'ZaScjJfki TEDNIK TRBOVLJE, 6. FEBRUARJA 1964 ŠTEVILKA 6 LETO XVII. CENA 20 DIN V DANAŠNJI ŠTEVILKI • UČNI USPEHI IN NEUSPEHI NA ŠOLAH V I. POLLETJU — stran 4 % že drug šolski primer: MAJAVA KONSTRUKCIJA — stran 5 • NAJMLAJŠI PLANINCI BODO IMELI SVOJE VODNIKE — stran 6, 7 • LITIJSKA RAZIGRANA IN PIKRA NEDELJA — stran 8 • DRUŠTVO NA »PAPIRJU« — stran 9 Posvetovanje s političnim aktivom (p) TRBOVLJE — Občinski komite ZKS Trbovlje je prej-šni četrtek sklical posvetovanje komunistov, ki delajo v vodstvih sindikalnih podružnic. Na njem so se pogovorili o nekaterih aktualnih nalogah, ki stoje pred sindikati in o vprašanjih, ki zavirajo uspešno delo pri izvrševanju nalog v sindikatih. Skupščina o družbenem planu (p) HRASTNIK — V nedeljo so se v hrastniški občini končali zadnji zbori volivcev. Na njih so občani razpravljali o letošnjem družbenem načrtu hrastniške občine. V teh dneh pa bosta družbeni plan in proračun sprejela tudi oba zbora občinske skupščine. Proizvodni plan sprejet (p) HRASTNIK — Centralni delavski svet Steklarne Hrastnik je prejšnji teden soglasno sprejel letošnji proizvodni plan podjetja. Le-ta perdvideva, da bo znašal celotni dohodek podjetja v letu 1964 preko 3 milijarde dinarjev. Medtem ko je plan za leto 1963 predvideval izvoz v višini 720.000 dolarjev, se je v letošnjem letu povspel za nadaljnjih 60.000 dolarjev. Potemtakem predvidevajo v hrastniški steklarni, da bodo letos izvozili za 780.000 dolarjev raznih steklenih izdelkov. ZASA V SKI TE D N [ K ? 7 T ? V FEBRU ARJU? ? ? ? ? ZASAVSKI TEDNIK ODPRTO PISMO SOCIALISTIČNE ZVEZE samoupravnim organom delovnih organizacij in občinskim skupšičnam Naš sedanji, še bolj pa prihodnji razvoj gospodarskih in drugih družbenih dejavnosti nujno terjata čedalje večjo in trajno skrb za vzgojo strokovnjakov, visoko kvalificiranih delavcev na vseh področjih našega življenja. Dosežki dosedanjih izobraževalnih prizadevanj višjih, visokih, srednjih, strokovnih šol in vseh drugih načinov vzgoje tem potrebam nikakor ne zadoščajo. Zaostajanje, ki se še očitneje kaže ob prizadevanjih za večjo produktivnost dela, za uvajanje modeme organizacije, tehnike in tehnologije in za učinkovitejše in kvalitetnejše delo družbenih služb, je mogoče odpravljati z zavestnejšo akcijo celotne družbe, še posebej pa vseh delovnih organizacij in občin. Izvršni odbor Glavnega odbora SZDL Slovenije zato poziva vse delovne organizacije in občinske skupščine, naj nemudoma analizirajo dosedanja prizadevanja za vzgojo strokovnjakov, v zvezi s tem posebej in vsestransko prouče politiko štipendiranja in na podlagi temeljitih analiz sprejemajo ustrezne sklepe. Analiza štipendijske politike v zadnjem času kažejo celo upadanje števila podeljenih štipendij, zaostajanje njihove višine za rastjo življenjskih stroškov. Tl podatki mimo tega opozarjajo, da zlasti v komunah pri štipendijski politiki ni dovolj razumevanja za skladni razvoj vseh področij. Prav tako kažejo podatki, da delovne organizacije niso storile dovolj za strokovno usposabljanje članov kolektiva. Še očitneje so vse te pomanjkljivosti izražajo ob dejstvu, da delovne organizacije niso v celoti izkoristile sedanjih olajšav za financiranje izobraževanja, niso v celoti izkoristile sedanjih olajšav za financiranje izobraževanja. Delovne organizacije in občinska skupščina bi morale v zvezi s tem zlasti upoštevati: — da je potrebno razvijati široko skrb za vse oblike izobraževanja; pri tem Je razvijati teshejše medsebojno (Nadaljevanje na 3. strani) I1 Zimske počitnice so minile in spet so na vseh il šolah zazvonili šolski zvonci, šolarji pa so zasedli I1 svoja stara mesta za šolskimi klopmi. Hodniki sa i spet oživeli in sprejeli vrišč otrok, ki so namesto l> sani tega jutra vzeli v roke aktovke in krenili v »hiše učenosti.« Naša dva šolarja na sliki obiskujeta j i la razred v osnovni šoli Franca Rozmana — Stane- V ta v Šmartnem pri Litiji. To sta Pavlica Zaman in Toni Matos, ki morata prehoditi vsak dan preko ji dve uri na poti od doma do svoje šole. Njima in i * vsem ostalim učencem želimo kar največ uspeha pri učenju. Posvetovanja vodstev SZDL s V teh dneh bo v Trbovljah več sektorskih posvetovanj predstavnikov občinskih vod-• štev organizacij SZDL zasavskih občin Trbovlje, Hrastnik, Zagorje ob Savi in Litije. Na prvem takem posvetovanju so se zbrali predsedniki in sekretarji občinskih o borov SZDL skupaj s člani komisij za organizacijska in kadrovska vprašanja pri ObO SZDL ter razpravljati o družbenih planih in proračunih občin za leto 1964; o statutih občin, delovnih organizacij in krajevnih skupnosti; o družbenih centrih; nekaterih kadrovskih vprašanjih ter o prlpčavah na konference krajevnih organizacij SZDL. Uvodoma so obširneje med drugim razpravljali o zborih volivcev, še posebej pa o vzrokih za ne najboljšo udeležbo 'na njih. Eden od osnovnih vzrokov je po ugotovitvi iz vsega Zasavja dejstvo, da volivci ne pridejo v večjem številu na zbore volivcev, ker menijo, da se to ne izplača, ker predloge in sklepe po mnenju volivcev nihče ne uresničuje; volivci pa pri tem pozabljajo na Slovenska Izseljenska matica v Ljubljani sporoča, da bo imela v petek, 14. februarja v Klubu poslancev v Ljubljani svoj IX. redni občni zbor. Pričetek ob 9. uri. možnosti za rešitev vseh predlogov in sklepov, kaže pa tudi, da doslej še volivci niso v celoti doumeli pravega namena zborov volivcev kot organov samoupravljanja. Na posvetovanju v Trbovljah so razpravljali tudi o statutih občin, delovnih organizacij in krajevnih skupnosti. V zvezi s statuti krajevnih skupnosti so obravnavali vprašanja, kje naj bi te bile in kakšni naj bi bili pogoji za ustanovitev krajevnih skupnosti ter podčrtali, da bi morali pogoje za ustanovitev krajevnih skupnosti določiti s statuti občin. V razpravi o družbenih centrih so sprejeti stališče, da naj bi biti družbeni centri središče vsega kulturnega in družbeno-političnega doga- janja na področju posamezne krajevne skupnosti. Govoriti pa so že tudi o pripravah na konference krajevnih organizacij SZDL, ki bodo v jeseni. Že zdaj je treba začeti s pripravami na konference, posebno skrb pa je treba posvetiti predvsem kadrovski sestavi novilt vodstev krajevnih organizacij SZDL, v katere je treba v prihodnje vključiti več proizvajalcev. V torek, 4. februarja, so se v Trbovljah sestali predstavniki komisij za komunalni sistem in idejno-vzgojnih komisij, ki so razpravljati o delu komisij in še posebej o statutih krajevnih skupnosti; predvidoma 10. febnuarja na bo sestanek komisij za sodelovanje z družbenimi organizacijami in društvi. (mal 12 osnutkov statutov že izdelanih (r) Zagorje — 12 delovnih organizacij, in sicer Tovarna elektroporcelana Izlake, Rudnik rjavega premoga. Gradbeno podjetje, Osnovna