269 Letnik 41 (2018), št. 1 Ključne besede: konserviranje- restavriranje, pisna kulturna dediščina, arhivsko gradivo, papir, Arhiv Republike Slovenije Key-words: Conservation- restoration, written cultural heritage, archival material, paper, Archives of the Republic of Slovenia 1.04 Strokovni članek UDK 7.025.4:091 Prejeto: 9. 1. 2018 Konserviranje-restavriranje vajeniške knjige mariborskih kirurgov (1776–1837) NATAŠA PETELIN konservator restavrator Arhiv Republike Slovenije, Center za konserviranje in restavriranje Zvezdarska 1, SI-1102 Ljubljana e-pošta: natasa.petelin@gov.si Izvleček Vajeniška knjiga mariborskih kirurgov, ki jo hrani Pokrajinski arhiv Maribor, s svojo vsebino in podatki o vajencih mariborskega kirurškega ceha v obdo- bju 1776–1837 velja za pomembno kulturno dediščino. Knjiga je bila zaradi malomarne uporabe v preteklosti tako poškodovana, da z njo ni bilo več mo- goče varno rokovati. Poškodovana je bila vezava, knjižni blok pa je bil močno okrnjen, saj je bilo iz njega izrezanih več listov. Posledično je bila debelina knjižnega bloka tanjša od hrbta platnic, kar je ob vsakokratnem rokovanju s knjigo povzročalo nove mehanske poškodbe. Na mesta, kjer so bili listi izre- zani, smo dodali nove in s tem knjižnemu bloku povrnili ustrezno debelino. Pri restavriranju platnic smo se omejili na minimalne posege in tako ohranili avtentičnost izvornih materialov. Vezavo smo rekonstruirali na osnovi popi- sa originalne vezave. Po posegu smo za knjigo izdelali zaščitni ovoj iz trajno obstojnega papirja. Abstract CONSERVATION AND RESTORATION OF APPRENTICE BOOK OF MARIBOR SURGEONS (1776-1837) The apprentice book of Maribor surgeons kept by Regional Archives Mari- bor, with its content and data on apprentices of Maribor surgeon guild in the period between 1776-1837, is considered as important cultural heritage. Because of negligent use in the past, the book was so damaged that it was no longer possible to handle it safely. Binding was damaged, while text block was severely impaired since several leaves were cut out. Consequently, the thickness of text block was thinner than the spine, thus each handling caused new mechanical damage. On places where leaves were cut out, we added new ones which restored the appropriate thickness of the text book. When restoring covers, we limited ourselves to the minimal intervention while pre- serving the authenticity of original materials. The binding was reconstructed based on inventory of original binding. After intervention, we made protec- tive enclosure from permanent/durable paper for the book. 270 Nataša Petelin: Konserviranje–restavriranje vajeniške knjige mariborskih kirurgov (1776-1837), str. 269–281 Iz arhivskih fondov in zbirk || From the Archival Files and Collections Uvod V Center za konserviranje in restavriranje Arhiva Republike Slovenije (v nadaljevanju: CKR Arhiva RS) smo v začetku leta 2017 prejeli v delo poškodo- vano Vajeniško knjigo mariborskih kirurgov,1 nastalo v obdobju 1776–1837. Omenjena arhivska knjiga, ki je sicer del fonda Kirurški gremij za mariborsko okrožje,2 hrani Pokrajinski arhiv Maribor. Knjiga je bila zaradi pogoste, predvsem pa neustrezne oz. malomarne uporabe (morda celo zaradi namerne škode), v preteklosti v slabem stanju, tako da z njo ni bilo več mogoče varno rokovati. Uporaba tako poškodovanega gradiva namreč vodi do povzročitve novih poškodb, kar prispeva h krajšanju življenjske dobe gradiva. Poškodovana je bila predvsem vezava. Knjižni blok je bil ob prevzemu močno okrnjen, saj je obsegal vsega skupaj le 18 listov (od tega jih je bilo 5 iztrganih in prosto vloženih na začetek knjige), čeprav je debelina hrbta na pla- tnici jasno nakazovala na dejstvo, da bi moralo biti listov več. Ob natančnem pregledu knjižne vezave so se naše domneve potrdile: listi so bili v preteklosti iz knjižnega bloka zelo verjetno izrezani – na to nakazuje oblika robov ostankov pol3 v veznikih4 (vidne so sledi rezov). 1 V knjigi so vpisani vajenci mariborskega kirurškega ceha, ki so ob vpisu plačali določen zne- sek za sprejem v uk in odpust. Več o tem glej: Žižek: Skrivno življenje cehov. 2 SI PAM 1877. 3 Pola je prepognjen list. 4 Veznik je pregib papirnih leg. Vajeniška knjiga mariborskih kirurgov (1776–1837) pred konservatorsko- restavratorskim posegom (foto: L. Planinc). 