000 Židov se je v 1. 1933 naselilo v Palestini. Od teh je prišlo 13.125 iz Poljske, ‘5392 iz Nemčije, 1411 iz Rumunije, 1287 iz Arabije, 1256 iz Grčije, 1169 iz Amerike, 1099 iz Litve in 287 iz Anglije. Iz Jugoslavije se ni izselil skoraj nobeden Zid.
Gen®ral Kusmanek, branitelj Przemisla, je umrl na Dunaju.
Vse knjige Maksima Gorkega je prepovedala pruska policija.
De*iaostv&
Bolgarska vlada za dolžnike
Ministrski predsednik Georgijev je sprejel novinarje in jim irazložil ukrepe, ki jih je sklenila bolgarska vlada v pomoč dolžnikom. Uvodoma je poudaril ministrski pne>d)»ednik, da ni imel nobenega pravega uspeha leta 1933 izdani zakon, po katerem se je znižala obrestna mera za zasebne dolgove ter se je dovolila provizorična odložitev odplačevanja dolgov. Zato je vlada sklenila, da pomaga zasebnim dolžnikom na bolj učinkovit način. Po novem vladnem zakonu se znižajo zasebni dolgovi v višini do 300.000 levov trgovcem za 20%, obrtnikom za 30°/o in kmetovalcem za 40%. Enaka določila veljajo tudi za likvidacijo pogojnih dolgov. Na ta način nastalo izgubo bodo krile avtonomne amortizacijske blagajne, katerim bo država odstopila dohodke nekaterih davkov v skupni višini 220 milijonov levov na leto. Vlada se zaveda velike žrtve, ki jo je s tem prevzela, toda ureditev notranjih dolgov prinaša na drugi strani tako velike pridobitve, da se te žrtve tudi izplačajo. Predvsem pa je zagotovljena socijalna in gospodarska harmonija v državi.
•
Deputacija zastopnikov denarnih zavodov
iz vse države je obiskala finančnega in trgovinskega ministra tor jima izročila spomenico, v kateri prosijo, da se izda čim prej uredba o denarnih zavodih na podlagi predlogov posvetovalnega odbora pri trgovinskem ministrstvu.
V avstrijskem privatnem kliringu je znašal agio za lunte, švicarske Iranke, holandske goldinarje, francoske franke in lire 27.75, za zunanje marke 27.75, za notranje 25 do 26.5 z odobrenjem, brez odo-brenja pa s 22,5 do 23,5%. Za dinarje se je plačevalo obojestransko odobrene 12.05 do 12.15, za leje 3.98 do 4.03 šilingov.
Po zadnjm izkaza madjarske Narodne banke se je njena kovinska podloga znižala za 2,6 irmilijanov pengov, obtok bamkov-oev pa je narastel za 54,4 milijonov pen-gov, da je kritje padlo na 28,3%.
Av&trijjsko-nemški klirinški dogovor stolpi v kratkem v veljavo. Tečaji se bodo določevali ma pocDlagi povprečnih tečajev nemške Državne banke v sporazumu z avstrijsko Narodno banko.
Bankovci za srebrne dolarje pridejo v U. S. A. v kratkem v promet. Zaenkrat bodo izdali 12 milijonov enodolarskih bankovcev in nad 11 milijonov petdolarskih. Pozneje pa izdajo tudi bankovce za deset, dvajset in 100 srebrnih dolarjev.
Iz izkaza 47 njujorških bank za prvo letošnje polletje se vidi, da so se aktiva teh zavodov povečala v prvem polletju za 925-5 na 10.924-7 milijonov dolairjev. Njr.h hraniti no vloge pa so narasle za 1.181*7 (ali za 15-25%) na 8.939-8 milijonov dolarjev.
Vlada Nove Fundlandije je dvignila prepoved izvažanja zlata.
Povprečnina
članov
OUZD v juliju 1934.
moških	ženskih
52.024	30.811
+ 2.602	+ 1.801
v	primeri	z	julijem 1933
bolnikov	1.337	954
-f 138	-f 155
odstotek bolnikov	2.57°/o	3.10%
-f 0.14%	-f- 0.35%
Povprečna dnevna izav. mezda Din	25-22	18-10
— 1-13	— 0-12
Cellotna dmiev. zav.
mezda Din 1,312.126-40	557.540-40
-f 9.774-80 + 28.960-— Napram juniju 1934 je članstvo OUZD-a malenkostno padlo za — 168 zavarovancev. To je vsakoletni sezijski pojav, katerega opažamo, odkair obstoja naše socialno zavarovanje. Proti koncu julija je začelo članstvo zopet nekoliko naraščati. — Letni prirast, to je prirast od julija 1933 znaša + 4403 zavarovancev. Med terni je 2602 moških in 1801 ženska. Zadnje mesece naraščajo imošiki n'cdno hitreje, dočim je letni diferencial ženskih skoraj neizpre-manjen na isti višini.