šola Zagorje, Stanovanjska skupnost Zagorje — Center, Stanovanjska skupnost Loke — Kisovec", Osnovna šola »Toneta Okrogarja« Zagorje, »Triglav«, trgovsko podjetje »Potrošnja«, »Meso«, obrtno podjetje »Zaščita« in Gostinstvo je doslej že predložilo ustreznim komisijam pri občinski skupščini in občinskem sindikalnem svetu Zagorja ob Savi osnutke statutov. Pričakujemo, da bodo v ostalih delovnih organizacijah izdelali osnutke statutov najkasneje do 15. februarja. V večini delovnih organizacij, kjer so že izdelati osnutke statutov, so zdaj v teku razprave med člani kolektivov, ponekod pa razpravljajo o osnutku statuta šele organi samoupravljanja. V torek sta se na skupni seji sešli tudi komisiji za statute delovnih organizacij občinske skupščine in občinskega sindikalnega sveta in se dogovorili za nadaljnje delo. \ Ustvariti lastna sredstva Splošni družbeno-politični zbor zagorske občine, ki je prvič zasedal zadnji petek popoldan, je razpravljal o načrtih za družbeni in gospodarski razvoj v letošnjem letu. Na zasedanju zbora je Bogdan Anžur, sekretar ObK ZK poročal o predlogu družbenega plana; Dušan Kolenc, predsednik Občinske skupščine o investicijah v letošnjem letu; Brane Vipotnik, podpredsednik občinske skupščine pa o proračunu. V obširni razpravi so ude- in predsednikov delavskih leženci splošnega družbeno- samoupravnih organov, so političnega zbora predvsem obravnavali še vprašanje do-opozorili na nujnost čim- datnega proračunskega pri-prejšnje rešitve težavnega spevka iz osebnih dohodkov položaja, v katerem je zagor> delavcev, ski Rudnik rjavega premoga. Z ozirom na dejstvo, da je več delovnih organizacij s področja zagorske občine pred večjimi in pomembnimi investicijskimi deli, pa bi morali delovni kolektivi skupaj z organi samoupravljanja zagotoviti, da bo ustvarjenih O predlogu družbenega plana in proračuna zagorske občine pa so zadnjo nedeljo in ponedeljek razpravljali tudi občani na zborih volivcev. (ma) Dobra udeležba Poročali smo že, da so se v januarju začele na področju zagorske občine konference sindikalnih organizacij. Na kar največ lastnih sredstev, občinskem sindikalnem svetu smo se prejšnji teden pozanimali za oceno prvih konferenc. Predsednik ObSS Zagorje Rudi Prašnikar je po- kar bo pogoj za zagotovitev ostalih' potrebnih sredstev na •račun posojil. Na zasedanju, na katerem je bilo blizu 100 odbornikov vedal naslednje: občinske skupščine, članov plenuma občinskega odbora SZDL in občinskega sindikalnega sveta ter predsednikov krajevnih organizacij SZDL 'ZaJcuff-kZ TEDNIK Ustanovljen decembra 1947 — Glasilo občinskih odb. SZDL Hrastnik, Litija, Trbovlje, Zagorje ob Savi — Glavni in odgovorni urednik Marjan LIPOVŠEK — Ureja uredniški odbor — Uredništvo in uprava Trbovlje, Trg revolucije 11 /II, telefon 80-191 — Račun pri NB Trbovlje 600-13-808-1 — Posamezna številka 20 din — Naročnina: mesečna 60 din, četrtletna 180 din, polletna 360 din, celoletna 720 din — Poštnina plačana v gotovini — List tiska CP »Gorenjski tisk« v Kranju — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo V katerih sindikalnih organizacijah so doslej že izvedli konference? — V »TEVE — VARNOST« in na Rudniku rjavega premoga. Udeležba na teh prvih konferencah? — Izredno zadovoljiva. Na kotredežnem obratu zagorskega rudnika je bilo nad 200 rudarjev, v Kisovcu okrog 180. Razprave? — Člani sindikalnih organizacij razpravljajo na sedanjih konferencah o oceni gospodarjenja v letu 1963 in načrtih za letošnje leto, o poteku akcije v zvezi z izdelavo osnutkov statutov delovnih organizacij, o prehodu na skrajšani delovni čas, o nekaterih vprašanjih v zvezi s socialnim zavarovanjem in zdravstvom ter o organizacijskih vprašanjih, in spremembah. Kdaj bodo konference zaključene? — Po izdelanem programu konferenc računamo, da bodo končane do konca meseca februarja, najkasneje pa v prvih dneh marca. Pričakujemo, da bodo tako zadovoljivo — kot doslej — obiskane tudi ostale konference in da bo prav tako razgibana razprava na njih. (ma) Komunist - samostojno razmišljajoč človek IT zadnjem (‘asu veliko govorimo o potrebi moden* V ziranja organizacije Zveze komunistov, toda vsebino tega modernizma si ne znamo vedno razložiti. Cisto gotovo je, da tu ne gre samo za modernost v tehničnem smislu, za prompnost in dognanost organizacijskega avtomatizma, kar je sicer tudi potrebno, temveč gre za vsebino' in za stališča, ki vabijo, ki pritegujejo, ki ohrabrujejo in ki ljudi z voljo in vnemo usmerjajo v boj za napredek. Gre za odnose v ZK, ki sproščajo ljudi, da nenehoma in prizadeto iznašajo svoje poglede in stališča o vseh vprašanjih našega razvoja. Gre za pristnost domačega in sproščenega počutja, za ozračje svobodnosti in odkritosti vseh. Gre pa tudi za takšen položaj in vlogo člana, ki ni zgolj objekt politike ali prenašalec stališč, ki ni samo izvrševalec sklepov partijskih organov, ki so nad njim, bitje, ki mora # poslušati in vse vedeti, temveč, ki je samostojen in razmišljujoč človek, z vsemi pravicami, danimi in pridobljenimi sposobnostmi, da sodeluje pri oblikovanju stališč ZK. Gre pa seveda tudi za takšno prožnost komuniciranja med komunisti in z njimi, ki zagotavlja politično najbolj kvalificirano In prizadeto razpravo in oblikovanje stališča o postavljenem vprašanju, za komuniciranje, ki zagotavlja nenehen ln čimbolj neposreden stik s problemi in ljudmi. Predvsem taka je vsebina pojma in težnje po modernizaciji v ZK (Iz referata Alberta Jakopiča na VI. razširjeni seji CK ZKS) Posvetovanje na ObK ZK Hrastnik Skupna Seja svetov za družbeni plan in finance ter za občo upravo, proračun in družbene službe HRASTNIK — Občinski komite ZKS Hrastnik je pred dnevi skupaj s sekretarji osnovnih organizacij ZK iz .delovnih organizacij razpravljal o problemih okrog štipendiranja, skrajšanja delovnega tedna in o problemih ganizacij. okrog naj nižjih osebnih dohodkov v komuni. V vsestranski in konstruktivni razpravi je bilo ugotovljeno, da je mogoče probleme okrog štipendiranja, skrajšanja delovnega tedna in najnižjih osebnih dohodkov reševati predvsem z večjo produktivnostjo ln moderni- zacijo proizvodnje. Zavzeli so tudi stališče, da je treba povišati štipendije, niso v skladu s štipendistov, zagotoviti pa je treba tudi večjo obveznost štipendistov do delovnih or- Ob obravnavi problemov okrog skrajšanega delovnega tedna je bilo poudarjeno, da je iskati rešitev v večji proizvodnji, ki mora predvsem izhajati iz skrbi zavestnih sli in zlasti strokovnjakov za iskanje novih možnosti za boljšo in večjo proizvodnjo. (n) TRBOVLJE — V petek dopoldan je bila v Trbovljah ki nikakor skupna seja svetov za druž-potrebami beni plan in finance ter občno upravo, proračun jn družbene službe, Občinske skupščine Trbovlje, na