271 Letnik 41 (2018), št. 1 Zaradi izrezanih listov se debelina knji- žnega bloka ni prilegala debelini hrbta platnic, pač pa je bila tanjša, kar je ob vsakokratnem ro- kovanju s knjigo povzročalo dodatne mehanske poškodbe (knjižni blok se namreč ni optimalno prilegal platnicam in je zaradi »odvečnega« oz. praznega prostora v hrbtnem delu »poplesaval«, to pa je škodljivo vplivalo na vezavo knjige). Na osnovi pregleda stanja in ob upošteva- nju temeljnega načela minimalnih posegov5 smo določili ustrezen konservatorsko-restavratorski postopek. Glede na vrsto, stopnjo in mesto po- škodbe ter z ozirom na kvalitetno pisno podlago smo se odločili, da gradivo pred restavriranjem suho očistimo, medtem ko mokro čiščenje v da- nem primeru ni bilo potrebno. Obstoječe fragmente (veznike) izrezanih pol smo dopolnili z japonskim papirjem, in si- cer v velikosti formata celih listov ter na ta način knjižnemu bloku povrnili ustrezno debelino. Pri restavriranju platnic smo se omejili le na najnujnejše – minimalne posege in tako ohra- nili avtentičnost originalnih materialov (opore iz lepenke in prekrivnega usnja). Vezavo knjižnega bloka smo rekonstruirali na osnovi natančnega popisa prvotne, originalne vezave. Po konservatorsko-restavratorskem pose- gu smo za knjigo izdelali tudi zaščitni ovoj iz traj- no obstojnega papirja. Delo je potekalo od marca 2017 do maja 2017, za poseg pa je bilo potrebnih 110 ur. Stanje gradiva pred konservatorsko- restavratorskim posegom Knjigo smo pred posegom natančno pre- gledali, jo fotodokumentirali in izdelali osnovno pisno dokumentacijo, ki smo jo med posegom sproti dopolnjevali. Gre za rokopis na kvalitetnem papirju z iz- jemno poškodovano vezavo, medtem ko so listi sicer okrnjenega knjižnega bloka relativno dobro ohranjeni (z izjemo hrbtnega dela – torej v pre- pogibih pol, kjer so poškodbe najhujše). Na gra- divu so prevladovale mehanske poškodbe,6 na 5 Konservatorsko-restavratorska stroka temelji na nače- lu, da se v objekt minimalno posega in s tem v največji možni meri ohrani originalnost kulturne dediščine. Povzeto po: Definicija stroke in kodeks etike, člen 11 in 12. 6 Skoraj vse poškodbe vsaj posredno povzroča človek. Mehanske poškodbe na knjigi so nastale predvsem za- radi neprimernega hranjenja in rokovanja z gradivom v preteklosti. Ostanki izrezanih pol – vidne so sledi rezov (foto: L. Planinc). 272 Nataša Petelin: Konserviranje–restavriranje vajeniške knjige mariborskih kirurgov (1776-1837), str. 269–281 Iz arhivskih fondov in zbirk || From the Archival Files and Collections nekaterih listih zasledimo tudi zastarele madeže od polite tekočine. Knjiga je bila šivana na pet enojnih konopljenih vezic, vezana v trdo vezavo. KNJIŽNI BLOK Knjižni blok formata 23,5 x 36,5 cm je ob prevzemu v CKR Arhiva RS obsegal 18 listov. Že takoj na začetku smo ugotovili, da knjižni blok ni popoln, da manjka precejšnje število listov. Po natančnem pregledu vsake posamezne lege7 smo ugotovili, da je bilo izrezanih vsaj toliko listov, kolikor jih je še ohranjenih oz. še več. Z gotovo- stjo lahko trdimo, da je bilo v preteklosti izreza- nih vsaj dvajset listov. Izrezani sta bili celo dve celi legi. Naše ugotovitve temeljijo na dveh dej- stvih, in sicer: • Na ostankih posameznih listov, ki so v pr- votni obliki skupaj s še enim listom tvori- li polo (vzorec A), vendar je bila polovica pole praktično v celoti izrezana (glej: vzo- rec B). Na (ohranjenem) ostanku izrezane- ga lista pa so vidne sledi rezov. • Na fragmentih veznikov dveh celih leg (glej vzorec C, ki prikazuje vzorec cele lege). Pravzaprav gre za majhne (pribl. 0,5 cm široke in 2–5 cm dolge) ostanke leg (glej: vzorec D), ki so se ohranili v hrbtnem delu, medtem ko so bili praktično celi listi izre- zani. Sestava knjižnega bloka V nadaljevanju (glej: preglednica 1) so predstavljene sestava knjižnega bloka po posa- meznih legah (ob zatečenem stanju – torej ob prevzemu v CKR Arhiva RS) in naše ugotovitve o številu izrezanih listov v posamezni legi. Na osnovi teh ugotovitev smo namreč knjižnemu bloku na novo dodali 20 listov (dodali smo le to- likšno število listov, za kolikor lahko z gotovostjo trdimo, da so v originalu bili – so obstajali, a so bili kasneje izrezani). Od sedmih leg je v celoti ohranjena le prva lega. Ohranjenih imamo torej 18 listov, od tega 5 pol (štiri v prvi legi in ena pola v tretji legi). Od vseh pol pa je bila le ena ohranjena do tolikšne mere,8 da nam je pri restavriranju služi- 7 Lego tvori več pol skupaj. 