TEDEN
ANSKl BORZI
Devizno tržišče
Tendenca čvrsta; promet Din 2,166.167-46.
V primeru s preteklim tednom, ki je zaključil s skupnim prometom 2,805.000 Din, je nazadoval devizni promet tekočega borznega tedna za 639.000 Din, t. j. skoro za eno četrtino.
Devize	Min. teden	Tek. teden
	(vse v tisočih dinarjev)	
Amsterdam	26	‘25
Berlin	1	1
Bruselj	—	94
Curih	81	77
Din. deviza	596	290 avstr. priv. klir.
Dunaj	857	892 priv. klir.
London	1.137	368 inkl. priv. klir.
Montreal	3	1
Newyork	15	33
Pariz	25	2851
Solun	—	81 boni
Trst	27	16
Varšava	—	3
Madrid	35		
Stockholm	2		
Iz gornje primerjave je razvidno, da je padel promet v angleških funtih, katerih je bilo tokrat nabavljeno v privatnem kliringu za celih 769.000 Din manj, nego v minulem borznem tednu; edino Pariz je zaključil s porastom 260.000 Din. Poleg tega je bilo to pot zaključeno tudi Bruslja za 94.000 Din in Soluna za 81.000 Din, dočim v preteklem tednu sploh ni bilo zaključkov v teh devizah.
Največji dnevni devizni promet je bil v ponedeljek — nad 1 milijon Din — najmanjši pa v torek, kot nam predočuje naslednja prometna razpredelnica;
6. avgusta Din 1,006.816-82 London—Dunaj
7. avgusta Din 199.011-60 Dunaj
8. avgusta Din 270.354-47 Dunaj
9. avgusta Din 362.948-59 London—Dunaj 10. avgusta Din 327.03598 Dunaj
Narodna banka je še nadalje intervenirala v dosedanjem obsegu in dala na razpolago Amsterdama za Din 25.000-—, Cu-riha in Pariza pa po Din 50.000-—.
Notice avstrijskega šilinga v jug.-avstr. privatnem kliringu so bile od ponedeljka
6. t. m. naprej te: Din 8-10—8-20, dne 7., 8. in 9. t. m. Din 8-—8"10, včeraj pa 7-95 do 8"05. Brez notic sta ostali devizi London in Madrid v privatnem kliringu, medtem ko so grški boni beležili 0. t. m. Din 27-66 do 28-35 in bili zaključeni po tečaju Din 28-— za 100 grških drahem.
V razdobju tega tedna so vse na tukajšnji borzi beležene devize notirale s čvrsto tendenco in z neznatnimi vmesnimi tečajnimi oscilacijami, razen Newyorka, ki je od ponedeljka na petek (10. t. m.) oslabel za nič manje ko 40*27 poena.
6. avgusta 1934	10. avgusta 1934
Devize najnižji najvišji	najniiji najvišji
Din Din	Din Din
Amsterdam	229763	230899	2297-90	2309-26
Berlin	1317-92	1328 72	1323-47	133427
Bruselj	796 91	800 85	797-46	801-40
Curih	1108-35	1113 85	1108-35	1113-85
London	17047	17207	170-47	172-07
Newyork	3359-66	3387-92	3319 39	3347 65
Pariz	223-96	22508	22396	225-08
Praga	141-01	14187	14101	14187
Trst	290-90	293-30	290 90	293-30
Od ostalih deviz je učvrstil svoj tečaj Amsterdam za 0-27 točke, Berlin za 5-55 in Biuselj za 0-55 točke, dočim je bil Curih na vseh borznih sestankih trgovan na dosedanji bazi Din 1108 35 za denar in Din 1113-85 za blago. Budimpešta in Dunaj nista beležila.
Efektno tržišče
Tendenca v državnih papirjih nespremenjeno stalna.
Edini manjši zaključek je bil perfek-tuiran na torkovem borznem sestanku, in sicer v vojni škodi na bazi Din 326-50.
Efektna tečajnica tekočega tedna je bila naslednja:
7®/t investicijsko; dne 6. avg. od 71-50 do 72-50, nato od 71—72.
8°/# Blair: dne 6. in 7. avg. po 69, dne
8.	do 10. avg. po 68.