kateri so razpravljali in sklepali o vrsti finančnih aktov za letošnje leto, med drugim pa so razpravljali tudi o predlogu družbenega plana in proračuna občine Trbovlje za leto 1964, o katerem so prejšnji teden razpravljali občani na zborih volivcev. Zasavski revirji v letu 1941 Plše Lojze Požlin ,Nemci so 3. septembra poslali ■ izdajalca Hrovata kot provokatorja nazaj v hribe. Na poti v bivše partizansko taborišče na Cemšeniški planini se je oglasil najprej pri zakupnici gostilne Zofiji Zavraškovi na Sv. planini. Ko ga je kot partizana nahranila, ga je poslala še v bližnji Počivavškov »Hotel Ana«, kjer sta mu tudi kuharica Ančka Deželak in natakarica Marija Goršek izročili nekaj denarja. S Sv. planine se je izdajalec podal h kmetu Jožetu Novaku, kjer je za hlevom nenadoma naletel na paitizana Toneta Vratanarja .in Lojzeta Ribiča. Natvezil jima je, da se že tri tedne potika naokrog in ne najde zveze s stopnji osnovne šole. V Zasavju bi rabili kar 63 predmetnih učiteljev ali profesorjev, -in to največ matematikov (15) in slavistov (13). Zavod za prosvetno pedagoško službo v Trbovljah je poskušal ustanoviti v Trbovljah 1 oddelek Višje pedagoške šole, veadar je bilo zanimanje za študij minimalno, ker se je priglasilo le 16 učiteljev. Vse kaže, da so učitelji z vlij® In visoko šolsko Izobrazbo na naših šolah premalo stimulirani za svojo Izobrazbo in da za to tudi ni Interesentov za študij. Zaradi tega bo treba globlje proučiti kadrovsko politiko In poiskali ustrezno rešitev za odpravo težav, ki se porajajo v zvezi s kadri. Veselln Perič treba še na usposobljeno strokovno moč, ki bi vodila knjižničarske posle. Zraven kadrovskih problemov nastaja vprašanje prostorov, ki ga bo treba činaprej rešiti. Brez primernih prostorov bo delo otežkoče-no, če ne celo- nemogoče, če nam bo vse to uspelo, smo prepričani, da bo kulturno življenje v Šmartnem spet zaživelo. Mladina se ne bo več shajala v gostilnah in ljudem ne bo več filmska predstava edina zabava, človeku današnjih dni je potrebna široka kulturna razgledanost, ki pa jo lahko doseže le ob pestrem kulturnem življenju. Boris žužek PREMIERA »TIGROVEGA KOŽUHA« (p) TRBOVLJE — V soboto zvečer je bila v gledališki dvorani premiera komedije »Tigrov kožuh« v režiji Radoslava Cešnovarja in v izvedbi gledališke skupine Svobode Center. Premiera je leipo uspela. , »IRKUTSKA ZGODBA« NA TELEVIZIJI (p) TRBOVLJE — Kot smo izvedeli, bo v kratkem RTV Ljubljana posnela na magnetoskop »Irkutsko zgodbo«, s katero je gledališče Svobode-Center z uspehom gostovalo na Hvarskem festivalu. Televizijsko izvedbo tega dela bodo gledalci videli verjetno na televizijskih ekranih že ta mesec. Trboveljsko gledališče bo potemtakem druga arpater-ska skupina — zh škofjeločani — ki bo nastopila na televiziji. °B RfiBU Tokrat — sprevodniki na železnici! Ne vem ali se še sploh izplača pisati o odnosih sprevodnikov do potnikov, Tokrat dobronamerna kritika ni namenjena avtobusnim, temveč vlakovnim sprevodnikom. V ponedeljek, 27. januarja 1964, sem se odpeljal z motornim vlakom iz Ljubljane proti Zidanemu mostu. Vlak odpelje iz Ljubljane nekaj pred pol deveto uro zvečer. Ker je bil prvi vagon dokaj zaseden, sem se usedel v drugi vagon, že pri Lazah je prišel v naš vagon sprevodnik in pregledal vozovnice. V drugem vagonu je bilo približno pet do šest potnikov, ki smo potovali še naprej od Litije, čeprav sprevodnik pri pregledu kart prečita do kam gre posameznik in je torej tudi videl, kdo je potoval naprej od Litije, se je le vljudno zahvalil za vozovnice in ni naslednji postaji odšel v prvi vagon. Potniki se imamo zahvaliti le neznani ženski iz Litije, ki je dokaj naglas dejala sopotnici, ki je potovala še naprej: »Tukaj pa moraš prestopiti, kajti drugi vagon v Litiji odklopijo in odpelje nazaj v Ljubljano šele ob pol enajstih zvečer!« Vsi smo hitro pograbili prtljago in zdrveli v prvi vagon. -Takšen odnos vlakovnih sprevodnikov se mi zdi nekorekten do potnikov in bi bilo potrebno, da "bi sprevodniki opozorili potnike, da morajo prestopiti ali pa naj bi v Litiji glasno zaklicali, da morajo potniki, ki potujejo naprej od Litije, prestopiti v prvi vagon. Jakob S., Hrastnik Ni zanimanja? Že v začetki! lanskega leta sta sklenila trboveljsko AMD in komisija za varnost prometa pri Skupščini občine Trbovlje, da lahko vsak tečaj za voznike motornih vozil BREZPLAČNO obiskuje tudi po en učitelj Iz ene izmed treh trboveljskih osemletk. Ta sklep' je bil sprejet zato, da bi se tudi učitelji čim laže in čim bolje seznanili z osnoVnimi cestno-prometni-mi predpisi, s katerimi bi seznanjali v okviru rednih učnih ur o cestno-prometni varnosti učence. čeprav je tajništvo AMD Trbovlje pravočasno — pred začetkom vsakega tečaja — obvestilo vodstva šol in Jim poslalo vabila, se je le za enega izmed šestih tečajev prijavila učiteljica S. K., ki pa je bila na tečaju le dvakrat. Medtem ko govorimo, da je treba tudi najmlajše občane seznanjati z osnovnimi cest-no-prometnimi predpisi, je opaziti določeno nezanimanje med tistimi, ki so najbolj poklicani, da bi vzgajali doraščajočo mladino. Zakaj talto? C. K. Trbovlje no podjetje Litija, Lesna industrija Litija, Komunalno podjetje Litija, Toplovod Ljubljana, Umetni kamen Ljubljana in ljubljanski Investicijski zavod, ki je opravljal nadzorno službo. V pričakovanju sredstev pa nameravajo dograditi še potrebno telovadnico, ker pa je v gradnji 16-stanovanjski blok, upajo tudi na rešitev stanovanjskega problema pri njihovem učiteljskem kadru. Uspeli zbori volivcev v Hrastniku Nova šola v Šmartnem (rap) ŠMARTNO PRI LITIJI — Šolski zvdftec v novi dvonadstropni osnovni šoli Franca Rozmana — Staneta je 27. januarja oznanil prvi dan pouka. Otroci in njihovi učitelji so se počutili brez dvoma mnogo prijetneje v prostornih in svetlih učilnicah, saj stara šola ni več služila svojemu namenu. Majhni slovestnosti ob startu v novo polletje so prisostvovali tudi predsednik občinske skupščine Litija Stane Pungerčar ter drugi predstavniki družbeno-političnih organizacij v občini. Nova šola je bila v Šmartnem pri Litiji že prepotrebna, so mi povedali upravitelj šole Jože Grošelj, predsednik šolskega odbora Drago Kepa in predsednik gradbenega odbora Nace Gradišek. Gradnja novega šolskega poslopja je resda trajala od leta 1959, vendar so ga do leta 1961-62 dogradili že do 3. gradbene faze in to v večini s samoprispevki gospodarskih organizacij, Občinske skupščine, pa tudi s prispevki občanov ožjega šolskega okoliša, ki so prispevali povprečno po deset tisoč dinarjev, kar znaša okrog 30 milijonov dinarjev; za nadaljnjo gradnjo je zmanjkalo sredstev, konkret. pa je litijski potres nakazal nujnost čimprejšnje dograditve, saj so morali šolo zapreti in nadaljevati redni