Iz giHipodarskega polja. Franc Turnšek, Breg iP<ilzela. EI.EKTR1FIKACIJA SAVINJSKE DOLINK. Po vcjni se je ustanovilo v Savinjski dolini več malih elektiam z nalogo, preskrbeli prebivalstvu eleklricen lok, bodisi za luč, bodisi za strojni pogon. Tudi razna imiustrijska podjelja, kakor Šl. Pavel (že pred vojno), Polzcla itd. so iz; sv«jih obratov večjo množino loka oddajak sosednim vasem. Kljub temu pa je še nad polovico vasi oslalo brez elekuičnega toka, bodisi da v poštev prihajajoča potijetja niso imela na razpolago dovolj inoči, bodisi da jim napcljava ni konvcnirala. Pa tudi oni, ki so imeli tok na- razpolaf;o, so bili nezadovoljni, to pa vsled tega, ker je bil lok mnogo'rat in včasib brcz polrebe prekinjen. Vzroki za to so bili ali tehnična nedovršenost pcdjetij, ali razne elementarne nezgode (mraz itd.). Vsi li vzroki rodili akcijo, preckrbeti Savinjski dolini enakomeren in vsem zahtevam odgovarjrtjoči tok. Tozadevni sestanek se je vršil pri Hausenbiichlerju v Žaku. OLrog 40 interesentom so se predslavili trije zastopniki elektrarn, in sičer Fale, državni premogokop Velenje—Zabukovca in Baje. Zastopniki so stavili sledeče ponudbe: Falska elekliLirna ima že daljnovod mimo Celja na Trbovlje. Za Savinjsko dolino bi se odcepil daljnovod pri Celju. Ker tvrdka ne razpolaga s potrebnim kapitalom, bi morali interesentje postaviti sanii omrežje. Podjetje bi morebiti pozneje prevzelo vzdrževanje daljnovoda proii temu, da lahko svobodno razpolaga ž njim. Elektrarna obratuje neprenehoma, v lelošnji zimi je stala samo pol ure. Po leti v času nevihl se prekine tok tu in lam za par minut. Rudnik Velenje vskd slabe kakovosti ne morc prodajati premoga. Pri tem trpi na eni strani pridobitnosl podjetjr, na drugi strani se mora odpuščati delavstvo. Rudnik namerava zgraditi kalorično centralo, ter meslo premoga plasirati ekktrični tok. Pri tem bi se porabili tudi vsi odpadki, kaleri celo pri ugodni trgovini ne pridejo v poštev za konzum. Rudnik bi zvezal to centralo z daljnovodom z rudnikom v Zabukovci. Ugodnost bi bila v tem, da ne bi bilo Ireba konznmentom na svoje stroške postavljati daljiiovoda, r:mpa'.' samo napeljavo zi\ nizko napetost. Komisija za taitralo se jc vršila žc lansko klo, stroji pridcjo na račun reparacij iz Nemčije. Vendar pa mora, ker je rudnik državna last, celo stvar odobriti finarčni odbor, kar celo stvar zelo ovira.. V najboljšem slučaju bi dcbili tok koncem leta 1927. Elektrarna na Rajih dosedaj slabo obratuje. Vsled raznih nezgod obrat sfoji večkral po pprdni. Vsc omrežje je last clektrarne, kar predstavlja precejšen kapital, kateri sc incra pbrestovati, vsled tera višja cena toku. Konzumenti naj odkupijo omrcžje, ozir. postavijo novo omrežje sami. S lem razbremenijo podjetje, ga finančno podprejo, s čemer bo mogoče ekktrarno t?hnično izpopolniti. Vremenske nezgode se bodo s tehnično izpopolnitvijo kolikor mogoče odvrnile, cbraini knpilal podjetja se bode z odtujilvijo orarežja zmajijšal in lok se bode lahko nudil ceneje kot dosedaj. iPo podnnih pred!ogih se je razvila prerej živahna debata, tekom katere se je marsikatcro vprašanje razčistilo. Na predl"g gospoda Piklna se jc s^avil pripravljalni odbor p«d predsedstvom gospocla Robleka z zaupniki po \aseh z nalogo: dovr"iti predpriprave. V kratkeni se skličc jionoven posvct vseh kon.u nentov, kjcr se bode korrno skknilo, na kokšni podiagi se naj izvrši eleklrifikac;ia in od katerega podjetja se vzamc tok. Ta sep'anek pa je pokazai željo, po čimprejšnji splošni ekktrifikadji in trdno voljo, isto čimpreje doseči. Kniielijska vlada da za kmelijslvo najmanj. Naša država jc v veliki večini kmetijska. 