7*/o Blair: dne 6. avg. po 55—59, dne
7. po 56—58, dne 8. po 57 (povpraševanje), dne 9. in 10. po 59 (ponudba).
7°/o Seligman: dne 7. po 70, dne 8. po 68 68"50 in dne 10. avg. po 70.
Agrarne: dne 6. avg. po 39-50 (pon.), dne
7. avg. po 38—39 in 9. in 10. po 38—39. Begluške: dne 6. in 7. po 56-50—58, dne
8. po 57 (povpr.), dne 9. in 10. po 56—57. Vojna škoda: dne 6. po 318—319, dne
7.	po 322—327, dne 8. po 323—324, dne
9. po 325—327 in dne 10. po 326 (pon.). Izmed vseh na naši borzi notiranih drž.
efektov je tečajno stalno rasla edinole vojna škoda ter je na včerajšnjem borznem sestanku beležila za osem točk višje v ponudbi nego 6. t. m., za istotoliko pa na četrtkov borzni dan v povpraševanju.
Bančne vrednote niso beležile, dočim je bila Kranjska industrijska družba še nadalje nudena po Din 150-— za komad.
Žitno tržišče
Tendenca živahna.
Zaključena sta bila 2 vagona pšenice. Cene žita so ostale povsem brez izpre-memb, medtem ko je moka tekom tega tedna popustila za 5 par pri kilogramu.
Žito:
(Cene za 100 kg fco vagon slov. postaja) Koruza:	Din	Din
popolnoma suha, za mletev sposobna, s kvalitetno garancijo, za promptno in 2. pol. avgusta, nav. voznina, slov. post., plačilo 30 dni 147-50 150-— Plenica: bačka, 79/90, zdrava, suha, reSetana, mlevska voznina,
»k>v. postaja, plačilo	30	dni	155 —	157-60
bačka, 80 kg, 1% primesi, zdrava, suha, refietana, mlevska voznina, slov. postaja, plačilo 30 dni	.	.	.	157 50	160—
Mlevski izdelki:
Moka:
bačka, milarica, slov. postaja, plačilo 30 dni ...	.	265 —	200 —
banatska, nularica, slov. postaja, plačilo 30 dni	.	.	.	260-—	266-—
Lesno tržišče
Tendenca še vedno mlačna.
Vsled letnih počitnic vlada tudi na lesnem trgu še vedno nekak zastoj. Vsa povpraševanja so le bolj informativnega značaja, oziroma nekaka priprava za bližajočo se jesensko sezono.
Tesan les, ki se je doelej že precej izvažal, j« sedaj nekoliko popustil tako glede povpraševanj, kakor glede cen. Sicer se je tega blaga kljub uvedbi carine že prilično oddalo, vendar pa so cene, ki že sedaj niso bile primerne, še nadalje popustile, in sicer predvsem vsled zmanjšanega povpraševanja. Zaloge so že kolikortoliko izčrpane in blaga občutno primanjkuje.
V bukovini kupčija prej ko slej počiva. Povprašuje se le po prvovrstnem blagu za izvoz v Anglijo, toda za izdelavo takšnega blaga pa naše manjše produkcije niso urejene.
V hrastovim je nekoliko več povpraševanja, zlasti po podnicah in neobrobljenih plohih, a tudi to potrebo krije večji del le Slavonija.
Docela neizpremenjen je ostal položaj na tržišču drv in oglja.
Povpraševanja:
Javorovi neobrobljeni plohi v običajnih morah, upoštevan samo beli javor.
1 vagon orehovih neobrobljenih parjenih plohov, čim več debeline 120 in 140 mm.
Bukovi plohi, neobrobljeni, surovi, monte, 27 mm.
Bukove kratice, parjene, I., II., 27, 33 in 35 mm.
Bukovi plohi, parjeni, 27—100 mm.
Bukovi hlodi, I.
1. Bukove cepanice, izdelane pred 6—7 meseci, lepo, zdravo blago.
2. Ca. 20 ms parjenih, neobrobljenih orehovih Plohov, I., II., od 40-100 mm debeline, ca. 15% 27 mm, dolžine od 2 m naprej, do 15*/o od 1-50 m do 190 m.
3. Večjo količino neobrobljenih lipovih plohov, 40—100, od 2 m naprej; 70% prima, 30% sekunda.
4. .lavorjevih plohov, neobrobljenih, 40—100, od 2 m dalje; 70% I., 30% II. kvalitete.
5. Orehovih neobrobljenih plohov, 40—100 milimetrov, od 2 m naprej; 70% prve, 30% druge kakovosti.
6. 1 vagon bukovih metlišč, 27X27, od 1 m naprej.
