Delovanje poverjeništva UJU — Ljubljana od 1. julija 1927. do 30. junija 1928. (Porocilo strok. tajnika tov. Jos. Kobala za pokrajinsko skupščino v Celju dne 20. junija 1928). Tajniško poročilo bodi verno ogledalo vseh gmotnih rn moralnih sil, s katerimi razs nclaga organizacija, veren pregled vsega dela, ki se je izvršilo in ki se je rrmralo opustiti. Poročilo bodd kolikor mogoče tudi zanesljiv <ažipot v bodočnost. Ta načcla so rne vodila, ko sem sestav* Ijal poročilo našega prekoletnega delovanja. Prepričan scm, da se nam ni bati bodočnosti toliko časa, dokler si bomo upali odKrito gledati resnici v oči ter z neizprosno avto« kritiko slediti svojemu najboljšemu spo« znanju. Lansika delegacijska skupščina je posta* vila našo organizacijo, zlasti vse vodilne iunkcionarje, pred veliko nalogo. Olajšala pa jo je vod&tvu našega poverjeništva s tem, da ga ni postavila pred kaoitične zanteve, mar* več je to nalogo formulirala v logično sestav* ljenem okvirnem delovnem programu, z bliž« njimi in daljnimi, podrejenimi in nadrejenimi cilji. Iz tega programa je črpalo vodstvo svoje inicijative, usmerjalo svoje korake. Ta pro» gram mora biti tudi izhodišče in merilo 'kri* tike. Tako pojmovano poročilo bo rodilo --toteren sad: pregrupiralo bo naše sile po notrebi in važnosti naših nalog, ofernilo eko» nomsko naše energije v bodočem letu po pri« dobljenih izkušnjah, pokazalo bo življenia zmožne razvojne smernice za bodočnost ter dvigalo naš idealizem za bodoče napore. Statistika društvenih zborovanj. Delovanje okrajnih učiteljskih društev je -asmerila pokrajinska skupščina v Kranju po cnotnem načrtu. Določila je, da zboruj vsa=> ko društvo obvezno petkrat v po&lovnem letu. Poverjeništvo je izdalo okrožnico štev. 289, vsebujočo reformo društvenega delova* nja. Glavnc toSke, po katerih naj sc vrše zbo* rovanja, so: 1. Situacijsko poročilo. 2. Samos izobrazba. 3. Reforma šole. 4. Izvenšolsko delo. 5. Shičajnosti. Večina okrajnih učiteljsikih društev se je točno ravnala po okrožnici. 25 društev je zbo* rovalo po petkrat, 7 pa po štirikrat. Nekatera društva so pa agilnejša in so poleg predpi« sanih 5 zborovanj imela še 6., 7. celo 8. zbo= rovanje. Vsega skupaj so priredila društva v tekočem letu 160 zborovanj, kar je povpreč« no točno 5 izborovanj na društvo. Nekatera društva niso up.oštevala okrožnice štev. 289 in niso pošiljala svojih poročil, kar je vse= kako graje vredno. So tudi društva, ki ise ne puste utesnjevati in žele pri zborovanjih več prostega razmaha — več avtonomije. Statistika kaže, da udeležba na zborova* njih ni bila povsem zadovoljiva. V mnogih slučajih ni dosegla niti 50%. Pri manjših društvih je bila večja nego pri obsežnih. Umestna je resolucija ormoškega učit. drus štva, ki smatra učit. zboroivanja za važen fak* tor učit. nadaljne izobrazbe. neudeležbo od strani čknstva pa za brezobzirnost napram organizaciji, za komodnost in reakcioinarnost, ki nikakor ni v skladu z ugledom naše orga= nizacije, pa tudi ne z učiteljsko nadaljno iz* obrazbo, z interesom šole in torej tudi na* roda in države. Vsa predavanja, ki so jih priredila dru« štva, so bila večinoma znanstvena in peda* 'joška. Pri reformi šole se je upošteval zlasti delovni princip. Društva so razpravljala tudi o učnem načrtu, o šolskem zakonu in o cen« tralnih pravilih. Statistika članstva. Na koncu lanskega poslovnega leta je štela naša organizacija 2717 članov. Stanjs članstva v tekočem letu pa je razvidno iz na» stopne razpredelnice: Brezisko-sevnisko okraj.ufit drustvo Celjsko , Belokranjsko Dol. Lendavsko Gornjegrajsko Kamnisko Kocevsko Konjisko Kbzjansko Kranjsko Krsko Lasko Litijsko Ljubljansko Ljubljansko - okol. Ljutomersko Logasko ¦ Marenbersko , Mariborsko „ (d., 1. breg) "Aezisko Mursko-sobosko Novomesko Ormosko Ptujsko , Radovljisko Slovenjebistrisko , Slovenjgrasko Svetolenartsko , Smarsko-rogasko , Sostanjsko Vransko * * Skupaj . •1 1927 56 152 89 72 32 102 101 57 39 106 128 102 74 206 227 73 89 42 116 114 53 77 115 56 119 58 65 36 49 31 43 38 2717 1928 80 161 93 66 37 103 01 65 38 116 144 113 85 213 220 86 94 44 125 129 55 81 110 61 134 58 63 42 47 89 52 31 2926 + 24 9 4 — 5 1   8 10 16 11 11 7 — 13 5 2 9 15 2 1 — 5 15     6 — 58 9 — 246 -     6 —   10 — 1 — —   7 - — — — — 5 — — — 2 — 2 — — 7 40 I;z navedenc statistike jc razvidno, da je narasla naša organizacija za 209 članov. Pri* rastek pripisujem na račun nanovo pristo« pivših mlajših tovarišev in nekaterih starejših -tovarišev, ki so bili neorganizirani. Le v šmarsko*rogaškem okraju so pristopili člani bivšega »Edinstva«. Likvidacija »Edinstva«. S sprejetjem deklaracije na celjski skup= ščini leta 1926., po kateri se je postavila naša organizacija na strogo stanovsko stališče, se niso strinjali nekateri učitelji. Izstopili so iz UJU in ustanovili svoje lastno udruženje »Edinstvo«. Sreska društva so obstojala v Ljubljani in njeni okolici, v Kranju, v Ra= dovljici, v Kočevju, v N-ovem mestu, v Bre« žicah in Rogaški Slatind. Uvideli pa so svoio pogreško, sklenili n,a spravni seji dne 16. fe« bruarja 1928 li.kvidirati in zopet vstopiti pod okrilje naše močne organizacije. Izven naših vrst je samo še ono učiteljstvo radovljiškega okraja včlanjeno v »Edinstvu«. Kljub temu khko rečemo, da je združeno vse osnovnos šolsko učiteljstvo v Sloveniji pod praporom UJU. Delovanje poverjeništva. Pobudo za delo pri poverjeništvu so da« jali razni odseki, ki so se morali ustanoviti in pa okrajna učiteljska društva s svojimi predlogi, resolucijami in nasveti. Vodstvo poverjeništva je imelo skoro redno tedenska posvetovanja, h katerim so bili povabljeni tudi načelniki o^sekov, da poročajo. o svojem delovanju. Takih posvetovanj je bilo 34. Ožji sosvet je imel 6 sej. Razpravljal je o vseh aktualnih vprašanjih stanovskega, šolskega in materijalnega značaja. Širji so* svet je imel tri sejc. V prvih dveh se je .bavil predvsem z vprašanjem Učiteljske tiskarne, tretja pa je bila posvečena proračunu za leto 1928./29. in organizačnemu tisku. • Delo je pri poverjeništvu z ustanovitvijo odsekov tako naraslo, da smo morali napra* viti delovni načrt in najeti še eno sobo. Opravilni zapisnik izkazuje 1617 opravil« nih številk. Poverjeništvoje bilo v stalnem stiku s svojimi društvi. Na njih zborovanja je poši« ljalo po potrebi svoje funkcijonarje, ki so poročali članstvu o položaju. Podiobnosti fie i>om omenjal, ker bodo razvidne iz poročil pcsameznih odsekov. Učiteljska samoizobrazba. Ta delovni program je postavil samoiz« obrazbo učiteljstva na odlično mesto. Zlasti je opozoril na študij socialnih vprašanj, brez katerega ni modernega izobra« ženca. Kar je bila v prejšnjih vekih filozofi» ja, to je danes družboslovje, veda, ki je po= kJicana kot nobena, da vpelje človeka v za* kone človeške družbe, da mu razsvetljujd dolgo razvojno pot človeka !kot socialnega bitja, ter d-a kaže v smeri dosedanjih razvoj^ nih faz človeške kulture poti v bodočnost. Družboslovje je postalo danes neobhodno potrebno, da si zgradi izobraženec ob njegos vem vodstvu svoje življensko naziranje, brez katerega ne more biti izobraženca, ne more 'biti osebnosti, in brez te ne vzgojeval* ca. V očigkd teh resnic se je postavil temelj, na katerem naj se zida nadaljnja učiteljsKa izobrazba, ravno na družboslovno izpoznanje. Na podlagi teh supozicij je lanska skup^ ščina sprejela v bistvu sledeče sklepe: *1. Na sporedu vsaikega društvenega zbo* rovanja bodi tudi samoizobrazba: predavanja Ł diskusijo, aplikacija na konlkretno življenje tistih tez, ki so se obravnavale separatno po samoizobraževalnih krožkih; revija dela v teh krožkih. 2. Potrebna kontroila, da se obravnava določena snov za zborovanja, posebno za &a* moizobrazbo. 3. Za samoizobrazbo se ustanovi poseb* na knjižnica za izdajanje kratkih brošur o vseh problemih, iki se obravnavajo v krožkih. 4. Gmotna sredstva za dvig društev, po« sebno pa za napredek izobraževalnega dela. 5. Organizirati je samoizobraževalne krožke; osnujejo jih društveni odbori. Na leto bodi vsaj pet sestankov. 6. Pobuda za delo med ljudstvom, pre» gled storjenega dela, s posebnim ozirom na kmetijstvo. 