8 Gre za polo, ki jo tvorita lista 0A □ 4. To je edina pola, kjer sta se lista v hrbtu še držala skupaj do te mere, da smo lahko ugotovili točen format knjižnega bloka. Vzorec A: dva lista skupaj tvorita polo (foto: N. Petelin). Vzorec B: polovica pole (en list) je praktično v celoti izrezana –vidne so sledi rezov. (foto: N. Petelin). Vzorec D: Ostanek oz. fragment (veznik) lege – ob robovih so vidne sledi rezov (foto: N. Petelin). Vzorec C: vzorec cele lege (foto: N. Petelin). 273 Letnik 41 (2018), št. 1 la kot osnova oz. šablona za ustrezen format, po kateri smo ponovno sestavljali lista, ki spadata skupaj (v polo). PISNA PODLAGA Objekt datira v obdobje 1776–1837. Gre torej za kvaliteten ročno narejen papir, izdelan v drugi polovici 18. stoletja.9 Papir ima izrazito površinsko struk- turo, na vseh listih je viden odtis mreže sita. Na vseh listih se pojavlja tudi vodni znak,10 in sicer vedno na enakem mestu – na sredini lista. ZAPIS Kot smo že zapisali, gre pri obravnavani knjigi za rokopisni tekst, zapisan s črnilom. Domnevali smo, da gre za železotaninsko črnilo, ki je prevladujoče črnilo od konca srednjega veka, pa vse do začetka 20. stoletja. Gre za korozivno črnilo, ki počasi uničuje papir na mestih, kjer je tekst. Zanj je značilno, da pro- 9 Nekje do 2. pol. 19. stoletja je bil papir izdelan ročno, iz kvalitetnih lanenih, konopljenih in bombažnih vlaken. 10 Vodni znaki (vidni kot prosojnejši del v papirju, kadar papir podržimo ob viru svetlobe) so pomembni za določevanje kraja in časa nastanka papirja (Šulek: Vodni znaki, str. 37), vendar jih v našem primeru nismo podrobneje preučevali. Preglednica 1: Sestava knjižnega bloka po posameznih legah ob zatečenem stanju LEGA Vrsta listov: (dvojni list oz. pola; enojni list s podaljškom; izrezan list) Opombe/ugotovitve o številu izrezanih listov 1. lega 0 □ 5 0A □ 4 0B □ 3 1 □ 2 Lego sestavljajo 4 pole. 2. lega 6 □ * 7 □ * 8 □ * 9 □ * Opomba: vsi štirje listi imajo svoj »par« lista odrezan (torej so v originalu tvorili pole). Ugotovitev: 4 LISTI IZREZANI 3. lega 10 □ 11 12 --- 4. lega 13 --- 5. lega * □ * * □ * * □ * * □ * * □ * Opomba: ostanki veznikov petih pol Ugotovitev: IZREZANIH 5 POL OZ. 10 LISTOV 6. lega * □ * * □ * Opomba: ostanki veznikov dveh pol Ugotovitev: IZREZANI 2 POLl OZ. 4 LISTl 7. lega 14 □ *15 □ * Ugotovitev: 2 LISTA IZREZANA Legenda: številke predstavljajo zaporedje posameznega lista v knjižnem bloku simbol □ pove, da gre za polo oz. dva povezana lista simbol * pove, da je v originalu na tem mestu bil list, vendar je izrezan simbol → pove, da gre za zavihek oz. podaljšek enojnega lista 274 Nataša Petelin: Konserviranje–restavriranje vajeniške knjige mariborskih kirurgov (1776-1837), str. 269–281 Iz arhivskih fondov in zbirk || From the Archival Files and Collections seva skozi papir na drugo stran. Testi z indikatorjem11 za določevanje železovih ionov so naše domneve potrdili (podrobneje bomo o tem spregovorili v poglav- ju Opravljena testiranja in analize). PLATNICE Format platnic12 je nekoliko večji od knjižnega bloka, kar je običajno, saj so s tem robovi listov zaščiteni pred mehanskimi poškodbami. Platnice sestavlja opora iz lepenke, prevlečena z rjavim marmoriranim kozjim usnjem.13 Usnje je togo, izsušeno, mestoma obrabljeno, ob robovih popokano. Na vogalih in v (spo- dnjem ter zgornjem) delu hrbta zaradi obrabe usnjene prevleke (v manjših di- menzijah) praktično ni več. Prav tako so poškodovani (obrabljeni) vogali opore iz lepenke. Opravljena testiranja in analize Preiskovalne metode, s katerimi določamo lastnosti papirja, se na podro- čju konserviranja-restavriranja papirja uporabljajo predvsem za ugotavljanje primernosti in učinkovitosti konservatorsko-restavratorskih postopkov. Kon- servatorsko-restavratorska stroka poudarja, da je nabor sprejemljivih preisko- valnih metod za analizo dokumentov, ki so kulturna dediščina, omejen le na neporušne14 (nedestruktivne) ali mikro porušne (mikro destruktivne) preisko- valne metode, pri katerih se vzorec papirja ne