12.	Več vagonov bukovih neobrobljenih, ne-parjenih plohov, prima, sekunda, 40—100 mm.
13. Sveže tesani trami, 10X13, 50 komadov po 4 m, 50 komadov po 5 m, 30 komadov po 6 m; 13X16, 50 komadov po 4 m, 50 komadov po 5 m, 30 komadov po 8 m; 18X24, 20 komadov po 9 m.
14. Hrastovi pragovi, 15X24, dolžina 2-60 m (nekaj malega tudi lahko 2-55 m), zgornji del 10-11 cm.
15. Jelove deske, paralelno rezane, ravne, kvaliteta IV., še boljše pa V., dolžina 4 m in 2-60 m, širina 20% 16 in 17 cm, 80% 24 in 25 cm, debelina 24 mm.
16. 2000 ms tesanih tramov U. T., dolžina 4 in 5 m, dimenzije 8X8 do 16 X 21, 620 m* ravno tako, 11X11, dolžina 4 m in 620 m5 8X11, dolžina 4 in 5 m.
17. Večja količina dog za pivske sode.
18. Več vagonov bukovih testonov in tavolet.
Ponudbe:
Več vagonov I. orehovega lesa.
1 vagon I. jesenovih in lipovih hlodov.
1 vagon I. javorja od 2 m dolžine naprej.
Kolobarji za kurjavo. 20/50.
Beda velenjskih rudarjev
Pod vodstvom poslanca dr. Vošnjaka se je zglasila na banski upravi v Ljubljani deputacija velenjskih rudarjev ter predložila spomenico, ki podrobno opisuje bedo velenjskih rudarjev. L. 1923 je bilo v premogovniku v Velenjah zaposlenih še 1000 delavcev, danes jih je samo še nekaj nad 400. V kratkem pa naj pride do novih redukcij in zaposlenih naj bi bilo samo 277 delavcev, ki pa bi delali samo 12 dni na mesec. Kakšne bi bile posledice te redukcije, kažejo te številke. Za oskrbo delavskih rodbin z najnujnejšimi življenjskimi potrebščinami je pottrehniih 200.000 Din na mesec. Po redukcijah pa bi vsi velenjski rudarji zaslužili samo 150.000 Din v avgustu in le 120.000 Din v septembru. Rudarji zato predlagajo, da se jim primanjkljaj nakaže v obliki živil, da se naroči samoupravnim uradom, da v večji meri uporabljajo velenjski premog ter da se poskrbi za uspešno obratovanje povečane velenjske elekitmične centrale. Deportaciji je obljubil pomočnik bana dr. Pirkmajer, da bo poskrbel za večja naročila in da bodio dobili brezposelni velenjski rudarji delo pri gradnji ceste iz Zavodnje v Črno v Mežiški dolini.
Monopolski dohodki v juniju
V mesecu juniju so znašali monopolski dohodki skupno 156,3 milijonov Din, za 5,3 milijonov več ko v juniju 1933. Najbolj so se povečali dohodki pri prodaji tobaka, ki so se dvignili od 118,8 na 118,1 milijonov, dočim je dohodiek od soli nazadoval za 0,2 na 20,8 milijonov. Prodaja petroleja je dala 5,2 milijona, za 2,2 več ko lani. Dohodek od prodaje vžigalic pa je znašal le 7,1, za 0,2 milijona manj ko lani. Prodaja cigaretnega papirja je dala 4,6 milijonov, le nekaj manj ko lani. Razni dohodki so se zmanjšali za 0,8 milijona Din. Vsi monopolski dohodki od 1. aprila pa do 30. junija so znašali 453,7 milijonov, dočim so znašali v isti dobi lani 468,4 milijonov Din.
Nezaposlenost v Angliji se je povečala
števiflo brezposelnih je iznašalo v Angliji koncem julija 2,126.000, za 33.674 več, kakor pred eniiirn mesecem, a za 315.917 manj, kakor pa je bilo brezposelnih v juliju 1933.
»Službeni list«
kr. banske uprave Dravske banovimi' z dne 11. avgusta objavlja med drugim: Ustavo islamske verske zajednice kraljevine Jugoslavije — Seznamek strojev, izdelanih v naši državi — Razne razglase sodišč in uradov ter razne druge objave.
5toanc^3dmi
Velesejem v Bariju. V Bariju bo letošnji mednarodni velesejem od 6. do 21. septembra 1934. Za posetnike je dovoljen na italijanskih železnicah 70% popust.