7. Na sedežu poverjeništva se ustanovi poseben centralen odbor za samoizobrazbo. Ta odbor mora biti v stiku z vsemi samoiz« obraževalnimi krožtki po vsej Sloveniji; akr« beti mora za izdajanje prej omenjenih bro« šur^ voditi mora z navodili vse delo v teh krožkih ter z društvenimi odbori določat; matcrijal za društvena zborovanja. 8. Ugotovil se je program za 3 leta. Za 1. 1927./28. je delegacija določila na» slednje teme. Idealizem i.n materializem. Li« beralizem — idejne in gospodarske osnove in posledice. Socializem in socialne reforme. Zadružništvo in o družboslovju. 9. Koncem vsaktga šolskega leta se or» gani'zira izobraževalni tečaj, na 'katerem se resumira vse prekoletno izobraževalno delo učiteljstva, in sicer v aplikaciji na aktualnih problemih javnega življenja v narodu. * Tako je razdelila lanska delcgacija na vse organizačne funkcijonarje precizne na? loge glede vršenja učit. izobraževalnega dela. Kaj se je resnično storilo v tem pogledu tekom prošlega leta: a) Še pred začetkom šolske.ga leta se je vršil dobro uspel I. izobraževalni tečaj, skozi šest dni s povprečno udeležbo 176. Poglobil je splošne smernice glede iz« venšolskega dela učiteljstva, podrobno raz= piavljal organizacijo samoizobraževalnega rlela ter skušal podati temelje vzgoje in nove šole. b) Pri poverjeništvu se je ustanovil osrednji izobraževalni odsek (Oio), ki je pa mogel le deloma izvršiti svojo nalogo. Kriv* do je iskati v začetnih težkočah te akcije, ki se bodo dale premagati šele postopoma in sicer le pri dobri volji vsega članstva. Letos se bo morala delegacija še natanč« neje baviti s to akcijo, zato se omejim le na to ugotovitev. c) Naša društva so organizirala tekom leta preiko 120 izobraževalnih Ikrožkov, ki bi se morali glasom sklepa sestati vsaj 600^krat. V resnici smo zabeležili v preteklem letu okrok 360 krožkovih sestankov. Res, da so se nekateri krozki ustanovili zelo pozno in niso mogli vsled tega izvršiti letošnjega pro* grama, res je pa tudi, da so zborovali drugi krožki večkrat kot jih je vezal delegacijski sklep. Tudi za naše izobraževalne krožke — in za te celo v večji meri — naj bi veljalo »Kar more. to mož je storiti dolžan.« Toda pomembnejša od kvantitativne je kvalitativna stran tega najvažnejšega učitelj« skega vprašanja. Priznati nam je z vso potrebno resnost* jo, da smo še daleč od tistega časa, ko* bo 1. splošnemu priznanju nujne potrebe naše n.adaljne izobrazbe sledila fudi splošna naša akcija v tej smeri, 2. pa da ovirajo uspešno delo danes še ločena mnenja o bazi. na ka* tero naj se predvsem nasloni naša samoizs obrazba. Letošnja delegacija naj stori v tej smeri korak dalje, kajti ne smemo si zafcris vati. da je prav ©d tega spoznanja odvisen uspeh našega izvenšolskega in šolskore* formnega dela ter koncem koncev ugled in gmotni položaj vsega našega stanu. Zato prosim cenjeno delegacijo, da po^ sveti temu vprašanju letos poseibno pozor? nost. Odsek za izvenšolsko delo. Odsek za izvenšolsko delo je skušal zbrati najprej vse podatke o dosedanjem iz« venšolskem delu učiteljstva. V to svrho je razposlal posebno dkrožnico vsem učiteljskim društvom, ki naj zbero statistične podatke o delu učiteljstva. Doslej je prejel odsek 17 poročil. Iz statistike je razvidno, da se uči« teljstvo udejstvuje povečini v kulturnih dru= štvih: pevskih, dramatskih, telovadnih; od gospodarskih društev pa pridejo v poštev sledeča: icmetijske podružnice, sadjarska in čebeiarsika društva, hranilnice in posojilnice. Delo tovarišic si je zamislil odsck kon* centrirano po dekliških krožkih. Izdal je na^ vodila glede zasnovanja in dela s pozivom, naj poročajo o uspehu vse tovarišice, ki so prlčele delovati po krožkih. Doslej je prejel odsek poročilo o 10 krožkih. Na seji 23. februarja 1928 se je odse'k za izvenšolstko delo reorganiziral v tem smi* slu, da so učiteljice prevzele organizacijo iz* obraževalnega dela med ženskami, zlasti snos vanje dekliških krožkov, tovardši pa med moško mladino in se bo izobraževalno delo \- prihodnjem šolskem letu nadaljevalo v tem smislu. Odsek za nadaljevalno šolstvo. Voiilna misel mu jc: Šola, ki odpušča mladino z dovršetvm 14. letom, ostaja s svo» jim delom na pol pota, je polovičarska ustas nova. Učiteljstvo mora, ako svojo nalogo prav pojmuje, vzeti tudi vzgojo zrelejše mla« dine v svoje roke. Osnovna šola mora dobiti svoje dopolnilo v nadaljevalni šoli, ki mora postati enako splošna ustanova kot je osnov« na šola sama. Vzgoja in pouk na teh šolah morata biti poklicno umerjena. Odsek je priredil v poslovnem letu več anket in sestankov, na katerih se je raz* pravljalo o pomenu, nalogah in ustroju kme» tijskih in gospodinjskih nadaljevalnih šol ter o izobrazbi učiteljev za pouk na teh šo* lah. V štcvilnih sejah odseka so se obravna* vala vprašanja učnih načrtov in organizacije teh šol. Izdelali so se načrti za učiteljske te» čaje za uvajanje v delo na nadaljevalnih šolah. Merodajnim oblastvom je odseik bodisi ustmeno, bodisi pismeno obrazložil svoje že« Ije in zahteve ter dobil od obeh oblastnih odborov — ljubljanskega in mariborskega —*• zagotovilo, da se hočeta zavzeti za to šolstvo in poskrbeti za njegov razvoj, pa tudi uči'te» Ijem dati priliko za izo-brazbo v tej smeri. Oba oblastna odbora sta tudi že postavila primerne zneske v svoj letni proraoun za na» daljevalno šolstvo in priredita letos posebntf tečaje za izobrazbo učiteljev in učiteljic na« daljevalnih šol. Pri ljubljanskih tečajih bodo sodelovali tudi učiteljispraktiki. Vzporedno z osrednjim odborom sta delovala v istem smislu odseka za nadaljevalno šolstvo v Mas riboru in Celju. Odsek za obrt. in trg. nadaljevalne šoie. Učitelji teh šol- so imeli do poslednjega časa svoje lastno društvo. Uvideli p,a so, da bi samo maloštevilno društvo ne dovedlo obrtnega šolstva do onega razmaha kot bi ga lahko naša organizacija. Z mislijo na ta razmah je društvo likvidiralo, pri poverjeni« štvu pa se je ustanovil poseben odsdk, ki je poverjen z nalogo, da započne smotreno delo, t. j. posreduje na merodajnih mestih za red« no financiranje tega šolstva in da se z re* formnim delom zasigura pozicijo, iki bi jo moralo to šolstvo zavzemati v veliki celoti, ki jo ustvarjata osnovna in nadaljevalna šola. Mladinska Matica. Po sklepu delegacijske skupščine v Kra« nju smo prešli na realizacijo misli o tej usta« novi s sestavo posebnega odseka, v katerega so se imenovali: kot predsednik Lužar, kot namestnik Slapšak, kot tajnik Pahor, kot upravnik Smole, kot član Mencin; pozneje se je pritegnil še Mazi. Odsek se je takoj lotil dela, ki je obsto^ jalo v tem, da se izda za leto 1928. knjižni dar, sestoječ iz treh knjig: Kresnic (izvirno leposlovje in znanstveni sestavki), Zgodbe z južnega morja (prevod iz svetovnega slov» stva — Jack London) in Sadjarčki (praktična knjižica za otroka na kmetih). Ugotovil je, da bi bilo mogoče izdati 18 tiskanih pol male osmerke za 10 Din, ako bi dosegli 10.000 na* ročnikov, torej nekako 10% slovenske osnov=* nošolske mladine. Odseku je bilo takoj jasno, da je mo> goče doseči to število le potom organizacije, torej z enodušnim delom vsega slovenskega učiteljstva. Imel je pred očmi še posebno, da je danes knjiga draga, vsled česar je tudi mladinska slovstvena produkcija zaostala. Vprašanje je bilo torej: znižati proizvodne stroške s čim vdšjo naklado, obenem pa dati mladini nekaj dobrega, da se Mladinsiki Ma» tici zagotovi obstanek. Odsek je imel dve nalogi: pripraviti ro» kopise in sprožiti zbiranje naročnikov. Po daljšem razpravljanju je bilo vprašanje knjižnega ciaru -ešeno v soglasju z onimi učU telji, ki so dali pobudo za ustanovo ter so jo propagirali. Za zbiranje naročnikov pa se je poverjeništvo obrnilo na naša društva, a di» rektno je odsek razvil v »Učit. Tovarišu« ži» lavo agitacijo, ki je trajala več mesecev. Rok zbiranja naročnikov je bil določen do 15. aprila, pa se je podaljšal do 1. maja. Za ti* alvanje knjig so se predvidevali 3 tedni, za /vezavo in razpošiljatev tudi 3. Sklep je bil, da se najlkasneje 15. junija začno razpošiljati knjige. (Za meščanske šole so se razpošiljale že 10. junija). Zbiranje naročnikov je izvedlo organi= zirano učiteljstvo tako, da se je Mladinski Matici zagotovil obstanek. Že 15. aprila, to» rej ob stavljenem roku, je biio zagotovljenih 11 000 naročnikov. Posebno važno pa je bilo dejstvo, da se je istočasno z naročniki zbral tudi ves kapi« tal, torej o.krog 110.000 Din. Mladinska Ma* tica je torej lahko takoj prešla k tiskanju knjig, in sicer Zgodb z južnega morja v 12.800 izvodih, Kresnic v 13.800 fevodih, Sad* jarčkov v 14,500 izvodih. Naj omenimo, da je bilo naročil izven šol to4e število: CMD v Ljubljani 500 serij (vse tri iz» dane knjige). Jugoslov. Mat. 300 serij. Oblastni odbor v Ljubljani 1320 Sad« jarčkov. Brezalkoh. produkc. 