uniči, poškoduje ali kako drugače spremeni svoje lastnosti. Pri obravnavanem gradivu smo uporabili dve neporu- šni metodi (ugotavljanje, ali je rokopis zapisan z železotaninskim črnilom, mer- jenje pH površine papirja) in eno mikro porušno metodo (mikroskopska analiza vlakninske sestave papirja). TESTIRANJE PRISOTNOSTI ŽELEZOVIH IONOV V ČRNILU Prisotnost železa v črnilu smo preverili s hitrim testom, ki so ga razvili v Nizozemskem inštitutu za kulturno dediščino ICN (The Netherlands Institute for Cultural Heritage). Test smo opravili na treh različnih mestih (glej: pregle- dnica 2): Na izbrani del besedila oz. na izbrano črko15 smo položili 5 x 10 mm velike, z destilirano vodo navlažene indikatorske lističe, in sicer tako, da je del indikatorja pokrival črnilo, del pa je bil položen na mesto, kjer teksta ni (da smo lahko opazovali razliko). Če je železo v črnilu prisotno, se indikator obarva iz bele v roza. V našem primeru so rezultati na vseh treh mestih testiranj potrdili vsebnost železovih ionov, kar pomeni, da je bilo za rokopis uporabljeno železo- taninsko črnilo. 11 Indikator za določevanje železovih ionov: Non-bleeding iron (II) test (Preservation Equipment Ltd; Netherland). 12 Platnice merijo 24 x 37,5 cm. 13 Kozje usnje prepoznamo po značilni strukturi, in sicer vzorec sestavljajo enakomerno poraz- deljene gruče velikih in malih lasnih foliklov. Zaradi te močne notranje strukture kozje usnje v knjigoveštvu velja za trajno živalsko kožo. Prim.: Vidler: How to read bookbinding leather: A practical guide by book conservator, str. 3. 14 Neporušne metode ne zahtevajo vzorca originala, mikro porušne ga zahtevajo izjemno malo. Neporušne se delijo na invazivne, pri katerih prihaja do posega v material, vendar se pri tem njegove lastnosti ne spremenijo, se pa lahko spremeni estetski izgled (npr. merjenje pH povr- šine, saj z omočenjem papirja lahko pride do nastanka vodnega madeža na mestih merjenja). V tem primeru metode ne uporabimo. Pod invazivne spadajo tudi mikro porušne metode, pri katerih potrebujemo izjemno majhen vzorec, npr. mikroskopska analiza vlakninske sestave papirja. Prim.: Trobec-Vodopivec: Grafične preiskovalne metode, str. 201–202. 15 Najprimernejši so tisti deli besedila, ki so zapisani močno. 275 Letnik 41 (2018), št. 1 MERJENJE VREDNOSTI pH POVRŠINE PAPIRJA Eden najpomembnejših dejavnikov, ki vplivajo na trajnost papirja, je nje- gova pH-vrednost – ta je idealna v nevtralnem območju (pH 7). V papirju z niz- kim pH namreč poteka reakcija razgradnje celuloze s kislinsko hidrolizo,16 pri alkalnih pH-vrednostih pa se poveča obseg avtooksidativnih reakcij. Oba proce- sa sta za papir destruktivna in vodita do postopnega krajšanja celuloznih verig in posledično do slabših mehanskih lastnosti papirja. pH-vrednosti površine papirja so bile izmerjene z ravno ploščato elek- trodo SEN TIX SUR in pH-metrom INOLAB pH 720. Meritve smo opravili na treh izbranih listih, in sicer smo na vsakem listu merili na treh mestih: sredina zgoraj – sredina – sredina spodaj (preglednica 3), saj je pri merjenju pH povr- šine papirja treba upoštevati dejstvo, da pH-vrednost na različnih delih papir- ja lahko variira. Izmerjene vrednosti so se gibale v zadovoljivem območju, od 5,90 do 6,55. ANALIZA VLAKNINSKE SESTAVE PAPIRJA Vlakninsko sestavo papirja določamo s pomočjo različnih barvil, najpo- gosteje s pomočjo barvila Graff C, s katerim identificiramo skoraj vsa običaj- na vlakna, ki se uporabljajo pri proizvodnji papirja. Postopek določanja temelji na razlikah v barvnih odtenkih posameznih surovin (barvilo selektivno obarva različne vrste vlaken) in na določevanju tipičnih strukturnih elementov, značil- nih za posamezne vrste vlaken (smolni kanali, traheje, kolena idr.), za analizo pa je treba s površine papirja odvzeti le nekaj vlaken. Tudi v našem primeru smo vlakninsko sestavo papirja določili s pomočjo barvila Graff C. V ta namen smo izbrali tri liste (vzorce). Z vsakega izbranega vzorca smo s konico skalpela postrgali nekaj vlaken in jih obarvali s kapljico barvila. Tako pripravljene vzor- ce smo namestili pod optični mikroskop Zeiss Axioskop 40 in jih pregledali pri 16 Znano je, da se hitrost kislinske hidrolize papirja močno poveča pri pH-vrednosti pod 5,5. Preglednica 2: Testiranje