pouk v težkih pogojih, ker so bile učilnice raztresene v domu Partizana, na Kegljišču in v drugih zasilnih prostorih. Kvaliteta dela je trpela nedvomno že od leta 1957 naprej, ko so imeli pouk v treh izmenah, v majhnih učilnicah, ob neprimernih higienskih pogojih, vendar pa je vredno omeniti, de je učiteljski kader pravilno razumel omenjene težave in po svojih močeh pomagal. V novi osnovni šoli je sedaj 504 učenk in učencev, sama stavba ima 8 učilnic, nedvomno pa je na letošnji učni uspeh (75% jih je izdelalo) vplivala tudi oddaljenost nekaterih učencev, ki imajo do šole tudi preko dve uri hoda. Pri nekaterih primerih je popisnica socialnega stanja učencev nakazala, da bodo učitelji omenjene šole storili ustrezne ukrepe tudi v tem smislu. Ob samem začetku intenzivnejše gradnje nove šole v Šmartnem pri Litiji pa je darovala tudi Okrajna skupščina Ljubljana 36,5 milijonov dinarjev, 50 milijonov dinarjev pa je dolgoročnega posojila. Tako je bila šola dograjena v rekordnem času 4 mesecev, pri čemer so pokazali prizadevnost Gradbe- ŠOLE ZA ŽIVLJENJA -------- » ™«~—u V FEBRUARJU? ZASAVSKI TEDNIK ZASAVSKI TEDNIK ZASAVSKI TEDNI K V FEBRUARJU? Uspel seminar za bodoče vaditelje TRBOVLJE — V okviru vse večjega sodelovanja med zasavskimi občinami na vseh področjih se je v zadnjih mesecih minulega leta pridružilo še sodelovanje za telesno-vzgojnem področju, bolj točno: prišlo je do ustanovitve Medobčinskega koordinacijskega odbora TVD Partizan iz vsega Zasavja. Kot prvi sad tega sodelovanja gre uvrstiti tudi uspel sedemdnevni seminar za sedanje tekmvavce in bodoče vaditelje društev TVD Partizan iz vsega Zasavja. kovnim vodstvom znanih telesno vzgojnih delavcev iz — Bizjaka, C. in M. Cestnik, Učenci iz šmartna ob otvoritvi novega šolskega poslopja HRASTNIK — Zadnji zbori volivcev na področju hrastniške občine, na večini primerov konstroktiv-katerih so občani razpravljali o predlogu družbenega plana in proračuna ne’ ^ar uPat*> d® bodo občine za leto 19b4, so bili izredno razgibani, čeprav v času, ko smo pripravljali to poročilo, v celoti še niso bili zaključeni, lahko ugotovimo, da skorajda ni bilo zbora volivcev, kjer ne bi bilo prisotnih vsaj 15 ®/o vseh volivcev. sprejeti čeni. sklepi tudi V domu TVD Partizan v Trbovljah je bilo v okviru Zasavskega gimnastičnega centra v soboto končano načrtno delo v okviru odbora. Kajti končalo z vsakodnevnimi treningi 55 članic in članov ter mladincev in mladink enotedenski tečaj. Največ tečajnikov je bilo iz Trbovelj — 28, iz Hrastnika 13, iz Zagorja in Dola nad Hrastnikom po 4 ter po trije iz Litije in Radeč. Omenjeno število članov TVD Partizan iz naštetih zasavskih društev Hrastnika — J. Senica in Zagorja ob Savi Drakslerja in Marlenke Kovač. Mimo redne vadbe pa so udeleženci tečaja poslušali še vsak dan strokovna predavanja. Predavali so tov. Bizjak in dr. Kastelic iz Trbovelj ter znani telesnovzgojni delavec iz Ljubljane prof. Burja. Osnovni namen prvega tečaja — vsi izgledi so tudi za drugega, ki naj bi bil v po- uresni- je vsak dan popoldne od 16. letnih mesecih — je bil uspo-do 20. ure vadilo pod stro- šobiti perspektivni kader v Najbolj obiskani zbori volivcev so bili v volilnih enotah Center, Studenec — desni del, Kolonija, Steklarna, Dol itd. Občani so se na njih predvsem zanimali za razvoj družbenega standarda v komuni. Največ razprav na zbo- rih volivcev se je nanašalo na gradnjo Zdravstvenega doma, trgovskega središča za spodnji del Hrastnika, Kulturnega doma, kopališča itd. Občani pa so se zanimali tudi za probleme delovnih or-ganizacij in za vprašanja okrog zaposlenosti, produktivnosti in nadaljnjih investicij v gospodarstvo. Občinski Hrastnik, ki prave za zbore volivcev, je ugotovil, da so bile razprave na zadnjih zborih volivcev v Poklicno usmerjanje mladine ,, c-zm Nesporno je, da delo Za-de]Q Da bi pa bilo njeno de- odbor SZDL voda za zaposlovanje ne mo- lo uspešno in zadovoljivo, je opravil pri- re biti uspešno in temeljito, vodi od ianskega leta naprej če v njegovem okviru ne de- temeljito evidenco o potrebah lujeta tudi referent in komi- posameznih delovnih organi-sija za poklicno usmerjanje. zacij po kadrih za uk, šola-Vse tja do leta 1962 se je Za- nje jn za priučitve na delov-vod za zaposlovanje v Trbo- nit, mestih. Samo v lanskem vljah boril s precejšnjimi ieju je priš)o na razgovore o vami m šele možnostih vključitve v uk kadrovskimi težavami in šele tega leta jim je uspelo normalizirati tudi delo komisije za poklicu? usmerjanje. Komisija v glavnem skrbi za poklicno posvetovan je mladine in vključuje mladino v uk in nadaljnje šolanje ter oziroma na informativne razgovore o možnostih nadaljnjega šolanja kar 506 staršev in mladincev in mladink. Pester program deta komisije za poklicno Usmerjanje pa ji tudi narekuje nenehno VČERAJ JE ZASEDALA ObS ZAGORJE (ma) ZAGORJE — V sredo 5. februarja, sta zasedala oba zbora Občinske skupščine Zagorje ob Savi. Na seji so odborniki razpravljali o priporočilih Skupščine Okraja Ljubljana, o reorganizaciji osnovnih šol ter o financiraju strokovnih šol, o dopolnil- nem proračunskem prispevku, o razširitvi dejavnosti Komunalnega podjetja Zagorje ob Savi, o spremembi odloka o presežku stanovanjskih prostorov in o nekaterih drugih vprašanjih. _ O ske Občinske skupščine mo še poročali. ŠOLA ZA ŽIVLJENJE (p) TRBOVLJE — Občinski komite ZMS Trbovlje je z Delavsko univerzo pripravil več šol za življenje za doraščajočo-mladino. Tako je v torek pričela z delom šola za življenje v klubu Svobode II v Zg. Trbovljah, včeraj pa pri For-teju. šole za življenje bodo delovale v Svobodi Zasavje in samskem domu Rudnika Tr-bovlje-Hrastnik v Trbovljah. Program šole je razdeljen na tri cikluse predavanj in sicer: oblikovanje osebnosti, odnosi med spoloma ter oblikovanje svetovnega in življenjskega nazora. Predavali bodo strokovnjaki za posamezna vprašanja, ki jih je v ta namen angažirala Delavska univerza. Sole bodo delovale enkrat tedensko na omenjenih področjih. S POPRAVILOM NA ŠOLI IVANA CANKARJA ŽE ZAČELI Na občinski skupščini Trbovlje smo izvedeli, da so že v soboto, 1. februarja začeli s popravili na osnovni šoli Ivana Cankarja v Trbovljah. Sredstva za to bo zagotovila Občinska skupščina Trbovlje, izvajalec del pa je SGP »Zasavje« Trbovlje. V šoli bodo na novo uredili strope. Za zdaj bodo tri razrede podprli, da bo lahko v njih pouk; štiri razrede pa bodo začasno premestili v Gimnazijo. IZID VELIKEGA NAGRADNEGA ŽREBANJA PREŠERNOVE DRUŽBE (Žrebanje je bilo dne 30. Januarja 1964) Dobitke prejmejo: TELEVIZOR — srečka številka 15.551 MOPED — srečka številka 38.641 10 TRANZISTORJEV — 30.623, 01745, 37.162, 12.060, 09887, 11.455, 13.040, 26.303, 26.786 00.405 5 RADIJSKIH SPREJEMNIKOV - 33.654, 13.878, 22.012, 29.890, 00.663 15 FOTOAPARATOV — 32.882, 08.610, 25 275, 30.286, 28.142, 04.428, 16.490. 