Mednarodni velesejem v Utrechtu. Mednarodni velesejem v Utrechtu (Nizozemska) bo v dneh od 11. do 20. septembra 1934.
Dp. PlPCCVII slad.net. kava
če prvovrsten demač izdelek, s katerim pripravite zdravo, izdatno, redilno in ceneno pijačo za Vas in Vaše otroke Ur. Pirčeva sladna kava je prav prijetnega okusa in |o pijo odrasli kot otroci z užitkom.
. I.......
Stran 4.
h'ff>r ='’sjm !' r' np |
TRGOVSKI LIST, 11. avgusta 1934.
Štev- 90.
beti
>i Ovi
-.r <" t -
mt tiiBatii i._ o
tcg&uuia > ••
Ovire za sadni izvoz vendarle odpravljene
V Maribor so že dospela carinska potr-* dila za izvoz 100 vagonov jabolk V Nemčijo. Sedaj se tudi pojasnjuje, zakaj so nastale težave pri izvozu sadja. Pravi se, da e<> se zakasnile priprave za izvoz, ker se jd' izpremehila uprava Prizada. Utemeljenost'tega opravičila ni bog ve kako jasna. Prizadi pa je moral intervenirati, ker more Jilgde!aVija izvoziti v Nemčijo le 100 vagonov jabolk v razsutem stanju, preferenčne ugodnosti pa veljajo za 1200 vagonov po 10 ton za jabolka, ki so pakirana1 v zabojih po 40 kg. Sedaj so odpravljena vsa nesoglasja in je določeno, da dobi od prvotne količine preferenčnega izvoza 1200 vagonov v zaboje po 40 kg pakiranega sadja in 100 vagonov razsutih jabolk Dravska banovina prvih 100 vagonov, 750 dolbi zasebna trgovina, 75 Vagonov združenje v Mariboru, 375 vagonov pa drugi kraji v držaji;'" ** i ■	«l«>	»	■
'Upamo, da bo prihodnjič razdelitev sadnega izvoza šla gl&dkeje od rok in da bodo tudi' !vse prijave ia 'sad’n'1 izvoz končane v pravem času,(,da n6 bodo doživeli naši sadjerejci tre iigube ko letos, ko so prišli s' svojim sadjem za dva tedna prepozno ntL tirg, tier zalmuditi najboljfci čas, ko so bile oeoe sadja 8e; vibotoe in ko še ni bilo na
trgu nobene konkurence!
•*••••'	■	•	<	r	r	n:	d1.’
Padanje jugoslovanskega lesnega id izvoza
-'»Der ttsterHalehische VolksWirt< piše; da izgublja jugoslovanski les vedno bolj mtožnost p*6daje na svojem dosedanjem glavnem trgu, na italijanskem. Še l. 1999 i'b atlaš«!''delež' Jugoslavije 44 odstotkov Vsega italijanskega lesnega uvoza, 1. 1938 j6 zfiaš&i 1& Se ^ ■'tidstfllkiov: Leftos pa je riiČcinati le z mločneJŠJtn padcem jugoslovanskega lesnega izvoza v Italijo.1 Mesto jugoslovanskega lesa prihaja v Italijo avstrijski'leš' iA deloma tudi ruški. Da bi poklal jugoslovanski les Sposoben za kon-kuienco z avstrijskim lesom na italijanskem trgu, bi bilo potrebno, da bi vlada znii&li 'fctflezrtiške f>¥e,vezne tarite «f druge davčne obremenitve in da se disagio dinarja v višini 28’5 % prilagodi mednarodnemu disagru v višini 40 %. Sporazum s Francijo je sicer prinesel Jugoslaviji ,nekatere ugodnosti, ki pa se v glavnem nanašajo na izvoz živine, dočim so oetaii kontingenti za les isti.— Španija je dne 24. junija kontingentirala uvoz lesa. Čeprav razdelitev kontingentov še ni znana, vendar je že sedaj gotovo-, da bo največje ugodnosti dobila Francija in da bo zairadi tega padel jugoslovanski izvoz lesa tudi v Španijo.
• #•
Poljskornftmška trgovinska pogajanja to bila prekinjena, ker ni mogla Nemčija sprejeti radi svojega težavnega finančnega položaja poljske zahteve, da zagotovi poljskemu izvozil polha klirinška nakazila.
Češkoslovaška je znižala carinski dodatek za oves od 34 na 31, za rž pa od 50 na’*4, I&r '
Žitni mlonopol namerava uvesti tudi Poljska, da doseže večjo donosnost kmetijstva. Mbnčpol bi veljal za vse vrste žita in krme, razen za seno in slamo. Finančno slabi konzumen ti bi se zaščitili pred previsokimi cenami.