prisotnosti železovih ionov v črnilu List št.: Mesto testiranja (izbrana beseda/črka) Železovi ioni v črnilu DA/NE List 3 (verso stran); sredina levega roba Številka »0« v zapisu N° = 40 DA List 5 (recto stran); zgoraj Številka »9« (2. odstavek) DA List 8 (verso stran); spodaj Velik madež od črnila DA Preglednica 3: pH-vrednosti površine papirja List št: Mesto merjenja pH-vrednost List 3 (verso stran) – Sredina zgoraj – Sredina – Sredina spodaj 6,10 6,55 6,15 List 8 (verso stran) – Sredina zgoraj – Sredina – Sredina spodaj 6,10 6,50 6,20 List 12 (verso stran) – Sredina zgoraj – Sredina – Sredina spodaj 5,90 6,55 6,10 276 Nataša Petelin: Konserviranje–restavriranje vajeniške knjige mariborskih kirurgov (1776-1837), str. 269–281 Iz arhivskih fondov in zbirk || From the Archival Files and Collections 100-kratni povečavi. Mikroskopska analiza vlaken je pokazala, da pisno podla- go tvorijo kvalitetna lanena oz. konopljina vlakna17 (glej: preglednica 4). Opis konservatorsko-restavratorskih del po posameznih fazah Pred samim konservatorsko-restavratorskim posegom je bilo treba naj- prej razrešiti vprašanje pravilne umestitve iztrganih listov. Kot smo že uvodoma zapisali, je bilo od vseh 18 listov, kolikor jih je vseboval knjižni blok, 5 listov iztrganih in prosto vloženih na začetek knjige. Treba je bilo ugotoviti, kam ti listi dejansko spadajo in jih ustrezno umestiti v knjižni blok (najti ustrezno za- poredje listov). Za razrešitev tega vprašanja smo se obrnili na pristojno arhi- vistko Mojco Horvat18 (skrbnico knjige). Napotila nas je k arhivistu dr. Juretu Volčjaku,19 ki je glede na vsebino, vpisane letnice in vrsto oz. stil pisave določil ustrezno zaporedje. LOČITEV KNJIŽNEGA BLOKA OD PLATNIC Knjižni blok je s platnicami povezovalo 5 povezovalnih oz. spojnih listov,20 torej listov, ki so prilepljeni na sprednjo oz. zadnjo platnico (v našem primeru so to bili 3 predlisti21 in 2 zalista22). Če smo hoteli knjižni blok ločiti od platnic, smo s slednjih morali najprej odstraniti (odlepiti) spojne liste. To smo storili tako, da smo omočeno bombažno krpo položili na notranjo stran platnice (najprej spre- dnje), na katero so bili prilepljeni spojni listi, in pustili delovati toliko časa, da je lepilo popustilo. Nato smo predliste počasi, enega po enega s spatulo odlepili s platnice. Ves čas postopka smo skrbno pazili, da se ni omočil tudi knjižni blok, zato smo ga previdno, a dovolj tesno ovili v gospodinjsko folijo in s tem prepre- čili neželeno migracijo vode in nečistoč na knjižni blok. Če bi namreč voda (in z njo nečistoče) migrirala na liste knjižnega bloka, bi to na listih pustilo trajne vodne madeže (cekine). Predliste smo nato posušili in poravnali v »sendviču« iz poliestrske net- kane tkanine (Holitex®) in lepenke ter vse skupaj obtežili z leseno desko. Celoten postopek smo nato opravili še na zadnji platnici in tako knjižni blok ločili od platnic. SUHO ČIŠČENJE LISTOV Pomembno je, da objekt temeljito suho očistimo, saj se drugače pri vseh 17 Lanena vlakna so zelo podobna konopljinim, zato jih z mikroskopsko analizo ne moremo raz- likovati med seboj. Za ločevanje posameznih vlaken med lanom in konopljo se v tekstilstvu uporablja poseben poskus (Drnovšek: Priročnik za mikroskopijo papirniških vlaken, str. 48– 50). 18 Pokrajinski arhiv Maribor, Mojca Horvat – arhivska svetovalka. 19 Arhiv Republike Slovenije, dr. Jure Volčjak. 20 Spojni list je strukturni element, ki ima povezovalno vlogo in služi kot pomoč vezicam pri povezavi knjižnega bloka s platnicami. Vodopivec: Vezave srednjeveških rokopisov, str. 55. 21 Spojni list, prilepljen na sprednjo platnico. 22 Spojni list, prilepljen na zadnjo platnico. Preglednica 4: Vlakninska sestava papirja List št.: Mesto vzorčenja Vrsta vlaken List 3 (verso stran) Desni spodnji kot Lan/konoplja List 8 (verso stran) Desni spodnji kot Lan/konoplja List 12 (verso stran) Desni spodnji kot Lan/konoplja 277 Letnik 41 (2018), št. 1 nadaljnjih postopkih (npr. mokro čiščenje, utrjevanje, lepljenje) neodstranjen prah ali druge nečistoče trajno fiksirajo na površino papirja.23 Vse liste smo torej previdno suho očistili z restavratorsko radirko (gobi- co Wishap) in mehko radirko (Milan oval 1012). Z mehkim čopičem smo sproti odstranjevali ostanke radirke z nečistočami. Tako