18.983, 28.692, 35.307, 34.842, 13.044, 17 002 n 211 24 924 10 ZAPESTNIH UR — 14.781, 04.223, 10.116, 01.461, 32.265, 00.620, 07.019, 20.871, 14.454, 23.536 1 MOŠKO KOLO — 22.847 1 ZENSKO KOLO — 05.647 Lastniki Izžrebanih srečk naj prevzamejo nagrade v upravi Prešernove družbe, Ljubljana, Gradišče 12 (dvorišče) najkasneje do 1. marca letos, ko bo srečkam potekla veljavnost. Prešernova družba Partizanu za predstoječa tekmovanja ter zagotoviti posameznim društvom Partizan v Zasavju potreben vadniški kader, ki ga pravzaprav močno primanjkuje v vseh društvih. Tečaj so financirala vsa društva iz Zasavja, ki so poslala nanj svoje člane in članice ter mladince in mladinke. J. S. Proizvodni plani ekonomskih enot (p) HRASTNIK — Na zborih ekonomskih enot Steklarne Hrastnik bodo proizvajalci razpravljali med drugim tudi o proizvodnih planih ekonomskih enot, nakar jih bodo sprejemali obratni delavski sveti. | m NAJMLAJŠI PLANINCI BODO jj IMELI SVOJE VODNIKE Koordinacijski odbor mladinskih odsekov zasavskih g planinskih društev je organiziral v času od 30. januar-jgj ja do 2. februarja tečaj za mladinske vodnike, in sicer I HH v planinski postojanki na Lisci. Tečaja se je udeležilo ! |g okrog 20 mladih planincev. Namen tečaja pa je bil re-= siti problem pomanjkanja planinskih vodnikov v Za-|= savju. g|| Planinski vodniki imajo nalogo voditi naše najmlaj-še v planine. Vodniki morajo torej poznati naše plani-glg ne, pionirjem — planincem pa morajo znati vcepljati == ljubezen do narave; čut, da naravo tudi obvarujejo; §g marsikaj pa je treba znati najmlajšim planincem tudi g== pojasniti in jih seznanjati z zgodovinskimi dogodki. gj§j Delo vodnikov torej ni lahko, zato moramo vzgajati gg za vodnike Ljudi, ki bodo znali čuvati lepoto naših gora, §jj obenem pa tudi pedagoško ravnati z naj mlajšimi gg planinci. IB Koordinacijski odbor mladinskih odsekov zasavskih 1== planinskih društev je z organizacijo tečaja za gorske ggf vodnike začel z delom. V prihodnje pa bo treba delo =§| tega odbora še pospešiti. gg Da bi tečaj na Lisci kar najbolje potekel, so organi-|g| zatorji nanj povabili predavatelje: Tomaža Banovca, gg Miša Spasiča, dr. Frančiška Peternela, Karlo Podrep-gg nik, Rudija Zupana in Boža Lavriča. g Pričakujemo lahko, da bodo tečajniki že kmalu za-čeli z aktivnim delom in da bodo dobri vodniki, kajti gg opravljati bodo morali sicer zahtevno, a po svoje iz-redno mikavno delo. povezanost z vsemi delovnimi kolektivi, zavodi in ustanovami, ker lahko na ta način tudi uresniči zadane naloge. Da bi čim bolj približala tako mladini kot tudi staršem možnosti in potrebe ter pogoje za sprejemanje v uk, šolanje in zaposlitev, je omenjena komisija v lanskem letu pripravila razstavo o poklicih ter tekmovanje »Spoznajmo poklice in gospodarstvo komune.« Tekmovanja so se udeležile vse osemletke in je bil uspeh nad pričakovanji. To pa še toliko bolj, ker si je tudi samo razstavo ogledalo nad 6.000 občanov, ki so v knjigo vtisov zapisali same pohvale. Po vsem sodeč bo taka razstava tudi letos. Seveda je pa uresničitev te zamisli oziroma potrebe odvisna pred-seji Zagor- vsem od delovnih organizacij. Kajti če bodo te pomagale finančno zavodu oziroma komisiji v taki meri kot so ji lani, ne bo nobenih ovir, da ne bi bila razstava še boljša kot lani. To je pa tudi želja tako komisije kot tudi ostalih. Nedvomno je, da sama razstava veliko pripomore k dokončnim odločitvam mladine za uk oziroma delo v posameznih gospodarskih vejah. Ima iz posameznih gospodarskih panog, tako da se bodo lahko spoznali s ^posameznimi poklici. Močan poudarek bo dan tudi tistim gospodarskim panogam, ki so doslej bolj slabo razvite imajo pa možnosti za hiter razvoj, se pravi tistim panogam, kjer bo potrebna nova delovna sila. Tudi letos bo občinsko tekmovanje »Spoznavajmo poklice in gospodarstvo v komuni,« sledilo mu bo pa še medobčinsko tekmovanje, ki bo v mesecu aprilu. Iz napisanega je razvidno, da je delo komisije za poklicno usmerjanje pri Zavodu za zaposlovanje delavcev v Trbovljah uspešno, sami pa poudarjajo, da jim primanjkuje psiholog ter po možnosti tudf zdravnik. Upajmo, da bodo tudi te probleme rešili v letošnjem in naslednjem letu. J. S. VESTI IZ »KOP« HRASTNIK (č) HRASTNIK — Upravni odbor in delavski svet Komunalno obrtnega podjetja »KOP« Hrastnik sla na seji 27. januarja potrdila zaključni obračun za leto 1963. Finančni plan so presegli za 23,23 %; sredstva čistega dohodka pa so na seji razdelili v obvezni rezervni sklad, sklad skupne porabe in v poslovni sklad. Prejšnji teden so dodelili trem delavcem nova stanovanja. Dograjene so bile tri nove vrstne Hišice, tako da ima zdaj skupaj »KOP« Hrastnik že 6 vrstnih hišic. Za eno montažno hišico je podjetje namenilo po cca 3,500.000 din. V načrtu pa je, da bodo preuredili še stanovanjsko hišo, ki so jo kupili od privatnika. Mladinski aktiv v »KOP« je že sprejel, program dela za leto 1964. Lani je prejel aktiv prehod, zastavico ObK ZMS Hrastnik za najbolje izvedeno letno konferenco. KJE NAMESTITI ČETRTO ZRCALO? Tudi za letošnje leto komisija obširen program dela. Osnova vsega pa je: informiranje učencev o možnostih vključitve v uk in šole II. stopnje. Velik del dela odpade tudi na šole, ki v vse večji meri sodelujejo s komisijo za poklicno usmerjanje. Komisija ima mimo drugega letos v načrtu tudi približno 40 predavanj po šolah. Predavali bodo strokovniaki (ek) TRBOVLJE — V vrsto slovenskih mest, ki že imajo prometna zrcala, se bo v kratkem uvrstilo tudi Trbovlje. Komisiji za varnost prometa pri Občinski skupščini Trbovlje je uspelo že v lanskem letu zagotoviti potrebna finančtja sredstva za nakup štirih cestno prometnih zrcal. Zrcala so naročili pri »Optiki« v Ljubljani. Eno zrcalo bo pri Pašu, drugo pri Spancu, tretje na ovinku pri pokopališču, četrto pa še na določenem mestu. Zrcala bodo dogotovlje-na morda že v naslednjem mesecu, postavili pa jih bodo takoj. MLADINSKA POLITIČNA ŠOLA KONČANA (p) TRBOVLJE '— V^ teh • dneh so pri občinskem komiteju ZMS Trbovlje zaključili z letošnjo Mladinsko politično šolo, ki jo je obiskovalo nad 25 mladincev iz delovnih organizacij in šolo trboveljske občine. V petek so slušatelji obiskali Steklarno Hrastnik, zatem pa so se pomenili o ’ seminarskih nalogah, ki jih bodo izdelali in zagovarjali, predvsem na temo o nalogah mladih v današnjem družbenem sitsemu. z sko (z veliko idealizma!) in kar bi morda marsikoga začudilo: popolnoma brezplačno. V pripravah na letošnji karneval pa sodeluje kar 400 Litijanov. Letošnji tradicionalni pustni karneval v Litiji bo v znamenju današnjega časa, mi je ob nedavnem obisku zaupal »idejni oče scenarija« — tovariš