500 Sadjarčkov. Tako je bilo mogoče poslati že prvo leto M. M. okrog 40.000 iknjižic med slovensko mladino. Kar zadeva dejanskega ustanovitelja M. M., torej ono sloven^ko učiteljstvo, ki je zbi» ralo naročnike, moramo reči, da je ponekod šlo na delo z vsem navdušenjem, s preprioa* njem o dobri stvari, da je pa drugod stalo indiferentno ob strani. Močne šole niso pri» dobile včasi niti enega naročnika, medtem ko so enorazrednice prijavile 25% in več odstotkov vseh učenccv. To poglavje bomo morali še pretresati, ker ni vseeno, ali stori učiteljstvo kaj za izobrazbo mladine potom knjig ali ne stori ničesar. Gotovo jo doseglo agilno učiteljstvo ve* lik moralen uspeh, ki se je posrečil tudi gmotno. Račun Mladinske Matice je naslednji za leto 1927728.: I. Prejemki: Naročnina 1. Šole 112.992-60 Din 2. Obl. odbor ljublj. 6.600-— » 3. CMD v Ljubljani 5.000'— » 4. Jugoslov. Matica 3.0001— » 5. Brezalkoh. prodnJkcija 2.500'— » Skupaj . . 130.092-60 Din II. Izdatki: 1. Tiskarna 98.785-— Dirt 2. Honorarji 11.860— » 3. Poštnina 'blokov in paketov 9.917-— » 4. Uprava in razpošiljatev 4.766-— » 5. Knjige 402-— » 6. Inventar 244"— » Posnetek: I. Prejemki II. Izdatiki Skupaj . . 125.974*— Din 130.092-60 Din 125.974-— » Prebitek . . 4.118*60 Difi V zalogi je še malo število izvodov knjig Mladinske Matice. Odsek iMladinske Matice je dal tiskati le toliko izvodov knjig, kolikor je bilo dejan* skih naročil, oziroma kolikor je knjig razpo* slal. Razposlal je poleg naročenih tudi ne-kaj izvodov poverjenikom na prosto razpolaga« nje, in sicer sorazmerno z naročili (za 20—50 naročenih — 1 serijo, za 50—100 naročenih — 2 seriji, od 100 dalje po 3 serije).^ Preostali izvodi se prodajajo: Kresnice a 7 Din, ostale a 8 Din. Ob sklepu razpošiljatve je dobila M. M. razne reklamacije in nova naročila. Izkazalo se je, da so reklamirald večinoma tisti, ki se niso držali navodil ob nabiranju naročnikov. Bloki so se dzkazali kot praktični, a naročilne Hstke mora poverjenik dostaviti M. M., sicer ne more uprava jamčiti za redno pošiljatev. Novim naročilom seveda ustanova ne more ustreči. Kaikor rečeno, je M. M. zagotovljen ob^ stanek. Iz poteka v prvem letu sklepamo, da se lahko razvije v veMk kulturen činitelj. Če bi vse slovensko učiteljstvo storilo svojo dolžnost, bomo že prihodnje leto dosegli uspeh, ki bo pomenjal začetek nove dobe v razvoju slovenske mladinske literature. Odsek za reformo šole. Na delegacijskem zborovanju v Kranju si je organizacija nadela tudi važno nalogo, da bo delovalo za reformo naše šole. Na sa= moizobraževalnem teoaju je zbudil zanimanje referat o delovni šoli. Ob tej priliki so se se* znanili pristaši delovne šole in si napravili načrt za nadaljno propagando. 4. oktobra je priredila P. C. v Mariboru skupno z odses kom za šolsko reformo sestanek za delovno šc!o. Na sestahku so poročali pristaši de= lovne šole o svojem delu in o svojih smereh. 16. januarja je bila v Ljubljani anketa o de* lovni šoli, na kateri se je izvolil nov odsek za reforma šole: Jos. Dolgan, Angela Vode, Ivo Horvat, Leo Pibrovec in Zmago Bregant. 4. marca se je vršil v Mariboru občni zbor P. C, ki se ga je udeležil tudi odsek za re* formo šole in zas.topnik UJU. Na sestariku. ki se je vršil po zborovanju, se je razprav« Ijalo o razmerju med pedagoškdmi in samo= izobraževalnimi krožki. Od tedaj so začeli delovati po vseh okrajih zastopniki za de» k>vno šolo, ki so odseku tudi poročali o uspes hih v njihovem okraju. 3. junija so se sešli v Mariboru zastopniki delovne šole. Na se» stanku so govorili zlasti o potovanju na med* narodni pedagoški ikongres v Berlinu in Lip* skem ter o vtisih, ki so jih dobili v poizkus* nih razredih, o podporah in o zvezah med nami in institucijami in osebnostmi v ino» zemstvu; pretresalo se je, kaj se je letos na* pravdlo v korist delovne šole in kako se bo delo drugo leto nadaljevalo. Mnogo nam je pomagal tovariš Pibrovec s svojim poizkus« nim razredom na Jesenicah, potem pa s svo* jimi praktičnimi predavanji. Po samoizobra= ževalndh krožkih se je obravnavala delovna šola, tako se je širilo zanimanje, delovna šola je postala za vse slovensko učiteljstvo važen problem, ki ga je treba pojasniti in na razumljiv način rešiti. Dosedaj sta delovala odsek in P. C. v Mariboru sikupno in vza^ jemno in je ta zveza delo le krepila in po« speševala, ne da bi prišlo do nesporazuma. Spoznali smo tudi, kako neobhodno potrebno je kolektivno delo, t. j. skupno dek> in raz* pravljanje enako mislečih. Največje ovire so bile zaTadi oddaljenosti tovarišev, ki jim ni bilo roogoče, da bi se sestajali vsaj vsak mesec enkrat. Čim vec pa bo pristašev dei lovne šole, tem lažji bodo sestari^i, ker si ne bodo potem tovariši preveč oddaljeni. Pri delovnd šoli se nam je ozirati zlasti na so* cialne in gospodarislke razmere ter na soci= alne in produktivne ^smeri nove vzgoje in nove generacije, zato nam je vzor produk« trvna delovna šola, ki bo potfrebe našega kmetskega in delovnega Ijudstva najbolj za« dovoljila in obenem narod v zvezi s kmetij* skimi in gospodinjskimi tečaji ter mladenis škimi in dekliškimi krožki najbolj dvignila. Gospodarski svet je razpravljal v petih scjah možnosti gospo= darske koncentracije 'organiziranega našega članstva. Ponovno je razmišljal o reformi »Učiteljske Samopomoči« z ozdrom na raz* tegnitev podpor tudi na bolezenske slučaje, o koncentraciji vseh gospodarskih sil naših članov v neki osrednji gospodarsikj ustanovi, fci bi dobavljala finančne vire prav tako za kulturne naloge naše organizacije, kakor za naše pravne in razne druge potrebe. Tudi oba učiteljska doma v Ljubljani in Mariboru bi dobivala svojo največjo podporo iz te osrednje ustanove. Težko občutena po>treba po močnem obrambnem skladu je narekovala gospodar^ skemu odsoku dolžnost, predložiti letošnji delegaciji konkretne predloge za ustanovitev tega prepotrdbnega fonda. Zelo težak položaj, v katerem se je po verjeništvo skoraj vse pretečeno leto naha= jalo radi ncurejenega razmerja do Učiteljske tiskarne, je onemogočil gospodarskemu odseku začetek propagande po krožkih dn dru= štvenih zborovanjih za ikaterokoli panogo naše gospodarske osamosvojitve. Šcle v zadnjih dveh mesecih se je položaj toliko razčistil, da je mogel gospodarski od* sek preko dosedanjih samih ugdbanj k kon^ kretnim predlogom, ki jih bo dobila cenjena delegacija v pretres in sklepanje. Učinkovita propaganda, ki naj predoči vsemu našemu članstvu fundamentalno važ= nost solidno gospodarske organizacije za ves niaš stan, bo mogoča šele po sklepih letošnje naše skupščine. 