Avstrijske železnice so dovolile tudi za rezan les, ki se izvaža v Francijo, Posaarje ln Luksemburg v tranzitnem prometu naj-riikjo prevoznino, ki bi se ev. mogla dobiti na neavstrijskih železnicah. Doslej za \rezan les, ki je Št*l v Francijo, ni bila dovoljena v tranzitnem prometu ta olaj-Sa^" .	.	..	t
Tvorniea umetne svile v Gentu v Belgiji je popolnoma pogorela. Škoda znaša 3 milijone frankov.
6000 tekstilnih delavcev je začelo v Lod-zu stavkati, ker so tvotmice znižale mezde.
Promet na Renu pada ter je v juliju nazadoval za 33.000 ton v primeri s prometom. pred enim letom.
Japonci so začeli sedaj še dumping z avtomobili. Šest cilindirske avtomobile prodajajo za 12.000 Din.
TUuu/o\ *nednacodnt tc^ovinc
v prvem polletju 1934.
Po~ podatkih iz 16 dižav so iimele v prvem letošnjem polletju te države aktivne trgovinske bilance: U. S. A., Češkoslovaška, Polljska, Bolgarska, Modjarska rin Litva, pasivne pa so bile trgovinske bilance Anglije, Nemčije, Francije, Nizozemske,
uvoz
Japonske, Švice, Švedske, Danske, Avstrije in Jugoslavije. •. ■
Podrobnejšo sliko o uvofcu in izvozu v prvem polletju posameznih držav daje ta tabela (v milijonih valute dotične države):
izvoz
	1934	1933	1984	1933
flii »n		milijonov		
U. S. A. : ‘ '	863	590	1.036	657 dolarjev
Češkoslovaška	3.034	2.599	3.142	2.630 Kč
Poljska	393	378	473	435 zlotov
Madjarska	168	144	186	160 pengov
Bolgarska	1.041	1.239	1.176	1.386 levov
Litva	70	67	75	74 latov
Anglija	362	296	100	175 funtov
Nemčija	2.307	2.087	2.086	2.378 mark
Francija ~ -	12.614	15.106	8.800	8.977 frankov
Nizozemska	538	563	339	365 goldinarjev
Japonska	1.168	978	1.003	811 jen
Švica	713	795	405	418 frankov
Danska	586	556	548	549 kron
Švedska	611»	506	569	434 kron
Avstrija	566	540	409	344 šilingov
Jugoslavija ■<>	1.750	1.295	-i! : 1.590	1434 Din i
kor se iz teh številk vidi, se		ni raz-	Anglija s 17*1 %, Madjarska s 164 %	
vijala zunanja trgovina vseh držav enako. Nekatere države so znatno povečale svojo zunanjo trgovino, dočim so druge nazadovale. Najbolj so povečale svojo zunanjo trgovino Združene države Sev. Amerike, ki so jo več ko podvojile, saj se je njih trgovina dvignila za 52'3 %. Na drugem mestu ješ vedska s 25'5 %, nato pa slede: Jugoslavija z 22-3 %, Češkoslovaška z 18’1 %,
stri ja z 10-3%, Poljska s 6-5%, Litva z 2'8 % in Danska z 0'6 %. Padel pa je obseg zunanje trgovine: Bolgarske za 15-5 %, Franclje za 1(1%, Švice za 7-8%, Nizozemske za 4'4 % in Nemčije za 1-6 %.
V celoti pa se je svetovna trgovina v letošnjem prvem polletju zboljšala, saj se je obseg zunanje trgovine vseh navedenih 16 držav povečal za ll-1'l %.
RAZNO
Prof. Anton Sušnik, bivši prometni minister v Davidovičevi vladi, je umrl v petek popoldne na kirurgičnem oddelku splošne bolnišnice-v Ljubljani. Pokojnik je bil eden voditeljev katoliškega gibanja v Sloveniji, ki je uspeišn6> deltffral * ttidi kot publicist. Slava njegovemu spominul ,. !•"
Kipar Ivan Jurkovič, ustvafltelj Cankarjevega spomenika na ;Vrhniki ter mnogih drugih umetnim, je umrl v Ljubljani, star komaj 41 Let. Bodi mu ohranjen svetal spomini	.orort«	;>	rf.^j	.
Posmrtni ostanki organizatorja Narodne odbrane in voditelja predvojne revolucionarne omladine Vladimirja Čačinoviča ter njeigovega druga dr. Vukana Krul^a so bili te dni prepeljani iz Švice v Sarajevo, kjer bodo položeni k večnemu počitku.