smo s površine papirja me- hansko odstranili prah, delce umazanije in druge površinske nečistoče ter s tem preprečili njihov prodor med papirna vlakna pri nadaljnjih postopkih. Posebna pazljivost je bila potrebna na mestih, kjer so bile poškodbe najhujše (v prepogi- bih pol), da ne bi med čiščenjem povzročili dodatnih poškodb na papirju. Fazi suhega čiščenja je sledilo ročno restavriranje. ROČNO RESTAVRIRANJE LISTOV Konservatorsko-restavratorski poseg na listih knjižnega bloka smo izve- dli s klasičnim postopkom ročnega dopolnjevanja manjkajočih delov in lepljenja raztrganin. Za dopolnjevanje manjkajočih delov smo uporabili dve vrsti t. i. japonske- ga papirja24 ustrezne debeline in barve: debelejši papir Japico25 in tanek papir Paper NAO.26 Za raztrganine smo uporabili tanjši japonski papir Paper NAO. Lepili smo z reverzibilnim lepilom,27 in sicer z mešanico pšeničnega škro- ba in metil celuloze MC v razmerju 1 : 1. Restavrirane liste smo zaščitili s poliestrsko netkano tkanino (Holitex®), jih vložili med lesene deske in zmerno obtežili28 ter pustili čez noč, da se posu- šijo. Liste smo nato obrezali na ustrezen format, jih zložili v pole oz. lege po ustreznem zaporedju in tako ponovno sestavili knjižni blok. Sledil je postopek restavriranja platnic. RESTAVRIRANJE PLATNIC Kot smo že uvodoma poudarili, smo se pri restavriranju platnic omejili na minimalne posege, saj smo želeli ohraniti avtentičnost originalnih materialov (opora iz lepenke, prevlečena z usnjem). Z ustreznimi materiali smo dopolnili oporo iz lepenke kot tudi manjkajoče dele usnjene prevleke, pri čemer je po- membno, da prevleke med posegom nismo sneli z opore. S tem smo se izognili tveganju, da se usnjena prevleka (ki bi jo za čas posega odstranili z opore) ne bi več prilegala opori iz lepenke29 – zelo verjetno bi se skrčila. Dopolnjevanje vogalov opore iz lepenke Da smo se lahko sploh lotili dopolnjevanja manjkajočih delov opore, smo morali najprej mestoma (na vogalih in ob robovih) privzdigniti usnjeno pre- vleko, vendar le toliko, da smo si naredili »dostop« do poškodovanih vogalov opore. Te smo nato na mestu poškodbe mehansko razcepili (približno 1 cm v 23 Vodopivec: Papir, str. 6. 24 Japonski papirji (različnih debelin in odtenkov), ki jih uporabljamo v restavratorstvu, so iz- delani iz kvalitetnih, močnih in dolgih celuloznih vlaken, brez lignina, optičnih belil in drugih škodljivih primesi, ki bi lahko škodile originalu. 25 Japico Kozo® 632-670; 40 g/m². 26 Paper NAO RK 0; 5 g/m². 27 Pripravljeno po recepturi. 28 Z zmerno obtežitvijo (4-kg uteži) smo med sušenjem preprečili gubanje, obenem pa smo ohranili izvorno strukturo površine papirja. 29 Papir in usnje sta organska materiala, ki se na zraku različno raztezata in krčita. Z ozirom na (prenizko) stopnjo relativne vlage v naših delovnih prostorih (usnju namreč ustreza relativna vlaga nad 40 %) upravičeno sklepamo, da bi skoraj zagotovo prišlo do krčenja usnja. 278 Nataša Petelin: Konserviranje–restavriranje vajeniške knjige mariborskih kirurgov (1776-1837), str. 269–281 Iz arhivskih fondov in zbirk || From the Archival Files and Collections globino), v ta razcepljen prostor pa na novo dodali in prilepili30 kos (vogal) iz trajno obstojne lepenke31 debeline 1 mm. Nanj smo z obeh strani enakomerno, plast za plastjo nanašali oz. lepili kosme bombažnih vlaken (dokler nismo dobili ustrezne debeline), ki smo jih nato prelepili še z japonskim papirjem32 in jih s tem »fiksirali ob podlago«. Dopolnjene vogale smo nato prekrili s Holitexom® in jih lokalno obtežene posušili pod lepenkami in utežmi. Ko so se vogali posu- šili, smo jih obrezali in nato še na fino obrusili (s smirkovim papirjem), da smo dobili ustrezen kot. Restavriranje usnjene prevleke platnic Z usnjene prevleke smo najprej z vato odstranili površinske nečistoče, nato smo jo očistili z milom za usnje.33 Po čiščenju smo jo premazali z balzamom za nego usnja,34 s čimer smo usnju, ki je bilo v izredno slabem stanju (bilo je izsušeno, togo in mestoma popokano) povrnili elastičnost in sijaj. Ker pa je bila na sprednji platnici nalepljena naslovna etiketa35 (iz papirja), smo morali paziti, da smo se slednji pri nanašanju mila in balzama v celoti izognili. Za dopolnitev manjkajočih delov usnjene prevleke je bilo treba original- no usnje (na mestih poškodbe) privzdigniti – ločiti od opore, vendar le tam in toliko, da smo na novo dodane dele usnja lahko nalepili na manjkajoča mesta. Dodano usnje smo lepili na originalno usnjeno prevleko, in sicer »od spodaj« – torej na hrbtni del originala pribl. 