2eleti je le, da bi posvetila cenj. delegacija tem vprašanjem ono poglobs ljeno piozornost, ki jo gospodarska stran naše in vsake stanovske organizacije resnič= no potrebuje. Šolskosupravna odseka UJU v Ljubljani in Mariboru. Velike važnosti za organizacijo sta oba šolskosupravna odseka v Ljubljani in Mari* boru. V teh odsekih se obravnavajo najaktu* alnejša vprašanja našega stanu, vsa stanovsko in šolskospolitična vprašanja. Pravne, materijalne, personalne, obrambne in informativ^ ne zadeve potom tiska so naloge tega odseka. Ker so personalne zadeve najbolj pereče vprašanje našega stanu, je organizacija po> svetila temu poscbno pozornost s tem, da je ožji sosvet s:klenil pozvati oba šolsko«uprav= na odseka, naj osnujeta posebno sekcijo pod okriljem odseka, tkzv. personalno sdkcijo, ki bo imela evidenco v personalniih zadevah. Povdariti je treba, da naj se naše orga* uizacije ne smatra za posredovalnico za služ* be in to vlogo ona odklanja. Organizacija je le za to tu, da ščiti članstvo pred krivdcami pri nameščanjih in premeščanjih. Ona varuje le zakonito postopanje na podlagi zakonov in odredb. Zato tudi ne more oporekat) v siučajih, če se je postopalo v okvdrju zako'iiov in naredb, čeprav se kdo subjektivno čuti zapostavljenega. Oblastim ne moremo odrekati pravic, ki so jim dane v okvirju za= konov in odredb, pač pa smo pripravljeni odloono se zavzeti tudi v takih subjektivnih primerih, če je dokazano strankarstvo, ali stvarno neutemeljeno postopanje odločujo= čih oseb. Dokazi pa morajo biti podprti v smislu zadnje okrožnice, ki zadeva odlok notranjega ministra glede očitka pristranosti napram oblasti in uradnim osebam. Zelo važna je ustanovitev šolsko=uprav> nega odseka v Mariboru. S tem je dobila organizacija oficijelen stik s prosvetno upravo v mariborski oblasti. Bodimo odkriti: tudi vsaka ljubosumnost mora s tem odpasti. Nc= potrebna je rivaliteta med Ljubljano in Ma< riborom. Vsakega uspeha enega ali drugegi moramo biti vsi veseli. Delo nam je skupno. Separatizem smo, upamo preboleli. Maribor^ skd šolsiko«upravni odsek prav agilno deluje in prejema poverjeništvo in uredništvo »Učit. Tovariša« prav dragocene podatke od njega. V vsakem slučaju, ki ga prejme po> verjeništvo in odda odseku, prav točno in vestno odgovord. Prava doibrota teh odsekov se bo razvidela šele čez čas, ko se še bolj izpopolndta. Upamo, da tudi pri Zvezi državnih na* meščencev dobimo kmalu odsek, kjer bomo lahko dobivali tudi juridične nasvete samih juristov dn sodnikov, ki jih ima Zveza na razpolago. Delujmo na to, da se naša organizacija izpopolni tudi tehnično glede poslovanja. Šolsiko=upravni odsek v Ljubljani je imel od postanka (oktobra 1927) do danes 13 se» stankov in odsek v Mariboru 10 rednih in 1 izreden sestanek. Na teh sestarikih sta odseka obravnavala nascopne predloge in vprašanja in svoje to= zadevne sklepe predložila poverjeništvu za nadaljno postopanje. 1. Nagrada šoiskim upraviteljem za taj« ništvo pri krajevnih šolskih odborih. Inter» vencije pri prosvetnem oddelku glede tolmas čenja čl. 7. uredbe je bila objavljena v »Učit. Tovarišu«. 2. Izprememba in izpopolnitev uredbe o krajnih šolskih odborih — izdelan je toza« devni elaborat. 3. Oblastni šolski nadzornik bodi osnovs nošolski učitelj. Napravila se je v tej zadevi spomenica na Izvršni odbor UJU in poslans ske klube, da ščitijo naše želje. 4. Sodelovanje šolske mladine pri prire-ditvah. 5. Ocenjevanje naturalnih stanovanj — kako se je izvršila ta 'zadeva v drugih oblasteh (tabela za sarajevsko oblast je bila obs javljena v »Učit. Tovarišu«). 6. Premeščanje po čl. 71. Intervencija pri prosvetnem oddelku. 7. Začasno premeščanje zač. učiteljev po sreskih šolskih nadzornikih v svrho nadomeščanja obolelih učiteljev. 8. Ocenjevanje učnih oseb po šol. upra' viteljih naj se upošteva, končrui red naj oce« njevalna komisija sporoči šol. upraviteljeiti za vpis v »Uslužbenički list«. 9. Kolkovanje izkazov — ukinitev. Na tozadevno vlogo je ministrstvo prosvete spo^ ročilo, da ni moglo spraviti zadevne 'odločbc v Ietošnji finančni zakon — in da mora ostat: zadeva zaenkrat pri starem. 10. Kolkovanje prilog se računom kraj. šol. odborov — tozadevno so iz>šli posebni odloki in navodila. 11. Ukinitev 8srazrednic. Po sestanku upraviteljev 8=razrcdnic se je na podlagi skle» njenih smernic dn razlogov poslala spomenita obema proisvetnima oddelkoma (Izvršnemu ¦odboru in poslanskemu klubu). 12. Prevedba kronskih upbkojencev. Na» pravila se je v tem vprašanju spomenica na ministrstvo financ, Izvršni odbor in poslan» ske klube (zadevo ima Glavna kontrola). 13. Izplačevanje posmrtnin, nadur, občin^ skih doklad in nagrad za popisovanje šo* larjev. 14. Ustanovitev oblastaih učiteljskih knjižnic. 15. Obravnava šolskih zamud. 16. Postopek dtsciplinskih zadev. 17. Uvedba psiholoških popisovalnih pol in pregled šolarjevsnovincev po zdravniku. 18. Zopetna upeljava uradnih okrajnih in oblastndh učiteljskih konferenc. Napravila se je spomenica. 19. Zvišanje oprav. doklad šol. upravi^ teljem v novem šol. zakonu. Predlog Izvrš. odboru. 20. Vzdrževanje naturalnih stanovanj od strani krajnih šolskih odborov. Vloga obl. šol. odboru in prosv. oddelku v Mariboru. 21. Kolkovanje raznih vlog na oblasti naj prineso Ročnd katalog. 22. Brezplačno kurivo učiteljstva naj se uredi potom tožbe. 23. Statistične tabele za glavno letno po» ročilo. 24. Nove postavke v proračunu krajnih šolskih odborov. 25. Zbiranje prispevkov in razno proda= janje knjig, srečk itd. po šolah. 26. Šolske razmere v poedinih srezih. Za Prekmurje deputacija pri vel. županu. 27.* Izdaja »Pravilnika za eaotne šolske zvezke«. 28. Poenostavljenje šolskih tiskovin. 29. Znižanje in maksdmiranje obveznih učnih ur in zvišanje honorarja za nadure. 30. 32=letno službovanje učiteljstva za dosego polne pokojnine s 15% poviškom. Poleg navedenih zadev sta reševala od= seka še mnogo drugih vprašanj in dajala tov. članom pravna navodila in informacije. Zaostanke iz pre.jšnjih računskih let — partija 55. Glasom predpisov zakona o državnem računovodstvu in vsakoletnih fin. zakonov se izplačujejo v budžetskem letu, ki traja od 1. aprila enega do 31. marca drugega leta, za» padlii (dospeli — pripadajoči) prejemki (pla» oe, pokojnine, potni in selilni stroški }. dr.), za katere je bil predviden v istem proračiuns skem letu kredit, do dne 31. avgusta, če je bil pripadajoči zahtevek priglašen pred po= tekom budžetskega leta, t. j. do 31. marca in če je bil za to izdan nalog nakazujoče oblasti do konca julija novega budž. leta. Vsi po 31. marcu priglašeni zahtevki in oni za katere nd bilo kritja v budž. letu, za» padejo v takozvano partijo dolgov iz prejš* njih let. Ker se je često dogodilo, da ni bilo v budž. letih dovolj kritja za pripadajoče za» htevke (potni in selilnii stroški), ali se zaradi prepozne priglasitve zahteVkov (osn. plače, rodb. doklade i. dr.) niso mogli izplačati za» hteVki iz kreditov miinulega proraouna, je za^ padlo mnogo zneskov — tekom zadnjih lef nad 2 milijona — v omenjeno partijo (55.). Take zneske je prijavljala nakazujoča oblast na običajen način ministrstvu pro« svete. Na prošnje posameznfkov in skupin je poverjeništvo UJU veokrat posredovalo po* tom centrale UJU v Beogradu, zveze držav= nih nameščencev in poslanskih klubov prl ministrstvu prosvete in ministrstvu financ za izposlovanje in otvoritev kredita za sanacijo teh priglašenih zaostankov — dolgov. Meseca marca t. 1. se je res — lahko rečemo po na« šern^ prizadevanju — dovolij zadosten kredit za izplačilo vseh priglašenih zaostankov iz prejšnjih let do pare — za prosveto v Slm*c« niji 2-8 milijona. Gotovo se je vsak prizadeti oddahnil, ko je čital v novinah, da se izpla* čajo vsi zaostanki iz prejšnjih let, a eden obraoa — drugi obrne. Kakor že omenjeno, so bili vsi zaostanki običajno priglašeni ministrstvu prosvete pred potekom budž. leta in na podlagi teh prigla= sitev in predložendh priznanic je bil dovoljen •kredit za vse zaostanke. Razen priznanic, ki jih je vizirala mest= na kontrola na podlagi originalnih nakazilnih spisov, se ni zahtevalo nobenih drugih dokas zil (dekretov — rešenj) in zadeva j e b i 1 a tedaj v redu. Meseca marca t. 1. pa je pričelo ministr= stvo prosvete vračati spiske s priznanicami prosv. oddelkom s pozivom, da mora vsak poedinec s posebno prašnjo zaprositi za fz» plačilo zaostankov in prošnji priložiti prizna> nice in dokument o upravičenosti do izpla« čila in to v smislu odloka ministrstva pro» svete E. F. br. 6849 z dne 15. junija 1927, ki se je nanašal na izplačilo nadur na meščans skih šolah. Prizadeti so na poziv prosv. oddelkov ta> koj zadostili nalogu, a kljub temu doslej ve= lik del teh zaostankov ni izplačan, četudi ima ministrstvo prosvete po čl. 13. finančnega zakona za leto 1928./29. po preteku proračun* skega leta še štiri masece časa za izdajanje izplačilnih nalogov za aganžirane kredite — kakršen je tudi tu omenjeni — dovoljeni kredit. Poverjeništvo je napravilo potrebne ko» rake glede izplačila še neizplačanih za-ostan« kov, za katere je kredit tu. Odsek za kontraiktualce. Prošnje kontraktualcev za dosego držav* ljanstva SHS so se po nastopu ministra