Krese v čast sv. Cirili in Metoda so prepovedale italijanske oblasti Slovencem v Italiji.
Nova palača Narodne skupščine bo vendarle dogotovljena. Na vseh štirih vogalih palače postavijo Spomenike carja Dušana, kraljev Petra, Tomislava in Tvrtka. Spomenike bo izdelal Meštrovič.
Zagrebška občina ima na /razpolago za javna dela 7 milijonov Din. JaVna dela se prično še to leto. Večinoma se bo denar uporabil za izpopolnitev kanalizacije.
Finančno ministrstvo jo povišalo proračun beograjske občine za 13,8 milijonov Din in zn&Ša sedaj proračun izdatkov beograjske občine 334,5'milijonov Din.
Prizad ne kupuje profilik-pšienice in to je vzrok, da ne more dobiti za nakup zadosti blaga. Zaradi nizkih cen so namreč kmetje v zadnjih letih zelo mnogo sejali profilik pšenico, ki sicer ni enake kvalitete ko druga vojvodinska, ki pa ima to prednost, da je mnogo bolj odporna in da dobro rodi.
Novo sajenje šmarnice in izabele je pod strogimi kaznimi prepovedano. Samo za lastno hišno uporabo sme vinogradnik obdržati od starih nasadov 500 trsov samorodnic. Banska uprava bo tudi letos podpirala zatiranje šmarnic s tem, da bo dajala po en trs za 2 iztočena samorodnic.
Čakovska barvamica Neumann je pričela graditi tkalnico, v kateri bo zaposlenih 100 delavcev. Tudi Medijumurska tka-onica je dobila dovoljenje za obratovanje. Zaposlila bo nad 300 delavcev.
Topusko pri Sisku je najbolj radioaktiv-
no kopališče na svetu, 'kakor trdi beograjski univerzitetni profesor dr. Jovanovič.
Dijaške roparske čete so v Rumuniji vedno bolj pogosti pojav. Tako so pred kratkim prijeli kar dve takšni dijaški roparski tolpi, Ikij sta obstojali skoraj iz
samih gimnazijcev. ............... u	A
Med Bialostokom in iVaršavo se je prevrnil avtobus v reko Bug. Samo šofer in dva potnika so se rešili, dočim je 15 potnikov utonilo* .0	'•! • • : i itv .n. . .
Najdaljši most na svetu zgrade nad reko Zairibezi v Afriki. Most bo dolg tri in pol kiloinetKi." 'Tih’ t- •	>h i-M
Velika železniška nesreča se je pripetila na progi Sofia—Čustendil. Vlak je skočil s tira in se je en vagon prevrnil. Pet potnikov je bilo ubitih, več pa ranjenih.	v :v9f> <>■.'■■ i .m •
Nad en milijon kilogramov sardin so zagnali v morje ribiči v zapadni Franciji, ker so jim tvornice za konserviranje sardin premalo ponudile za sardine.
Hindenburgovemu stalnemu brivcu, ki je vestno spravljal odrezane Hindenbur-gdve lase; ponujajo sedaj za te lase 100 tisoč mark.
Zaradi slabe žetve so se začeli v Rusiji zopet kmečki nemiri, ki jih hoče sovjetska vlada udušiti z drakonično strogostjo. Poleg tega so bili kmetom povečani žitni davki. %	►
Veletrgovina
A. ŠARABON
v Ljubljani
pripor«?*
špeceri/sko "blage
žganja, moko ter deželne pridelke
— kakor tudi raznovrstno
rudninsko vodo
Lastna pražarna za kavo in mlini za dišave z električnim obratom
Telefon M. 26-66 Ceniki na razpolago!
— orrh ..*s 1 ’	'r'
Ljubljanski sadni trg
je naravnost natrpan s sadjem. Jabodik, hrušk, grozdja, breskevi vsega je na trgu v izobilju. Pozna ®e, da se sadni izvoz še ni pričeli in zato skušajo sadjerejci iz Štajerske >itn tudi južnih krajev vsaij na domačih trgih prodiaiti kolikor mogoče veliko sadja. Samo v avgustu je bdilo pripeljanih po računu ljubljanskega dohodarstvenega urada na trg okoli 600.000 kg sad jai, kar znaša 10 kg na vsakega Ljubljančana v desetih dneh. Ni čudaj, če pri taki obilici sadja padaijo čeme, da dobi sadjerejec za sadje tako siilno maflo. Prvovrstna jabolka so se prodajala v Ljubljani po 2—2-75 Din za kg na debelo, hruške I, vrste eo bile po 3‘50—4 Din. Fino grozdje az Smedereva je bilo po’ 6 Din, novosadsko pa celo po 5 Din. Seveda pa sadjerejec ne dobi niti vsega tega denair^a, ker od te vsote je treba odšteti še stroške dovoiza, izgubo zaradi neprodanega ali zgnilega sadja, nžiitnino in še druge izdatke. — Vse to jasno kaže, da im are sadjerejca rešiti le izvoz, ker domači trg niitri primeroma ne more konsu-itniratii vsega sadje.