0,5 cm globoko. Kot smo že omenili, je originalna prevleka platnice iz rjavega marmorira- nega kozjega usnja, zato smo tudi manjkajoče dele usnjene prevleke dopolnili s kozjim usnjem,36 ki smo ga s tekstilnimi barvami obarvali v ustrezen odtenek. Rekonstrukcija vezave Vezavo smo rekonstruirali na osnovi natančnega popisa prvotne vezave in knjigo zvezali na pet enojnih vezic. Delno zaobljen hrbtni del smo polepili s škrobnim lepilom iz pšenične moke.37 Glavni povezovalni elementi med knji- žnim blokom in platnicami so vezice (nalepljene na notranjo stran platnic – na- tančneje – na oporo iz lepenke) in spojni listi (3 predlisti in 2 zalista), ki smo jih nalepili nazaj na platnice. Zaščita gradiva po posegu Za knjigo smo po posegu izdelali zaščitni ovoj iz debelejšega trajno ob- stojnega papirja,38 ki knjigo ščiti pred vdorom prahu in svetlobe ter preprečuje nastanek novih mehanskih poškodb (predvsem na najbolj izpostavljenih delih knjige – hrbtu in platnicah). 30 Pri tem smo uporabili enako lepilo kot pri restavriranju listov knjižnega bloka. 31 Museumboard, natural white, 1 mm. Hahneműhle (Nemčija). 32 Paper NAO RK 0; 5 g/m². 33 Meltonian, Saddle Soap. Dictum (Nemčija). 34 Lederfett, Gabi Kleindorfer (Nemčija). 35 Naslovno etiketo (bila je praktično nepoškodovana) smo le suho očistili. 36 Eno izmed temeljnih načel restavratorstva je načelo združljivosti materialov, ki pravi, da mo- rajo biti dodani deli iz kakovostnih in izvirniku podobnih materialov. 37 Canadian flour, London. 38 Muzeumkarton, Natural weise ivory, 1,3 mm, Hahneműhle (Nemčija). 279 Letnik 41 (2018), št. 1 Priporočila za hrambo in uporabo Priporočila oz. navodila za nadaljnjo hrambo in uporabo so v CKR Arhiva RS sestavni del dokumentacije, saj morajo biti lastniki/skrbniki seznanjeni z ustreznim načinom shranjevanja in ustrezno mikroklimo (temperatura in rela- tivna vlaga, svetloba), pa tudi z ustreznim načinom uporabe gradiva. Priporočila za hrambo in uporabo smo pripravili skladno z načeli za materialno varovanje pisne dediščine, ki so zbrana v priročniku IFLA – Načela za hrambo knjižničnega gradiva in ravnanje z njim. Knjigo je treba hraniti pri konstantnih pogojih, čim nižji temperaturi (do 20 °C) in relativni zračni vlagi (RV) med 40 in 55 %.39 Izogibati se je treba izvo- rom svetlobe.40 Po opravljenem konservatorsko-restavratorskem posegu smo uredili vso potrebno dokumentacijo in knjigo skupaj z navodili za nadaljnjo hrambo preda- li pristojnemu skrbniku. Zaključek Obravnavana knjiga s svojo vsebino in podatki o vajencih mariborskega kirurškega ceha v obdobju 1776–1837 velja za pomembno kulturno dediščino. Leta neprimernega hranjenja, predvsem pa neprimerna uporaba (morda celo namerna škoda) so pripomogla k dejstvu, da s knjigo ni bilo več mogoče varno rokovati. Uporaba tako poškodovanega gradiva namreč vodi do povzročitve no- vih poškodb, kar prispeva h krajšanju življenjske dobe gradiva. Knjigo smo prejeli v CKR Arhiva RS z namenom, da jo konserviramo in restavriramo ter ustrezno zaščitimo. S konservatorsko-restavratorskim pose- gom smo izboljšali materialno stanje gradiva, mu podaljšali življenjsko dobo in vsebino le-tega zopet naredili dostopno. Vendar je treba poudariti, da noben konservatorsko-restavratorski poseg 39 Bolj kot neustrezne vrednosti pa gradivu škodujejo močna nihanja temperature in RV. Dopu- stna dnevna nihanja za temperaturo so +/– 1 °C, RV pa naj ne niha za več kot +/– 5 %. 40 Povzeto po: IFLA – Načela za hrambo: str. 44–46. Vajeniška knjiga mariborskih kirurgov (1776–1837) po konservatorsko-restavratorskem posegu (foto: L. Planinc). 