Avgust Spat. Prvi pustni karneval je bi! v Litiji sicer že pred vojno, ly> so ovekovečili kitajsko-japonsko vojno in slavnostno spustili Zepelina, po vojni pa je postal tradicija od tela 1957, ko poteka po vnaprej določenem režijskem načrtu. Doslej in podobno, letos pe si v političnem krogu nameravajo »izposoditi«- Kitajce in Albance, Na splošno lahko vsi obiskovalci litijskega karnevala pričakujejo prijetna presenečenja in obilo razvedrila. V Litije bo prisopihal posebno dekoriran karnevalski vlak, ki bo pripeljal delegacije iz Ljubljane. V sprevodu, ki bo krenil preko mosta na Otok Sipino k novi hidrocentrali in v katerem bo posebna komisija ocenjevala posamezne skupine, bodo med drugim Cu En Laj, ki se Vb takrat mudrl v Parizu in se bo skupno z generalom Litijska razigrana} in pikra nedelja i i i 1 ■ i i ■ Zasavsko mestece Litij‘a vzbuja vsako leto posebno pozornost ob veselem in razigranem pustnem čaA. če obiščete ta kraj pozimi, se vam zdi Litija mirno mesto, ki ždi ob leno tekoči Savi in sanja v mrzli zimski dan. že dolga leta pa slovijo Litijani po tradicionalnem pustnem karnevalu, ki privablja lepo število obiskovalcev iz vse Slovenije, mimo tega okvirno poročajo o tej atraktivni prireditvi malone vsi jugoslovanski časopisi in revije, pa tudi preko meja je že segel sloves. — Litijani so v tem odlični mojstri, pripovedujejo ljudje, ki so si že ogledali njihove vsakoletne karnevale. Pri tem mislimo vsekakor sodelujoče, pa tudi vse tiste, ki anonimno — v senci dogodkov — marljivo delajo, da bi zadostili pravemu namenu in »obdržali« to lepo tradicijo. De Gaullom pripeljal v Litijo^ predstavila se bo 'nadalje Južnoafriška unija (ki sicer ne trguje z Jugoslavijo, od Litijanov pa bo odkupila nekaj' hidrocentral), prav tako ne bo manjkal Macmillan, Profumo, Christine Keeler in druge »vidnejše« osebnosti. Prikazali bodo še pokop starega pokojninskega zakona, po vsej verjetnosti bodo sprejeli tudi statut karnevala in 7-!etni plan, ena pomembnejših točk karnevala pa bo pogon »litijske hidrocentrale »LITIJA ŠTROM« in kombinat posebne vrste: na eni strani bo sprejel »stare babnice«, kot dokončni proizvod pa bodo prišle na dan čedne baletke. Da bi dvignili standard, bodo izdelovali tudi denar, vendar spet s posebno taktiko: izdelovali bodo novce po 7.500 in 10.500 dinarjev, to pa zato, da jim ne bi kdo konkuriraj — zato bodo to taktiko uvedli »zaradi prikaza avtomatizacije«. To je le nekaj »ocvirkov« s tega karnevala. , Priprav in samega dela je nedvomno veliko, zato imajo organiziran t. i. operativni štab, gospodarski in dekorativni odbor, vsi našteti pa imajo še svoje sekcije. Vendar pa je potrebno omeniti, da delajo vsi zgolj amater- so se precej naslanjali na politiko — in pustne domneve so se v večini primerov tudi uresničile: tako je Litija prva »likvidirala« Combeja, Litija je tudi prva poslala v vsemirje astronavta, kmalu nato je res poletel Gagarin VII. TRADICIONALNI PUSTNI KARNEVAL V LITIJI Turističqp društvo Litija prireja letos VII. tradicionalni pustni karneval, združen s slavnostno karnevalsko povorko in osrednjo točko »OTVORITEV I. HIDROCENTRALE NA OTOKU SIPINA NA SAVI V LITIJI« v nedeljo, 9JI. Program prireditev je naslednji: 1030 parada karnevalske garde in koncert karnevalske godbe; 12. do 1330 uživanje karnevalskih dobrot in povei Čanje »standarda« v hidrocentralskih slapih 1 \ litijskih gostišč in posebnih mesnih specialitet; 1430 formiranje karnevalske povorke na trgu pred osemletko; 15.00 začetek karnevalske povorke; 15.15 prihod ladje »Elektro« po Savi s predstavniki kolektivov bratskih hidrocentral; 16.00 pozdravi in čestitke graditeljem; 1630 razglasitev nagrad; 1630 začetek obratovanja nove hidrocentrale »Litija — Strom« in prikaz uporabe na novo pridobljene električne energije v avtomatizirani proizvodnji v tovarni »Special - univerza!« 17.00 zaključek slovesnosti na otoku Sipina in začetek nočnega karnevalskega rajanja v dvorani na Stavbah. Turistično društvo Litija bo nagradilo maske: za odrasle so nagrade 50.000 din, 30.000 din in 15.000 din; za mladino (do 16. leta starosti) pa 20.000 din, 15.000 din in 10.000 din. Prijave skupin mask sprejema TD Litija do 9. februarja do 12. ure. Vse informacije: TD Litija — Informativni biro. telefon Litija 70. Pri sami uresničitvi vseh načrtov pomagajo organizacijskemu odboru te prireditve posamezne gospodarske organizacije v občini, ki imajo razumevanje, do le-te turi-stične atrakcije. Sam pripravljalni odbor je v tem času že sredi intenzivnega dela in tudi zagotavlja, da bodo poskrbeli za čim udobnejše bivanje udeležencev jz vseh krajev, saj je znano-, da se je karnevala v prejšnjih letih udeležilo preko 15 tisoč ljudi iz Zasavja in ostalih krajev. Zato so že v teku priprave na ureditev parkirnih prostorov s stražarji (ker bo promet v času karnevala po Litiji zaprt), uredili bodo posebno »karnevalsko oštarijo«, razne stojnice, pa tudi ostali gostinski obrati bodo tega dne dobro založeni, uredil* so tudi že, da se bo vlak, ki odpelje iz Zidanega mosta ob 12.4<> uri, ustavljal na vseh postajah do Litije. Po končanih pustnih slovesnostih pa sc bo pričelo nočno karnevalsko rajanje v dvorani Na stavbah. Litijani pričakujejo tudi sodelovanje vseh ostalih Turističnih društev Zasavja, saj izražajo željo, naj bo litijski karneval v pravem smislu manifestacija zasavskega turizma. (rap> Z lanskega tradicionalnega litijskega karnevala ŠPORTNI TEDNIK Propagandni turnir v Hrastniku (n) HRASTNIK — V - četrtek, 30. januarja, se je v Hrastniku končal propagandni šahovski turnir, ki so ga organizirali hrastniški šahisti v okviru 10-letnice obstoja šaflfovskega kluba Svobode II. Pokrovitelj turnirja je bil predsednik 'občinske skupščine Hrastnik Milan Babič. Zasedba na turnirju je bila zelo močna, saj so na njem sodelovali: mednarodni mojster Stojan Puc, mladinski državni reprezentant in mojstrski kandidat Albin Planinc, mojstrski kandidat Jože šiška, prvokategornik Peter Fajfar, Janko Saradjan (vsi Iz Ljubljane), Jano Bervar, Stane Pertlnač (oba iz Celja), Hinko Jazbec (Trbovlje) ter domači drugokategorniki Franc šušter, Cveto Milenkovič, Oto Kranjc, Fric Peršič, Drago Belak In tretjekategor-nik Albin Repše. Po pričakovanju je zmagal mednarodni mojster Stojan Puc, ki se je pa moral zato truditi, da ga ni prehitel izredno nadarjeni Albin Planinc. Zelo dobro je zaigral Jože Planinc, zelo solidno pa Peter Fajfar. Peto mesto so si razdelili F. Sušter, Cveto Milenkovič in Hinko Jazbec mlajši. Za hrastniška šahisla je la uvrstitev življenjski uspeh, mimo tega pa sta dosegla tudi normo za prvo kategorijo. Polovico možnih točk je osvojil J. Saradjan, za njim pa sta se uvrstila celjska prvokatergornika J. Bervar in S. Pertinač. Nasled- nja