• ' ' ** ■
Mariborski svinjski sejem
Na svinjski sejem dne 3. avgusta 1934 je bilo pripeljanih 305 svinj; cene eo bile te: Mladi prašiči, 5—6 tednov sta*i, komad 75 do 100 Din, 7—O tednov 120 do 150, 3—4 'mesece 250 do 300, 5—7 mesecev 320 do 350, 8—10 mesecev 400 do 500, 1 leto 550 do 600, 1 kg žive teže 5 do 6, 1 kg mrtve teže 8*50 do 9"oO Din. Prodanih je bilo 75 svinj.
cS .š,	.i’ rv 5L a t.;j
Zagrebški tedenski sejem
Zaradi deževnega vremena je bil zadnji tedenski sejem slabši od prejšnjega. Kupčija: v živini je bila slaba, ker se je kupovalo le za domačo potrebo. V splošnem so ostale cene živini neizpremenjene. Podražile .pa so se pitane svinje, ker .je bilo po njih živahno povpraševanje iz Slovenije.. Na. trg je prišlp prvo zelje iz Va-ražtiin^ lu se je prodajalo po 0-75,—1 Din.
Dogon: 24 bikov, 300 krav, 37 junic, 188 volov, 30 juncev, 148 telet, 474 konj in žrebet, 1 koza, 556 svinj in 370 pujskov.
Cene: jbiki po 3^ krave za klanje po 2'75 do 3, juhice za klanje po 3 do 3-25, za rejo po 850 do 950 (žival), voli I. vrste po 4-50 do 5'25, II. po 3 do 3-50, živa, teleta po 4 dio 5"a0, zaklana po 6-50 do 7, Špeharji 7-50 do 8-25, nepitani po 6 do 7, zakjani prašiči po 10 do 10-50, pujski po 60 do 120 za žival, konji lahki par po 4 do 5 tisoč, srednji po 5 do 6 in težki po 6 do 7 tisoč. Žrebeta so bila po 1300 do 2000 Din-
t <	•	•	,
Program ljubljanske radio-postaje
Nedelja, dne 12. avgusta: 8.15: Poročila
— 8.30: Gimnastika .(Pustišek Ivko) — 9.00: Versko predavanje —9.15: Prenos iz
f.ranč. cerkve — 9.45: Plošče — 10.00: Trbovlje (I. Mrzel) — < 10.30: Radijski orkester, vmes harmonika solo, g. Fonda — 12.00: Čas, plošče — 16.00: 0 konjereji (dr. Veble Franc) — 16.30: Slovenski vokalni kvintet, vmes plošče r— 20.00: Dvoboj na harmoniki: Stante & Breznik — 21.00: Vokalni. koncert g. Franzla, vmes radijski orkester — 22.00: Čas, poročila, lahka glasba.
Ponedeljek, dne 13. avgusta:	12.15:
Plošče — 12.45: Poročila — 13.00: Čas, plošče — 19.00: Prekmurje (Vinko' Novak)
— 19.30: Zdravniška ura (dr. Bogomir Magajna) — 20-00: Samospevi gdč. Vedra-love, vmes citraški trio »Vestna« — 21.00: Radijski orkester — 22.00: Čas, poročila, lahka glasba.
Torek, dne 14. avgusta: 12.15: Plošče — 12.45: Poročila — 13.00: Čas, plošče -r-19.00: Otroški kotiček (Cirila Medvedova)
— 19.30: V kraljestvu Blegaša (Rudolf Do-stal) — 20.00: Radijski orkester, vmes čelo in klarinet solo — 21.30: Harmonika solo,
g. Stanko — 22.10: Čas, poročila — 22.30: Angleške plošče.
Motvoz Grosuplje
domač slovenski izdelek # Svoji k svojim!
Tovarna motvoza in vrvarna d. d.
Grosuplje pri Ljubljani
Orala ALEKSANDER ZELEZN1KAR	I	rnovsfco-lndustrijsko	d.	d.	»MERKUR«	kot	izdajatelja	ln	tiskarja:	0.	MIHALEK,	Ljubljana.