dr. Korošca reševale s precejšnjo brzino, dočim je zadnji čas nastal nekak zastoj. Vzrok bo menda iskati v tem, da niso bile prošnje ne= katerdh zadostno opremljene s potrebnimi prilogami. Tako je odbor zvedel, da niso ne» kateri prosilci predložili pnošnji izjave ene iz=med tukajšnjih občin za sprejem v občinsko zvezo. Drugim so manjkale priloge izvršenih študij, tretjim so manjkale druge priloge ali niso bile zadostno kolkovane itd. Pri sreskih poglavarjih in vel. županstvih dobi vsak kon=  traktualec navodila, po katerih se mora na* tančno ravnati in predložiti vse v navodilu zahtevane listine. Pripominjamo, da se je na večkratni po-ziv v U. T. priglasilo le 78 tov., ki še nimajo državljanstva, dasi je število gotovo šo en» krat večje. Za nepriglašene ni-bilo mogoče ničesar ukreniti in naj si ti vsled malomar» nosti pripišejo sami sebi pcsledice. Izkaz prijavljenih s poslandmi podatki je bil poslan s posebno spomenico ministru dr. Korošcu in frov. Fleretu. Sklepamo iz poa ročil v listih. da je po predloženem izkazu ugodno rešendh % prošenj. Od onih ki so do» bili ugodno rešene prošnje ni čutil potrebno niti eden kolegov, da bi to javil odboru. Evi» denco mora odbor iskati — kakor omenjeno — iz ldstov. Da mora biti taka evidenca ne-popolna, je samoobsebi razumljivo. Med ne» katerimi tovariši, ki še nimajo rešenih pro> šenj, se je pojavilo neko razburjenje in sH« šale so se celo opazke,. češ, da odbor dela samo za nekatere. Za posameznika se ni na= pravilo najmanjšega koraka! Kar je bilo do= seženega, je bilo vedno potom skupne liste. Nujno bi tedaj bilo potrebno, da se ponov» no javijo vsi tisti, ki nimajo še rešenih pro= šenj z navedbo datuma in uradne štev. onega urada, pri katerem je bila prošnja predlo« žena, da ,bo mogoče ponovno posredovati pri ministrstvu. Drugo važno vprašanje, za ka* tero se je odbor potegoval, je bilo pri raz= pisu učiteljskih služb definitivno nameščenje kont. učiteljev. To pa ni doseglo popolnega zaželjcnega uspeha. Končno se je pri odboru za kontraktu* alce razpravljalo o posebnem fondu, ki naj bi se ustanovil pri pov. UJU in flz katerega bi bili deležni v prvi sili učitelji iz Primorja. Za rešitev teh vprašanj je imel odbor od okto* bra do danes 15 sej. Pevski zbor učiteljstva UJU. Kmalu bodo pretekla tri leta, kar ima slovensko učiteljstvo svoj pevski zbor. Rodil se je v dobi, ko je preživljalo slovensko uŁi* teljstvo eno svojih najtežjih kriz. Ob krstu mu ni kumovala organizacija, a izšel je iz njenih vrst. Kljub temu ga je sprejela pod svoje okrilje. Zbor je tu, delo je vztrajno, žilavo in požrtvovalno v prid stanu in na= roda. Iz njegovega nastopa na lanski pokra. jinski skupščini v Kranju smo se uverili o njegovih vrlinah. Svoj in naš pevski sloves je ponesel tudi izven mej Slovenije v Zagreb, kjer je nastopil pred zbrano pevsko elitp zagrebško. Kritika je bila nad vse laskava. Ponovil je svoj koncert v Ljubljani in Celju, povsod z istim uspehom. Sedaj se pripravlja za koncert, ki ga priredi povodom državne skupščine v Mariboru. Njegov nadaljni obs stoj je odvisen od moralne in materijalne podpore naše organizacije. Okrožnico pev« skega zbora smo razposlali vsem druištvom s prošnjo, naj razpravljajo o njej in dajo svojim delegatom na pokrajinski skupščini striktna navodila. Seja poverjenikov. Ses>tanki poverjenikov in po potrebi re= ferentov iz vseh poverjeništev pod vodstvom predsednika UJU so umestni in potrebni. Po* verjeniki poročajo o delovanju svojega po* verjeništva. S tem je omogočen upogled v delovanje poverjeništva in dana prilika in možnost usmeriti vse delo v organizaciji enotno in smotreno. Seje poverjenikov bi se morale vršiti vsaj vsak drugi mesec. Letos je bila — žal — samo ena seja v Brodu na Savi 18. decembra 1927. Obširno poročilo je priobčil Učiteljslki Tovariš 22. decembra 1927. Seja glavnega odbora. Poleg sej poverjenikov se vršita vsako leto navadno tudi dve seji glavnega odbora. Glavni jodbor udruženja sestavljajo vsi čla« ni izvršnega odbora, poverjeniki in tajniki vseh peterih poverjeništev in po trije na glavni skupščini izvoljeni člani iz v;sakega poverjeništva. Iz našega poverjeništva so to tovariši Anton Gnu,s, Anton Hren in Josip Lapajne. Seja, ki se vrši tik pred glavno skaipščino, pripravi .vse. predloge za glavno skupščino in določi potrebne odseke, zapis* nikarje in overovatelje. Na seji, ki se vrši navadno okrog velike noči. poda predsednik udruženja poročilo o delu izvršenega odbora, poverjenjkj ali tajniki vsakega poverjeništva pa poročajo o delovanju svojega poverjenis štva. Izvolijo se: odsek za teme, predloge, po potrebi odsek za pravila in šolski zakon, fis nančni odsek ter še drugi odsdki. Odsek za teme določi referate in referente za glavno skupščino, v odseku za predloge se raz^prav« Ija o vseh predlogih, došlih iz posameznih poverjeništev in važnih za vso organizacijo. O četm razpravlja odsek za pravila in šolski zakon, nam pove označba odseka. Obširneje in podrobneje o tem ne bom govoril, ker je cbjavil Učit. Tovariš pred kratkim točno po» ročilo o seji glavnega odbora. Podrobno po» ročilo pa je prinesla Narodna Prosveta. Skle» pi se odstopijo izvršnemu odboru z nalogom. da jih realizira. Važnejši pridejo pred glav« no s^krupščino. Izvršni odbor UJU. Izvršni odbor sestavljajo: predsednik, dva podpredsednika, glavni tajnik in osem članov. Voljeni so za dobo treh let na glavnl skupščini. Izredna člana sta še blagajnik in urednik Narodne Prosvete. Izvrišni odbor vodi kot najvišja instanca udruženje in ga zastopa na zunaj. Ima redne tedenske seje, na ikaterih rešuje tekoče zadeve in predloge došle iz posameznih poverjeništev. Opozars jam tu na poročilo predsednika tov. V. K. Petroviča, ki ga je podal na seji glavnega od» bora dne 27. maja t. 1. in ga je objavil Učit. Tovariš, št. 49 z dne 21. junija t. 1, iz kate» rega je točno razvidno, da se je pečala orga« nizacija z raznimi stanovskimi, šolskimi in materijalnimi vprašanji. Organ central. udru* ženja je Narodna Prosveta, ki izhaja 2krat na teden. Udruženje jugoslovenskega učiteljstva je bilo ustanovljeino 18. julija 1920 na I. glav=> ni skupščini in kongresu v Beogradu. Sestav« lja ga pet poverjeništev. Beo-grajsko obsega Snhijo in Južno Srbijo, Črno goro in Vojvo* dino s 144 okrajnimi učit. druištvi in 6623 čla* ni, zagrebško poverjeništvo šteje 52 okrajni društvi in 2024 člane ter obsega vso Hrvat* skosSlavonijo, ljubljansko 32 okrajni učit. društvi <z 2926 člani, sarajevsko poverjeni* štvo za Bosno in Heroegovino ima 25 okraj* nih društev in 950 članov ter poverjeništvo za Dalmacijo, ki šteje 15. okraj. učit. društev s 738 člani. Skupno ima torej naše udruženje 258 okrajnih učiteljskih društev s 13.174 6la* ni. Tu naj omenim, da ni š,e združeno vse učiteljstvo v našem udruženju. Velifc del hr= vatskega učiteljstva je včlanjenih v »Savezu hrvatskih učiteljskih društev«. Ker ni med Savezom inUJU pascbnih in velilkih načelnih diferenc, upam, da pride kmalu do likvida« cije tudi tega vprašanja. Začetni koraki so že storjeni. Beograjsko poverjeništvo je v tekočem poslovnem letu izdalo knjigo »Osnove za reorganizacijo UJU«. (Knjigo jc razdelilo naše poverjeništvo vsem predseds nikom okrajnih učit. društev.) Sreska dru« štva sd razpravljala o načrtu noVih pravil. Poverjeništvo je izdelalo za društva poslov* nik ter priredilo 'za učitelje II. pedagoškospsiU hološki tečaj. Za razširjenje Učiteljskega do« ma je napravilo loterijo. Srecke je kupilo tudi naše članstvo. V domu je penzionat za učiteljsko deco. Širji sosvet je imel sejo 10. in 11. januarja. Razpravljala so se nastopna važnejša vprašanja: Boljša skrb za vzdržava* nje šol. zakon o narodnih šolah, učiteljska samoizobrazba, šolski album, izdajanje lista, ki bi prinašal vzorna predavanja, državni prosvetni program, boljše urejevanje Narod* ne Prosvete in Zorice, mednarodni učiteljski kongres v Berlinai, fond učkeljskih sirot, šol* ski muzej. Zagrebško poverjeništvo. O njegovem delovanju je pcročal pover* jenik Škavič nastopno: Delovanje je bilo tt» žavno Karadi neznosnih prilik, ker ni včlanje* no vse učiteljstvo Hrvatske in Slavonije v UJU. Preganjanje učiteljstva