mesta so si razdelili domačini, predvsem zaradi pomanjkanja rutine. Končni vrstni red: 1. S. Puc 11 točk, 2. A. Planinc 10,5, 3. J. šiška 10, 4. P. Fajfar 9,5, 5. F. šušter, Hinko Jazbec in Cveto Milenkovič 7,5, 7. J. Bervar 5, 8. S. Pertinač 4, 9. Fric Peršič in Albin Repše 3,5, 10. D. Belak 3 in 11. Oto Kranjc 2,5 točki. Zaključku turnirja so poleg hrastniških družbeno-politič-nih delavcev prisostvovali tudi predsednik šahovske zveze Slovenije tov. Pavličič in prof. Vagaja — I. ustanovitelj šahovske zveze v Sloveniji. Pokrovitelj tekmovanja tov. Milan Babič pa se je vsem udeležencem turnirja zahvalil za udeležbo in razdelil nagrade in pokale. Pričetek rednih treningov radeških nogometašev (ik) RADEČE — Prejšnji teden so po krajšem premoru začeli nogometaši rade-škega Papirničarja z rednimi treningi. Za novega trenerja je uspelo upravi kluba pridobiti priznanega športnega delavca inž. Vojnova iz Hrastnika. — Tehnična komisija radeškega Papirničarja jc že izdelala program za naslednje obdobje z željo, da bi bili nogometaši kar najbolj pripravljeni za rytstope v spomladanskem delu tekmovanja v Celjski nogometni podzvezi, kjer se bodo borili za osvojitev najvišjega mesta. Občni zbor SK Kisovec (rap) KISOVEC — Prejšnji teden so se v Smučarskem domu v Kisovcu pri Zagorju sestali na svojem rednem letnem občnem zboru SK Kisovec vsi njegovi člani in prijatelji zimskega športa, na katerem so analizirali preteklo delovno obdobje. Sama diskusija je pokazala, da je bilo uspešno, vendar so se pokazale še določene pomanjkljivosti. Govorili so med drugim o skrbi za kader, pri čemer je potrebno omeniti, da sta bila že zaključena dva tečaja: osnovni elementi smučanja in skakalni tečaj, le-tu pa bodo pridobili nov mladi kader, ki bo osnova za bodoče uspešno udejstvovanje. Nadalje so načeli vprašanje ureditve sankaške proge, povezave med ostalima kluboma v tej dolini, to sta košarkarski in nogometni klub in govorili še o podobnih aktualnih problemih pri svojem delu. Ob koncu pa so sklenili pokloniti svojemu predsedniku Otonu Drnovšku za dolgoletno smučarsko udejstvovanje diplomo v zahvalo za ves vloženi trud pr' delu in razvoju njihove športne organizacije. Tečaj za najmlajše (rap) KISOVEC — Smučarski klub, Kisovec je v prejšnjem tednu izkoristil zimske počitnice in pripravil za najmlajše tečaj z osnovnimi elementi smučanja, ki bo obenem nakazal tudi mladi perspektivni kader. Inštruktor tečaja je bil tovariš Slavko Ajtič in kot so zagotovili mladi tečajniki, so bili s tem štiridnevnim izpopolnjevanjem na snegu izredno zadovoljni. Ob koncu tega tečaja pa so organizirali tudi zaključno tekmovanje. Za zasedena prva tri mesta pa so mladi smučarji prejeli tudi diplome za prve športne uspehe. Društvo na »papirju« Vsi tisti, ki redno prebirate našo športno stran oziroma tisti, ki ste redno prebirali naše sestavke o dejavnostih in problematikah posameznih društev TVD Partizan iz Zasavja, ste lahko opazili, da večina društev dela v še dokaj znosnih pogojih. Tega pa nikakor ne moremo reči za TVD Partizan Izlake. Že uvodoma lahko zapišemo, da je to društvo zgolj na papirju! Ko smo se minuli petek pomenkovali s predsednikom TVD Partizan Izlake Stanetom Škrbcem smo bili nemalo presenečeni. V okviru društva delujeta oziroma naj bi delovali dve sekciji, sekcija za orodno telovadbo in smučanje. V prvi sekciji je včlanjenih 30 mladincev in približno 120 pionirjev in pionirk, v smuški sekciji pa je 50 mladincev. Tako je skupaj včlanjeno v društvo TVD Partizan na Izlakah 200 mladincev in pionirjev. Delo, tako prve kot druge sekcije je zgolj gola formalnost. Čeprav na Izlakah ne manjka mladine, ki ima veselje do dela v društvu in v posameznih sekcijah, je delo od lanskega leta le na papirju. Kajti orodni-telovadci in smučarji imajo svoje prostore v kleti šole na Izlakah! Zato je tudi povsem razumljivo, da delo ne more steči, in da ne moremo govoriti o kakih uspehih in perspektivah tega društva. Nasprotno trdimo lahko, da se bo izpisalo iz društva iz leta v leto vse več mladine, ki je uvidela, da ni mogoče niti redno vaditi niti prirejati kakršnekoli javne nastope. Z rednim delom, kar je povsem razumljivo, sta prenehala tudi oba vaditelja za orodno telovadbo, ker je kakršno koli delo v kleti izlaške šole povsem onemogočeno. Predsednik TVD Partizan na Izlakah je med drugim dejal, dajo bili v minulih letih, ko so imeli svojo dvorano v Zadružnem domu na Izlakah, v kateri je sedaj kino dvorana, doseženi zadovoljivi rezultati in da ni bilo nikoli vprašanje ali bo dovolj mladine ali ne. Nasprotno! Delovale so še sekcije za mali rokomet, košarko in odbojko, ko so se pa morali preseliti v klet šole, je začelo delo in vsa dejavnost društva nezadržno upadali. Tako so lahko v klet spravili le orodje za orodno telovadbo ter se začeli ubadati s problemom: KAKO IN KAM SEDAJ? V lanskem letu je bil ustanovljen tudi odbor za adaptacijo športnih in kulturnih objektov. V načrtu so imeli obnovitev oziroma graditev igrišč za rokomet,"odbojko in košarko na Toplicah. Izdelani so bili tudi načrti, Občinska zveza za telesno vzgojo pa jim je obljubila 130.000 dinarjev za začetna dela. Na mladinskem sestanku Tovarne elektroporcelana Izlake je mladina z navdušenjem sprejela to novico in sklenila, da bo opravila vsa zemeljska in ostala potrebna dela s prostovoljnim delom. Ostalo je le pri besedah. Pa n<4 s strani mladine, temveč s strani ObZTV. Obljuba je usahnila.' Ravno tako tudr" vse bolj »hira« TVD Partizan na Izlakah. J. S. Radijski spored Poročila vsak dan ob 5.15, 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00 in 24.00; Kmetijski nasveti vsak dan ob 12.15; Vsak dan za vas ob 16.00; radijski dnevnik ob 1930; oddaja Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — vsako nedeljo ob 9.05 in 12.05, vsak ponedeljek, četrtek in soboto pa ob 14.35; Pozor, nimaš prednosti! vsak dan ob 11.00 uri. ČETRTEK, 6. februarja 8.05 S koncertnih in opernih odrov; 9.25 Zabavni orkester jug. radijskih postaj; 10.30 Pet minut za novo pesmico; 12.25 Slovenski napevi in pfesi; 13.30 Pester glasbeni spored; 15.15 Zabavna glasba; 17.05 Ansambel Nat »King« Cole; 18.10 Zvočni mozaik; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi; 20.45 Lahka glasba. PETEK, 7. februarja 8.05 Operetna in lahka glasba; 9.25 Glasbeno popotovanje; 10.15 Trije odlomki iz Kozinove opere »Ekvinokcij«; 10.35 Novost na knjiž-" ni polici; 12.25 Veliki valčki; 13.30 Križem po svetu na krilih glasbe; 14.35 Nekaj domačih za prijetno popoldne; 15.20 Zabavna glasba; 15.45 Jezikovni pogovori; 17.05 Petkovo glasbeno popoldne; 18.10 Pesmi, ki so jih peli naši partizani; 20.00 Veliki orkestri vzhodnonemškega radia. SOBOTA, 8. februarja 8.05 Vedre melodije za