85% prtbivalstva pripada kinelijskemu stanu. Tudi vlada, kar je Radič, Pucljev bog v r.jej, je po izjavah tega Radiča in njegovega slovensktga pomagača — kmetijska. Pa čeprav je  vse tako kmetijsko, je vcndar proračun prav proti kjmftijski. Kajti v spl(>^ncm so se stroški za povz/Hgo kmetijstva znižali. Do zdaj so znašali 2.6%, po nuvcm proračunu pa bodo znašali le 1.88%. Ta v odsiolkih majhna razlika pa se pri proračunu 12 milijard šteie v lep^h milijonih. Pa ne samo v tem, da vlada sama ne izdu zlepa kaj za zbc'jšanje kmclijskepa gospodarslva. M|?j tudi ni prav, če bi kmetje scmi skušali napredovati v gospodarstvu. Ne samo, da jih ovira s prevelikimi davki, tudi siccr jim zastavlja pot k napredku. Vzcmimo le slučaj, kako malo ozira ima vlada na kmetijstvo pri sklepanju pogodb s sosednimi državami. Ali, koliko posojila daje Narodna banka v kmetijsko-gc-podaiske namenc? Čc pogkdamo katcrokoli panogo, povsod — manj podpore, povsod več ov'r. )n to da je kmet. vlada? To naj Radifi pravi ljudem, ki so gluhi in skpi. To i)aj Puceljv ki j. glasoval za to zmanjšanjc ktnr:ij?kep'i kredita, pride nam kmelom povcdat, in videl bo, kako mu bomo verovali. Poslanei SLS so zoper to zapostavljanje kmetijstv;: kar r.aldi.;-'npjc protf stirali. Slovenski kmct si bo pa zapomnil r>c p* ijatelje in neprijatelje, kako so sc p'',nxali pri skkr.. iju fega — »lunetijskega« proračunt' Desetek, Na ponovrvo vprašanja ^joročamo, da se o* dedščio po umrih staiših, ako a^h vrednost ne presega pol Tn.lijOna dinarjev, desetek po členu 6, toiflka 5, 2. odstavek zakcaa o laiksah Ln pristojbiaah z dne 25. oiktabra 19(23 re plačuije. Naši državni dolgovi. Naše zunanje dolgove. ki jit ima naša država v Ameriki, Angliji in drugod. je šel urejevat fin. minister Stojadinovič. Iz Am«rike se je že .povrnil. Tam se je pogajal, tudi ugcdno poročal, a T resnici so j>ogajanja zaostala. Torej naši dolgovi z Ameriko št niso urejcni. Zdaj se nahaja financni ininister V Londonu. Koliko bo tu dosegel se še tienutno ue ve. Ti dolgovi, ki jih zdaj {inančni minister urejuje, so večinonia vojni dolg-ovi. Ti dolgovi se bcdo razdelili na vso državo. Zato mora biti naša vzlrajna zahteva, da se enako sprejmejo kot državni dolgovi vsa vojna posojila naših državljanov. Kuharski tečaj za f;n>o meščaasko kuihiajo se /ačn* dne 8. marca t. 1. aa dakliškem zavodiu »Vesaa« v iMariboru. Prajave spre|ema vodstvo'. Podiužnica Ljutomer Sadjarskega m vrtnarskega dmštva za Slovenijo veibi aa po«čno predavi-.aje o ^adierejij, ikatero bo imel zaaai 9trc:kcwaijak te kraetijsike panoge g. Miloš Levstik v nededjo, dne 14. inarca. Začetek točao oib pol devetih dopoidae v aarcdni. šolt. Popoldne praklično saijeaje ia snažea^ sleirih dreves. Pridite točno vsi članj in pri'aite«i sadoa! Spomkdni poučni tečaji se foodo vTŠili od 22. dlo 31. marca t. 1. v dVžavnlb. trtaih aasadihv oairoma dsrevesnicaih: 1. v Pekrah, pošta Limbuš pri Mariboini; 2. v Kapeii, pošta Slatiaa-<Radi'aci; 3. v Ptuju; v Pekrah ia KepeM za vinarstvo m sadjairstvo, v Ptuju pa samo za sadjarstvo. Deliovai program za teoa]e |e ta-k: a) pouk o vzgoji ameriškšh podlog kaikor tudi o domačiih trtnih vrstah in sadaem drev|jiu; b) izbor ia pTiprava zemiljišča za vinograd ia sadovnjak; c) prjprava materijala za cepljieaje trt ia sndaega drevja; d) o naoiau cepITenja ia pre'kii!ono JTvrševanje načinov, po kalerih