je prenehalo, a imelo je slabe posledice. Padlo je število društev in članstva. Ker jc ministrstvo pro» svete priznalo Učit. dom v Zagrdbu Savezu hrvatskih učit. društev, je članstvo v UJU silnjo deprimirano. Pojavilo se je vprašanjc ustanovitve tretje učit. organizacije. Vendapa tvori članstvo UJU relativno večino. Mnos go lučiteljev je neopredeljenih. Vsled teh ne« prilik je moralo prenehati izhajanje lista »Je« dinstvo«. Vendar pa je začel list na zahtevo članstva in po sklepu širjega sosveta zopet izhajati. Ker je dcbilo poverjcništvo od zaloge šolskih knjig 300.000 Din podpore, so za= čeli graditi Učit. konvikt, ki je domala že do* vršen. Glavrto prizadevanje je obstojalo v tem, da obdrži poverjeništvo svoje dosedas nje pozicijc. Na raiznih mestih ni lOtganizacis ja tako zastopana, kot bi morala biti. Zlasti ¦velja to za namestilno komisijo. Vsled na« pačnega tolmačenja zakona je izgubilo uči< teljstvo v Zagrebški in primorsko=krajiški oblasti pravicb do brezplačne kurjave, dasi= ravno je rešil državni svet povoljno to vpra» šanje. Šolski nadzorniki naj bodo stalni. Obrtne in trgovske nadaljevalne šole naj ostanejo v rokah osnovnošolskih učiteljev. Krajevni šolski odbori ne delujejo točno po predpisih. Poverjeništvo deluje živo ob vsaki priliki in se bori za učiteljske in stanovske pravice. Poverjeništvo splitsko za Dalmacijo je delovalo predvsem na okrep? ljenju organizacije. Od vsega dalmatinskega učiteljstva je včlanjenih v UJU 2h. Mlajše učiteljstvo slabo pristopa v organizacijo. Učiteljski dom je na čisto trgovski bazi in nima s poverjeništvom nikakega stika. Za članstvo izdaja poverjeništvo list »Pokret«. Okrajna dius.štva so razpravljala o pravilih UJU. Pravila za poverjeništvo še niso se» stavljena. Uprava je razdeljena na organiza= čni, pravni in ekiOnomislko=finančni odsek. O sarajevskem poverjen,ištvu ne morem podati popolnega poročila,. ker okrajna društva še niso poslala svojih poro> čil, predlogov in zaključkov svojemu pover. jeništvu, delovalo je na okrepljenju organi^ zacije in ustanovilo nekaj novih okrajnih učit. društev. Nekateri člani zahtevajo usta» novitev oblastnih učit. društev, drugi žele sdkcije, tretji samostojna okrajna učit. dru* štva. Zato je treba čimprej donesti nova pravila in uvesti strogo disciplino. V začetku leta je pozvalo poverjeništvo društva, naj razpravljajo o reorganizaciji UJU, o pravilih in Učit. domovih. Poverjeništvo je pokrenilo vprašanje izdajanje lista: »Arhiv za bosan< sko^hercegovsko učiteljstvo«. Doslej so izSle 3 številke. Razmere med učitelj&tvom v sta» novskcm pogledu niso rožnate. Poverjeništvo predlaga za vse ono učiteljstvo, ki se noče včlaniti v UJU, »črno knjigo«. Notva pravila UJU. Za nova pravila hrani naš arhiv mnogo spisov, mnogo nacrtov in dobrih idej, ki pa žal še niso našle razumevanja na jugu. Zadnji projekt ima učiteljstvo pred se« hoj, odsek pokrajins'ke skupščine ga bo imel v prctresu, ki lahko da dele,gatom za mari* borsko glavno skupščino še podrotona navos dila. Temeljno načelo za nas mora biti, da v interesu dobrc organizacije ne damo okr* niti poverjenitštvo, se ne podvržemo nezmi« selnemu in škodljivemu centraliziranju in za» htevamo taka pravila, da ne bodo poverjeni* štva po njih •ovirana v svojem delu in razmahu. Projekt šolskega zakona. V letošnjem letu smo dobili nov projekt šolskega >zakona, ki sam na sebi ni slaib. Bil bi eden najboljših od vseh dosedanjih pro« jektov. Poverjeništvo ima izdelan elaborat svojih predlogov, ki jih je deloma že, delotna jih pa bo še predložilo merodajnim krogom. Zadnje čase je bil projekt pred ministrs skim svetom. Kakor smo čitali v »Narodni Prosveti« so pa poedini ministri osporavali temeljne zahteve učiteljstva, takQ n. pr; 32 letno službeno dobo, 1 grupo II. kategorije itd. Za enkrat je stopila aktualrrost šolskega zakona v ozadje in ne pride pred to stkup* ščino. Naš tisk. Pokrajinska skupščina v Kranju je dala poverjeništvu mandat za izvedbo vseh smernic, ki jih je razvil jv svojem referatu »Naš tisk« tov. Ribičič. Dočim je Mladinska Matica po= polnoma realizirala svoj program in izdala publikacije o kresu, ®e smer pri Popotniku in Zvončku ni izpremenila. Obširno je govo* ril o tisku na seji širjega sosveta tcv. Dim* nik. Po stvarni debati je sklenil širji sosvet, naj se s preuredbo Popotnika in Zvončka počaka, ker fcosta praznovala prihodnje leto 50 oziroma 301etnico svojega obstoja. Vsi smo si pa edini, da je preosn&va pri obeh ne« obhodno potrebna. Odvisna pa je največ od dobrih sotrudnikov. Čim prej se izvede, tem bolje za ugled lista. O Popotniku je poslal posebno poročilo za pokrajinsko skupščino njegov urednik. Sloveaska Šolska Matica je imela cbčni zbor 4. aprila t. 1. Z teidcm volitev naša organizacija ne more biti popol* n,oma zadovoljna, ker sedi v odboru premalo zastopnilkov osnovnošolskega učiteljstva, če« prav tvori to glavni kader članstva. Publik* cije ne odgovarjajo današnjim potrebam uči« teljskega stanu. Naša zahteva je, da bodi na o^bčnem zboru SŠM navzočega čim vcč član* stva. Zato naj se vrši občni zbor ob času po« krajinske skupščine. Izpremene naj se pra» vila in prilagode današnjim prilikam. Stališče organizacije smo tolmačili novemu pred= sedniku v posebnem pismu. Centralna knjižnica^ Centralna knjižnica UJU šteje 1786 in» ventarnih številk z 2536 zvezki.' V letošnjem šolskem letu se je knjižnica pomnožila za 56 inv. številk, ki izvirajo po -večini iz re» cenzijskih izvodov »Učiteljskega tovariša*. Štiri knjige so bile kupljene za OIO. — Knjižnice se poslužuje več tovarišev v štu» dijske svrbe in je bilo v letošnjem šolskem letu izposojenih in deloma že vrnjenih 135 del. Ker je mnogo važnih knjig, ki so pa ne« vezane, bi bilo potrebno, da se nakaže knjiž* nici enkratni znesek 3—5000 Din za vezavo knjig, a obenem nakaže vsaj 1500 Din letno za nabavo najvažnejših novih knjig. Učiteljiska tiskarna. Učiteljska tiskarna je gospodarsko pod« jetje, v katerem bi morala imeti naša :OTga» nizacija vso zaslombo. Prizadevali smo si, da bi postala popolnoma last organizacije. Naš trud pa je 'bil brezuspešen. Odtočilni faktorji so bili nasprotnega mnenja. Zato smo svojo namero opustili in stopili s tiskarno samo v trgovske stike. Pogodbo smo dostavili vsem društvom. Učiteljska domova v Ljubljani in Mariboru. Oba sta si postavila za svoj cilj čimprej zgraditi lasten dom, ki naj bi skižil organiza= ciji ter sprejel pcd svojo streho srednje in višje šole obiskujočo u'čiteljsko deco. Pre* moiženje Učiteljskega doma v Ljubljani zna» ša 473.121 Din, onega v Mariboru pa 324.090 Din. Premoiženje. obeh se množi s prostovolj* nimi prispevki članstva in z gospodarsko ak» cijo. V tej se medsebojno podpirata, zato priporočam stanovsko zavednemu učiteljs stvu, da ne zavrača pošiljk in poivudb, ki iz= hajajo iz drugega področja. Učiteljski kon» vikt v Lj,uibljani se je 5. maja t. 1. preosncval v zadrugo z omejeno zavezo. Delež znaša 100 Din z enkratnim jamstvom. Doslej je podpi* sanih nad 300 deležev. Omenim naj tu, da sta prejela oba doma iz čistega dobička 1927 biv. drž. zaloge šolskih knjig in učil v Ljub« ljani 30.000 Din, ozir. 15.000 Din. Stanovska dolžnost veleva nam vsem, da izdatno podpi« ramo svoja domova. Učiteljska Samopomoč v Sloveniji. O njej ne bom izgubljal besed. Povdar> jam samo, da je najbolje organizirana gospo= darska učiteljiska ustanova, ki izplača takoj po smrti članovi posmrtninc tolikokrat po 5 Din, kolikor članov šteje druitvo na dan članove smrti. Za člane sprejema učitelje in profesorje, njih soproge in vdove ter .učite« Ijice javnih in zasebnih šol v Sloveniji. Pri» glašenec ne sme biti starejši od 45 let in mo* ra biti tib času sprejema zdrav. Kdor želi pri« stopiti, naj javi društvenemu predsedniku svoje ime, rojstne podatke, značaj, rojstni kraj, kraj bivališča in zdravniško izpričeva« lo. Ob sprejemu plača od 25 do 74 Din (po stanosti). Za vsak smrten slučaj plača 5 Din in enkrat v letu za upravne stro>ške in za re» zervni fond 6 Din. Danes šteje društvo 2250 članov, posmrtnina pa znaša 11.250 Din. Uči» teljska Samopomoč vrši svojo dolžnost ne» vsiljivo in na tovariški način. V nas samih si