280 Nataša Petelin: Konserviranje–restavriranje vajeniške knjige mariborskih kirurgov (1776-1837), str. 269–281 Iz arhivskih fondov in zbirk || From the Archival Files and Collections ne ščiti gradiva pred nadaljnjimi poškodbami. Le optimalne razmere varovanja (in rokovanja) lahko zagotovijo primerno življenjsko dobo oz. trajnost gradiva. Konservatorsko-restavratorski poseg smo izvedli ob upoštevanju temelj- nega načela minimalnih posegov. Dejstvo je, da z vsakim posegom dokument izgubi del svoje vrednosti. Zato pri reševanju kulturne dediščine upoštevamo načelo minimalne intervencije, kar pa je največkrat (tako kot v danem primeru) časovno zelo zahtevno. ARHIVSKI VIRI PAM – Pokrajinski arhiv Maribor • SI PAM/1877, Kirurški gremij za mariborsko okrožje (1776–1837),Vajeniška knjiga mariborskih kirurgov (1776–1837). LITERATURA Drnovšek, Tjaša: Priročnik za mikroskopijo papirniških vlaken. Ljubljana: Društvo inženirjev in tehnikov papirništva Slovenije, 2009. IFLA načela za hrambo knjižničnega gradiva in za ravnanje z njim (ur. Jedert Vo- dopivec in Jože Urbanija.). Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo: Arhiv Republike Slovenije, 2005. Šulek, Nina: Vodni znaki zgodnjega 15. stoletja v testamentih, hranjenih v Pokra- jinskem arhivu Koper – Enota Piran. V: Arhivi:26 (2003), št. 1, str. 37−46. Trobec, Ališa in Vodopivec, Jedert: Grafične preiskovalne metode pri analizi arhi- vskega gradiva. V: Tehnični in vsebinski problemi klasičnega in elektronskega arhiviranja: zbornik referatov dopolnilnega izobraževanja s področij arhivistike, dokumentalistike in informatike. Maribor: Pokrajinski arhiv, 2002, str. 199−208. Vidler, Karen: How to Read Bookbinding Leather: A practical guide by book con- servator. V: Skin deep: 39 (2015), str. 2−13. Dostopno na: http://www.hewit.com/down- load/sd39.pdf. Vodopivec, Jedert: Vezave srednjeveških rokopisov. Ljubljana: Arhiv Republike Slo- venije, 2000. Vodopivec, Jedert: Papir. V: Priročnik 1: muzejska konservatorska in restavrator- ska dejavnost. Ljubljana: Skupnost muzejev Slovenije, 2001, brez str. Žižek, Aleksander: Skrivno življenje cehov: cehi Celja, Maribora in Ptuja med le- toma 1732 in 1859. Celje : Zgodovinski arhiv Celje, 2012. INTERNETNI VIRI Definicija stroke in kodeks etike. Društvo restavratorjev Slovenije: http://testna- 2stran.splet.arnes.si/definicija-stroke-in-kodeks-etike/. Pridobljeno, 9. 1. 2018. VIRI IN LITERATURA 281 Letnik 41 (2018), št. 1 CONSERVATION AND RESTORATION OF APPRENTICE BOOK OF MARIBOR SURGEONS (1776-1837) The article presents conservation-restoration procedure on the book ex- ecuted at the Book and Paper Conservation Centre at the Archives of the Repub- lic of Slovenia in the beginning of 2017. It is an apprentice book of surgeons in Maribor which, with its unique content and data on apprentices of the Mari- bor surgeon guild between 1776 and 1837, is considered as important cultural heritage. Because of negligent use in the past, the book was so damaged that it was no longer possible to handle it safely. Binding was damaged, while text block was severely impaired. It had 18 leaves, even though the thickness of the spine on the cover clearly suggested that there should be more leaves. Upon thorough inspection of text block, we found that a significant number of leaves was cut out of the block. Consequently, the thickness of the spine did not op- timally fit the thickness of text block, since the latter »danced around« upon each handling (because of the extra space at the back) which caused further mechanical damage. The book was untied and the leaves of the text block manu- ally restored. The existing fragments - remains of the cut-out sheets were com- pleted with Japanese paper in size of the whole leaf and restored to the previous thickness of text block. When restoring covers, we limited ourselves to minimal procedures and thus preserved authenticity of original materials (cover made of cardboard and leather cover). The binding of text block was reconstructed on the basis of precise inventory of the original binding. After conservation- restoration procedure, we made protective enclosure from permanent/dura- ble paper. With the procedure, we improved material condition of the book, extended its lifetime and made the content available. Because every conserva- tion-restoration procedure changes the original to some extent (thus document loses some of its value), we followed the basic principle of restoration profes- sion during restoration procedure - the principle of minimal intervention - and attempted to preserve as much information as possible by minimising the intervention. SUMMARY