se cepi tria ia sadao drevje; e) sajeaje trt ia sadnega drvja aa stoilao mesto ia negovaaie psrva k-ta; g) obreffovanjie ia vigoja trt im obrezovaaije kron« ipri sadnem drev]u; h) o peroaospori, oldiju ki groizdaem cravija&u ter boju zotper nje; i) o zatiranju samorodnih trt (šmarnica itd.) in ipreceplj&n;« sadniih d-fives. Vsak ud«~kženec tečaja dobi proFto preaočiišče ia daevao 10 din. kot prispeveik za pirehr&ao. Razen tega dobijo ob koacu tečaija odKni tečainiki aagrade, obstoječe v oepH«ejt\ orodlju. Tečaji so aumervjeai v prvi vrstil kmetskiim in v-i— aičarskkn mkdeaičem, pa tudi drugiai zaaimajnjem, ki se hočejo udeleZiti tečajev na kstne stroške. KdoT se želi katerega aevedearh tečajev udeležUtJ, se mora čiTnprej naj pozneje pa do 18. mcrce, ustmeao ali pismeao priijavild pri upravaiku trtaega aasada ali drevesnice, kjer žeti tečaj obiiskoveti. Prijav« za udeležbo spreferaario tiidil 9re^ka ekonjomi ia viaerski in sadwskl aad^craik v Mariboiru. MaribDrski trg dne 27. febniarja 192b. Trg |e biil prav dobro presikrbljen. posebno pa z mesom. 61 slan>in.aiiiev jo prodafalo svinjiao po 15 do 24 din.. slanino po 19 do 2l. dia. ia popoldaia celo po 15 do 17 dia. kg. Dcmači mesarj'. so prodajali kak'or ipreteoeai tedea, namreč g-ovediao po 8 do 14 dia.. prvovTStao volovsko meso po 15 din,, tele¦čj,e meso po 12.50 do 15 dia. in svinjisi; mes-o .po 20 ddn. I kg. — Perutiaine je bilo okuli 500 komadov. Cene so ib:!e piščancem 15 do 40 din. par, kokošem 25 do 50 diin., raoam, gosem ia paraaom 50 do 100 dia. 'komad Domačim zaijcem 25 do 50 dvn. komad. — K»mpiir zel*>njava, druga žiVJa, sadlje, sadaa drevesa: Krompir 5.50 do 6 dla. mern:k (7X> kg), oziroma 1.25 do 1.75 dia. za 1 kg, solata 1 do 2 idn. kuipeek, glavaatc sjlati in zeljinate glave 1.50 clo 5 dia. komad, karfijol 3 dc 14 dia. komad, dailmaiinski k^rfijol, ki dek tuka^šnjemu velLko konlkuirenco, se je prodajal po 6 do 7 dia. za kg; ki-slio zel'"e 3 dia., kisla repa 2 dia., maslo 40 do 48 din., kuhaao 50 do 58 dia. kg; mleko 3 do 3.50 dln., smetana 4 do 16 dia., n}}. čao olje 32 do 50 dšr.., buono 0'ie 26 do 28 dia. (p:; trgoviaaih 24) d;n. za I kg; sinoek I do 10 din. hlebček, čebuk 2 do 7 din., česea 5 do 15 din. veaec, iabollka Jn hruške 5 do 16 dia., med 25 dia. kg, limone 0.75 do 150 di>n., pomtranče 0 75 do 3 dia. komad. Sidike (jablaai k» hruske) 12.50 dlo 18 dia. za konnad. — Lesena ia loaeeiva roba 1 do 100 dia. kom&d, breTCve metle 1.75 do 2.25 dia. kcmad, kseai ročni vozovi 100 do 500 d:n., vdM ¦voizovi 800 do 2000 d;a. kamad. — Seno ia sijffne: V sredo, dae 24. februa«a, ]e bilo 5 vozov seaa, 2 voza stome, v soboto, dne 27. feibruarja pa 8 vc?*>v sena in 3 vozove slame na trgu. Cene so bik ze seno 80 do 90 din.T za skmo pe 50 do 6O din. za 100 kg. Mariborsko sejmsko poročilo. Na sviarjjsk* sejeTn dne 26. februarja 1926 se je pripeljalo 123 sviai. Gene so b»e sk-deče: Mladi prašiči 5—6 tedao-v stari 150—-200 din., 7—9 tedaov 225—250 dia., 3—4 incsece 350—380 din., 5—7 mesecev 400—480 dia., 8—10 mesecR^ 550—600 din., 1 kto 1500—1700 dia., I kg ž:Ve teže 10.50—1250 dia., 1 kg mrtve teže 15—17 dia. Plrodolo se jie skupmo 74 komadov. Vredncst denarja Nemšla marko stane 13.50—13^5 di<a., italijariska l:ra 2.27—2 2f. dia., aiij.ileški fnat 275 din., emerišiki dckr 56.50—56.80 ci;n., fraaroski frank 2.08—2.10 d:a., čehoslovaška kroaa 1.67-1.68 dia., «vstriski šiliasr 7.99—8 dia., švioa^siki fraiak 10.90 dia. Na borei v Gurihu znaša vredaost dinarja 9M ceatimov.