iščimo opore, piomagajmo drug drugemu, Učit. Samopomoč naj 'bo res prava samo» pomoč za vse tovariše in toivarišice. Zveza državnih nameščencev. Delovanje Zvczc drž. nameščencev se je v prošlem letu v glavnem usmerjalo na grru» pacijo sil, ki bi dale Zvezi na znotraj in na zunai potrebnega razmaha. Slo jc pred vsem za čim povoljnejšo re» šitev vprašanja, kako spraviti pod okrilje Zveze še vse one organizacije, ki &o stale do« slej izven njenega okvira in ki so skušale urediti vsem drž. nameščencem skupne za= deve z lastno močjo. Zvezi se je pregrupacija bojnih sil na osnovi izpremenjenih pravil do izvestne me« re posrečila, in vse večje organizacije, mcd temi v prvi vrsti naša, so ji nudile dovolj moralne in materialne podp.OTe. Udejstvovanje naše Zveze na zunaj to^ rej ni bilo večkrat kronano z uspehom radi tega, ker se Glavni Savez v Beogradu ni v prvi vrsti sam preustrojil, ni pa seveda tega zahteval tudi od ostalih pokrajinskih Zvez, vsled česar je ostalo prizadevanje naše Zve* ze več ali manj glas vpijočega v puščavi. Življenjska moč Zveze pa se jc zlasti od« ražala v urejevanju vsem državnim name« ščencem skupnih zahtev. Poseben njen odsek je v vseh detajlih predelal činovniški zakon ter so bile v obšir« nem elaboratu, ki ga je prcdložila Zveza vsem ministrstvom in Glavnemu Savezu, do gotove mere vpoštevane tudi naše špecialne zahteve, Zveza se je zavzemala za to, da se urads niškemru zakonu prizna polna veljavnost in da se ukinejo vse določbe finančnih zakonov, ki so bile in so še danes uradniškemu zako« nu na škodo. Borila se je za stalnost in neodvisnost drž. nameščencev. Zahtevala je izpremembo novega davč. zakona, ki je nad vse težko pogodil drž. na» meščenca. Vodila je borbo za izplačilo razlik, ki nam pripadajo po čin. zakonu za čas od 1. oktobra 1923 do 1. maja 1924, zahtevala je likvidacijo vseh državnih obveznosti iW prejšnjih let in ponovno restitucijo pod krin» ko takozvanih poplav leta 1926 reduciranih draginjskih doklad. Za podaljšanje stanovanjskega zakona je zbrala obsežno statistično gradivo. Zahtevala je brezplačno lečenje državnih nameščencev v državnih in samoupravnih bolnicah po čl. 112. uradniškega zakona in njih fakultativno zavarovanje v slučaju bo= lezni in nezgod. Ker je novi stanovanjski zakon najems nine valoriziral v mnogih primerih preko zlate valute, je predlagala 13*kratno poviša^ nje stanarine. Revi'zijo ured.be o povračilu potnih in selitvenih stroškov je imela naša Zveza pri vsaki priliki v evidenci in je baš zdaj na tem, da privede to vprašanje do srečnega za* ključka. Prav tako je podprla našo zahtevo, da se z drž. nameščerikami omoženim drž. na» meščencem ne smejo krčiti draginjske do? klade. Po vseh svojih močeh se je Zveza udele« ževala kolektivne akcije, da se člena 123. in 139. ter zadnji odstavek člena 157. uradni^ škega zakona (predjemi na osebne prejemke, pridobitev pravice do polne pokojnine in užu vanje pokojnine v inozemstvu) v polnem ob^ segu zopet uveljavijo in da se določba čl. 336.. fin1. zak. za leto 1928./29., !ki razširja pokcj/ ninsko službeno osnovo od 10 na 15 let ukine. Delovala je in še vedno stremi za tem, da se s členom 344. fin. zak. za 1. 1928./29. pred^ videna revizija uradniškega zakona proširi tudi na vse drž. upokojence brez razlike. Nastopila je ponovno proti zavdačevanju prevedbe kronskih penzij na dinanske. Zahtevala je revizijo tolmačenja čl. 144 uradniškega zakona v tem zmislu, da se pri« zna pravica do pokojnine tudi onim vdovam drž. upokojencev, ki so se poTOčile tedaj, ko so bili njih možje že v stanj.u pokoja. Nadaljnja Zvezina akcija se je usmerja^ la na zahtevo, da se drž. upokojencem z re» šenjem z dne 7. oktobra 1924 odvzeta stana« rina zopet prizna in da odredba čl. 152 uradn. zakona, ki določa, da se odreja količina pen» zije z istim odlokom, s katerim se uslužbe* nec upokoji, striktno izvaja. Sama vprašanja torej, ki so vsem drž. nameščencem enako pri srcu, od katerih pa žal vsled neumevanja vladnih faktorjev, pa tudi vsled nezadostne organizatorne zavesti drž. uslužbencev samih, do danes niti eno še ni povoljno likvidirano. Naše mnenje o Zvezi, ki se je poleg dru» gega postavila brez pridržka ob stran tudi našemu odporu proti najnovejšim persekuci» jam, proživša nam vso moralno podporo, je docela opredeljeno. Zveza bo morala v najkrajšem času pre< okreniti pravec svojega delovanja tudi v vz< gojno, ideološko smer ter iz svojega član« stva napraviti to, kar danes še ni. Pomen Zveze drž. nam. za učiteljstvo je posebno v tem, da dobimo potom nje stike z vsemi stavbami, državnega pravdništva, kar služi naši organizaciji v oporo pri sta* n.ovs'ko^politiški borbi. Na podlargi teh zvez nam je mogoče dobiti informacij, kako imajo pasam«zna vprašanja urejena pri drugih strokah, kar nam služi pogosto za utemeljevanje in oporo naših predlogov in zahtev, ter vlog. Z Zvezo se skupno borimo za skupne zahteve in interese vsega državnega uradni« štva. Na'š namen mora biti, da ne bomo skup» no nastopali samo z ostalim državnim urads ništvom, ampak tudi s pnvatnimi nameščen* ci in strokovnimi organizacijami drugih sta» nov, kadar bomo hoteli doseči kake skupne teinje. Kadar se bodo strokovne organizaci« je solidarno borile druga za drugo, če bodo ogroiženi interesi in prava ene ali druge, te* daj bomo šele lahko rekli, da smo borbena organizacija, ki je v stanu mobillizirati široiko javnost v obrambo pravic sorodnili strokov« nih organizacij in da ne ibo nastopalo samo članstvo, ampak tudi široka javnost, če bo ¦kdorkoli poizkušal nasilno kratiti pravice strokovnih organizacij. Taka solidarnost se je pokazala posebno v zadnjem slučaju, ko je bila ogrožena dru« štvena svoboda in svoboda tiska naše stro» kovne organizacije. Zvcza drž. nam. je dala naši lOrganizaciji na razpolago upravne in sodne jufiste, ki so proučili zadevo s pravnega stališča ter nara dali pravno bazo za našo nadaljno boTbo. Zainteresirala je za naš boj vse včlanjene or* ganizacije, ki so se solidarizirale z učitelj* stvom. Intervenirala je pri velikem županu, pripravljena je bila tudi osebno intervenirati pri ministrstvoa prosvete, kar se je pa pozne« je izkazalo za nepotrebno. Zainteresirala je za zadevo tudi činovniški kongres v Sarajes vu, ki je sprejel resolucijo sollidarnosti vsega driž. uradništva v državi z učiteljstvom. Ker dobi sedanja Zveza drž. nameščen« cev tudi svoje poslovne prostore in pisarne v Učiteljski tiskarni, bo imela naša organi« zacija z njo še tesnejše stike in še več koristi. Pravi pomen skupne in solidarne iborbe vseh strokovnih organizacij se bo pokazal pa šele čez leta, ko bomo skwpne nastope doforo organizirali, Na tem polju ni potreba samo konse« kventnega dela, ampak tudi trdne volje in vstrajnosti! Preganjanje učiteljstva v prevaljskem okraju. Kje tiči vzrok temu zlu, nismo mogli to« čno ugdtoviti. Vemo le, da je prišlo orožni» štvo k ne'katerim našim učiteljem ter izvefl* lo hišno preiskavo, ne da bi bilo pokazalo učitelju odllok oblastl, ki je odredila preiska* vo. Čitalo je privatno korespondenco pri učU teljstvu, Ves postopek oblasti je prOti čl. 11. in 17. ustave. S tem je oblast kruto žalila učiteljstvo in mu je jemala ugled pri ljud« stvu. Re-zulltat vseh preiskav je bil negativen. V zaščito članstva je poverjeništvo storiio najenergičnejše korake ter obvestilo o proti* zafconitem postopanju slovenske poslanske klube in posamezne poslance, kakor tudi Iz* vršni odbor v Beogradu. Stavili smo v Učit. Tovarišu javno vprašanje g. ministru notra« njih del, g. ministru prosvete, g. velikemu žu< panu v Matiboru in g. sreskemu poglavarju v Prevaljah. Vsem smo poslali št. 23 Učit. Tovariša >z dne 22. decembra 1927. O prega* njanju učiteljstva smo poročali tudi na seji poverjenibov, ki se je vršila 18. decembra na Brodu Ob Savi in na seji glavnega odbora v Beogradu 27. in 28. maja 1928. V kolikor smo poučeni je sramoten postopek prenehal. Če so pa bili kaznovani oni faktorji, ki so kršili ustavo in zakon, nam ni znano. DiscipKnska preiskava in tiskovna tožba proii predsednikom društev, poverjeniku in ureds niku »Učit. Tovariša«. Velika preizkušnja za našo organizacijo je prišla v letošnjem letu, ko so se pričeie persdkucije nad vodilnimi člani organizacije, ker so ti izražali voljo in razpoloženje člans stva. Najprej so prišli v disciplinsko preiska« vo predsedniki društev, ko smo se zavzeli za referenta min. prosvete. Te preiskave še das nes niso končane. Nekateri predsedniki so dobili službene opomine. ker so točno rzvrše^ vali društvene sklepe. Disciplinski senat v Ljubljani je zahteval okrožnico poverjeništva v tej zadevi. Poverjeništvo te okrožnice se* natu ni izročilo, ker je hotelo varovati dru* štveno avtonomijo. Ugledni upravni juristi pri Zvezi državnih nameščencev so stali ob strani poverjeiništvu in dajali materijal za obrambo na razpolago. Ti so izrekli pravno mnenje, da discipHinski senat in ne druga oblast, izven politične, nima pravice vmeša* vati se v interese avtonomne pravice dru* štev. Edino ako društvo prekrsi svoj delo« krog, ima pravico poseči vmes politična oblast in razpustiti društvo. Našim društvenim predsednikom, ki so stali neomajno na braniku obrambe naših stanovskih pravic, smo dolžni izreči na skup« ščini p,riznanje in zaupanje v imenu celokup* nega učiteljstva. Slične stvari so se dogajale tudi pri sw marslkem in Udruženju jugoslov. nacional* nih ždezničarjev. Tudi tam so bili člani kli« cani na odgovor 'zaradi društvenih ukrepov. Vodilni član železničarske organizacije je bii za nekaj časa celo odstavljen iz službe. Želczo se predzkuša v ognju, Ijudi v bor* bi! Tako je tudi naša organizacija postavljena preizkušnji v borbi. Prvi je sledila druga! »Udari pastirja in čreda se bo razkropilla.« Ker sta izvršcvala sklep organizacije, sta prišla v disciplinsko preiskavo poverjenik UJU in urednik Učiteljslkega Tovariša. S tem je učiteljstvo začutilo, da se jemlje svo* boda izraženja naši organjzaciji, ki je zajam* čena vsem društvom po ustavi in društve« nem zakonu. Tudi v tem pogledu so nam pri* skočili na pomoč ugledni juristi Zveze drž. nameščencev. Slulčaj je bil namreč teižje nravi, ker se je klicalo na odgovor disciplinskim potom predsednika organizacije kot predstavnika lastništva in urednika Učiteljskega Tovariša zaradi zadev, ki so bile objavljene v listu. Če bi se nadaljevala ta praksa, potem se sploh jenja vsaka svoboda in vsaka krit;k.a za državno uradništvo, njega organizacije in liste. Tudi v tem pogledu je priskočila Zveza drž. nameščencev na pomoč z odličnimi sods nimi juristi. Smelo lahko trdimo, da smo stali v obrainbi nr višku. Discipiinski preiskavi so sledili uradni popravki od oblasti v Učiteljskem Tovanšu. Vse učiteljstvo jc bilo pa presenečeno, ker je Jjubljanski prosvetni oddelek popravljal slučaje, ki so se vršili izključno v maribor* ski oblasti. S tem je bila uredniku odvzeta možnost odgovora na popravke, ker bi ga po najnovejši praksi v >zmislu čl. 92 čin. zak. zo> pet iklical diisciplinsko na odgovor, če bi pn* občil kako zavrnitev popravkov. Ob priiiki seje Glavnega odbora UJU smo ddkazali zadevo na licu mesta v Beo= gradu. Uredili smo zadevo zadovoljivo. V največje presenečenje pa je sledila čez mesec dni po tem še tiskovna toižba, ki je bila povzročena sicer na podlagi starega naloga iz Beograda od ljubljanske oblasti. Ob tej priliki smo videli, da imamo mnogo prijateljev. Oglasile so se vse učitelj* ske organizacije v državi. Glavni odbor UJU je bil soiidaren, vsa poverjeništva UJU so* lidarna, tudi učiteljske organizacije izven UJU so bile solidarne, tisk vseh učiteljskih skupin je bil solidaren in je prinašal članke o tem; Zveza diržavnih namcščencev je bila solidarna, z njo so bile solidarne z učitelj« stvom vse včlanjene strokovne organizacije, enako je bil solidaren njen tisk in Činovniški Savez v Bcogradu, ki je dal temu duška na kongresu v Sarajevu; &olidarni so bili jugo« slovanski nacionalni železničarji, ki so z naj= večjo vnemo zasledovali našo borbo in jo s simpatijami spremljali v svojem časopisju, lahko rcčemo, da tudi širša javnost z vnemo in pozornostjo sledi naši borbi. Sreska društva so častno izvršila svojo dolžnost in podprla vodstvo organizacije v 'borbi za skupne interese. Pred stklepom naj še omcnim kako idealne borce imamo na svoji strani s citatom iz pisma g. dr. Jakoba Štefančiča iz Beograda, ki smo ga naprosili !za zastopstvo našega poverjeništva v Beogra* du, ki pravi: »Glede mojega računa, o kate« irem mi pišete, Vam končno še omenim, da mi služi le v čast, da morem zastopati Vaše Udruženje, ki se tako težko irj odločno bori za svojo vzvišeno idejo in kcr uvidevam, da Vam je za končni uspeh potrcbna vsalka pra« va, smatram zastopndštvo kot častno za* dew.« Končam to temno točko naše organizacije z izjavo, da hrani organizačni arhiv dokumente, ki bodo zgodovini pričali o vsem, kar se je godilo nad organizacijo in njenimi vo« ditelji v času, ko je strnjeno branilo učitelj« stvo svoja stanovska prava. Vkljub razoča* ranjem ne fagubimo idealizma in trdne vere, da bo stanovska ideja učiteljstva zmagala in premagala vse zapreke, ki so ji zadnji do= godki morda šele zalčetek. Tudi poedinci, ki morda krenejo v stranpot ali se morda po= polnoma izgu.be, nas ne uverijo o nasprotnem. Imenovanje oblastnega šolskega nadzoirnika za ljubljanako oblast. Vzporedno z gornjo zadevo je šlo vpra« šanje o'blastnega šolskega nadzornika za ljub^ Ijansko oblast. Sprva je bila vsa borba usmerjena v to smer, da se je forsiralo od prosvetne uprave nameščenje profesorja, oci UJU pa osnovnošolskega učitelja. Poverjenišivo je predložilo prosvetnt upravi in UJU predlog, kakor so ga sprejeli predsedniki društev na svojem tozadevnem sestanku. Drugih kcrakov poverjeništvo nl storilo v tej zadevi, kakor da je naročilo svo^ ji centrali, naj čuva da ohrani osnovnošolskc učiteljstvo svojo posest. Gospod prosvetni inspektor dr. Capuder je deputaciji pov. UJU odklonil predlog ter vztrajal na imeno* vanju profesorja na to mesto. Ko je bil pov. Andrej Skulj imenovan za vršilca dolžnosti oblastnega šolskega nadzor^ nika, je pričela proti njemu disciplinarna pre« iskava, dasi je samo formalni predstavnik lastništva lista, ker to za"hteva zaikon in celo v tiskovno tožbo se ga je vštulilo vmes. Ako bi bil sprva imenovan sedanji nadzornik, bi bilo za organizacijo stališče lahko in z velu kim zadaščenjem bi pozdravilo učiteljstvo zmago osnovnošolskega zastopnika proti m^ sprotno delujočim silam. TaJko je pa položaj težji, ker je videtl, da gotove sile delujejo še vedno na to, da _v vsakokratni politični konjunkturi izrabljajo položaj !za imenovanje svojih političnih pri« stašev. Drugi so odvrnjeni v stran, četudi je njih strokovna sposobnost neoporečna. Do čistega strokovnega principa in uveljavljenja strokovne sposobnosti je še daleč. Tudi v lastnih vrstah moramo grajati, če tovariši domnevajo, da je v gotovi konjunk= turi dana pravica le njihovim političnim sos mišljenikom do zasedbe poedinih mest. Iz tega je ralzvidno, da še niso prožeti stanov« skega duha in nove smeri ter jih omami mo> ment — konjunktura nasproti načelom, na katera pozabijo. Takim tovarišem moramo vso odgovornost prepustiti samim, Iker orga= nizaciji izbijajo sami orožje iz rok za obram* bo načelnega stališča ob drugih prilikah. Pa ta prehodni štadij nas ne sme napra« viti malodušne in nam ne sme vzeti vere v naša načela. Vse je minljivo — naoela pa so trajna! V posebriio> zadoščenje sta nam znana dva slučaja, ko sta dva tovairiša gladko od^ >bila ponudbo strankinih kurtežev, ki so jim prišli ponujati nadzorniška mesta, da bi rz* menjali dva nadzornika. Tema tovari«ema v,sa čast in spoštovanje1; ona pojmujeta prav deklaracijo! Kadar p-ostanejo izjeme pravilo, tedaj bo naš stan lahko ponosen sam nase! Nisem navedel tu vsega dela v tem po* ročilu. Ako bi hotel to storiti, moral bi napi= sati skoiro knjigo. Lahko pa razvidite, da smo postopali v smislu smernic, ki nam jih je za* črtala pokrajinska skupšičina v Kranjii. Ako nismo mogli vsega doseči, je vzrok to, ker je sprejet program preobširen. Treba bo več let, da ga popolnoma realiziramo. Ko bo to iz* vršeno, bomo lahko rekli, da je naša organi* zacija duhovno popolnoma prcrojena in spo* sobna vršiti po svojem članstvu med našim narodom svojo kulturno misijo.