konec tedna; 9.25 Mladina poje; 9.45 Solistična zabavna glasba; 10.15 Nekaj domačih; 12.25 Ob zvokih zabavne glasbe; 13.30 Glasbeni sejem; 17.35 Pesmi in plesi jug. norodov; 18.10 Recitali znamenitih pevcev; 18.45 Novo v znanosti: 19.05 Glasbene razgled.; 20.00 »Išče- mo nove talente«; 21.00 Sobotni ples. NEDELJA, 9. februarja 8.00 Mladinska radijska igra 8.40 Pust, oj čas presneti; 10.00 Se pomnite, tovariši; 10.30 Nedeljsko glasbeno popotovanje; 11.50 Solistična zabavna glasba; 14.10 Nekaj melodij — nekaj ritmov; 15.05 Virtuozne skladbe s koncertnih odrov; 16.00 Humoreska tega tedna; 16.20 Domače melodije; 17.05 Hammond orgle; 17.15 Radijska igra: En dan z Erd-vardom; 20.00 Izberite svojo popevko. PONEDELJEK, 10. februarja 8.25 Mali ansambli v vedrem ritmu; 8.55 Za mlade radovedneže; 9.25 Pojeta Vanda Gerlovič in Rajko Koritnik; 10.15 Lahka koncertna glasba;12.15 Lepe melodije; 13.30 Glasbeni sejem; 15.45 S knjižnega trga; 17.05 Iz opernega albuma; 18.10 Zvočni kaleidoskop; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Simfonični koncert; 20.38 Glasbena panorama. TOREK, 11. februarja 8.05 Pisana paleta; 8,35 Pisani zvoki z Dravskega polja; 9.25 Majhni instrumentalni ansambli; 10.15 Ciganski napevi; 12.05 Zabavna glasba; 12.25 Domače pesmi in napevi; 13.30 Iz baletov Petra Jljiča Čajkovskega; 14.35 štiri jug. rapsodije; 15.15 Zabavna glasba; 18.25 Plesni orkester RTV Ljubljana; 20.20 Radijska igra: Dvojni koncert; 21.05 Pisan večerni koncert. % SREDA, 12. februarja 8.05 Jutranji divertimento; 8.55 Pisani svet pravljic in zgodb; 9.25 V paviljonu zabavne glasbe; 10.15 Japonske in indonezijske narodne pesmi; 12.05 Zabavna glasba; 1235 Popevke in rit- • mi; 13,30 Od solistov do orkestra; 14.35 Od Sofije do Moskve; 15.40 Komorni zbor RTV poje slovenske narodne pesmi; 18.10 Mojstri orkestrske igre; 20.00 Lepe melodije. Nogometna sekcija ŠD PROLETAREC Zagorje ob Savi vabi na Tradicionalno pustno zabavo v torek, 11. 2. 1964 pričetkom ob 19. ur) v domu SD Proletarec. Zabaval vas bo kvintet Mahkovlč — Rezcr-vaclje sedežev 201 din — Maske zaželene, najlepše nagrajene! VAŠ OBVEŠČEVALEC Mali oglasi Mirna zakonca brez otrok (zobotehnika) nujno iščeta v Trbovljah garsonjero ali večjo sobo za dobo 1 do 2 let. Dobro plačata. — Naslov v upravi lista. Poceni prodam nov plinski štedilnik na bombico. — Naslov: Trbovlje, Partizanska 16. FILM Kino Svoboda — Trbovlje II: od 7. do 12. februarja ob 16.30 in 19. uri amer. film »Morilec Llberty Valancca« 11. in 12. febr. ob 17. in 19. uri ameriški barvni film »Traper Kely«. Kino »Svoboda - Zasavje« v Trbovljah: 8. in 9. febr. franc, film »Jezik za zobe«; 15. in 16. febr. madžarski barvni film »Leila in Gabor.« Predstave ob sobotah ob 17. in 19.15, ob nedeljah ob 15., 17. in 19.15. Kino Svoboda II v Hrastniku 8. febr. jug. film »Dani«; 9. in 10. febr. ital. barv. CS film »Trojanska vojna«; 12. febr. sov. film »Dovoljenje za izhod«. Kino Litija: 7. — 9. febr. amer. barv. CS film »Nuna« 11. in 12. febr. jug. film »Poklican je tudi V3«. Kino Šmartno pri Litiji: 8. in 9. febr. španski barvni film »Mati, poslušaj mojo pesem«; 12. febr. ameriški film »Zadnja obala«.. Kino Delavski dom v Trbovljah: 6. febr. sov. barv. film »Ljudje na mostu«; 7. — 10. febr. amer. barv. CS film »Daj, da se ljubimo«; 11. — 13. febr. nemški VV film »Dokažite alibi«. TRGOVSKO PODJETJE Televizijski spored ČETRTEK, 6. februarja Olimpijske igre iz Innsbrucka: 12.35 do 14.00 Smuk za ženske, 19.45 do 20.00 Filmski pregled — I, 20.30 do 22.30 Umetno drsanje — moški prosto, 22.40 do 23.10 filmski pregled II; 1730 Angleščina na TV — 67. lekcija (Ljubljana); 18.00 Poročila (Zagreb); 18.05 Mendov spored — zabavna oddaja za otroke (Zagreb); 19.00 TV obzornik (Ljubljana); 19.30 Spored narodne glasbe (Beograd); 20.00 TV dnevnik (JRT); 22.30 Poročila (Ljubljana). PETEK, 7. februarja Olimpijske igre iz Innsbrucka: 9.25 do 1100 štafeta 3x5 km za ženske, 17.00 do 19.00 Hokej Švedska : SSSR 19.45 do 20.00 Filmski pregled — I, 16.50 Poročila (Beograd); 19.00 Slovesna proslava ob obletnici smrti dr. Franceta Prešerna (Ljubljana); 20.00 TV dnevnik (JTV); 20.30 Slovenska akademija v spomin Vuka Ka-radžiča (Beograd); 22.30 Poročila (Beograd). SOBOTA, 8. februarja Olimpijske igre iz Innsbrucka: 8.55 do 11.00 Štafeta 4 x 10 km za moške, 11.55 do 15.00 Slalom za moške, 17.00 do 19.00 Hokej Canada: SSSR, 18.45 do 20.00 Filmski pregled, 20.30 do 22.30 Hokej CSSR: Švedska; 16.50 Poročila (Ljubljana); 19.00 TV obzornik (Ljubljana); 19.20 Ekspedicija — potopisna reportaža (Ljubljana); 20.00 TV dnevnik (JTV); 22.30 »Ogledalo državljana Pokornega« — serija humorističnih oddaj s sodelovanjem Mije Aleksiča (Beograd); 23.30 Poročila (Beograd). Ob izgubi dragega nepozabnega moža MIRKA JEVNIŠKA se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, prijafte-ljem, znancem in sosedom, ki so ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Prisrčna hvala za številne vence in lepo cvetje, ustno in pismeno izraženo sožalje. Prav posebno zahvalo izrekamo zastopnikom Rudnika Trbovlje-Hra-stnik, g. župniku z Dola in tov. Edu Babiču, učitelju za za lepe poslovilne besede; skratka vsem, ki so nam v težkih urah stali ob strani, žalujoča žena Mici in ostalo sorodstvo. Turje pri Dolu 1. 2. 1964. Ob nenadni in nenadomestljivi izgubi najine edine hčerke EVICE MANDELJ se iskreno zahvaljujeva vsem, ki so jo spremili v prerani grob. Se posebej se zahvaljujeva celotnemu kolektivu Steklarne, pevcem in sindikalni podružnici za številno spremstvo, za poklonjene vence in poslovilne besede ob odprtem grobu. Franc Mandelj, oče, z ženo Angelo V Hrastniku, 24. 1. 1964. bo prodalo na javni dražbi dne 14. februarja 1964 ob 9. uri na upravi podjetja v Trbovljah: 1. tovorni avtomobil znamke FIAT 13 tono, potreben popravila, po izklicni ceni 300.000,— din; 2. rezervni motor za avto FIAT 615, generalne popravljen, po izklicni ceni 300.000.— din; 3. črpalko Bosch za Diesel motor po izklicni ceni 100.000.— din; 4. stroj za pobiranje zank, znamke Alod, po izklicni ceni 20.000,— din. Prednost nakupa ima družbeni sektor. V kolikor licitacija ne bo uspela, se bodo omenjena osnovna sredstva prodala individualno najboljšemu ponudniku. Sredstva, ki so naprodaj, si lahko interesenti predhodno ogledajo. Vse informacije lahko dobite na upravi podjetja. Trgovsko podjetje »PRVI JUNIJ« Trbovlje Ob smrti naše drage nepozabne mame in stare mame AMALIJE ŠPAJZER roj. Tratnik se toplo zahvaljujemo godbi, vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za poklonjene vence in cvetje, izrečeno sožalje in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna zahvala dr. Vladimirju Komorovskyju za vsestransko pomoč in lajšanje bolečin med njeno boleznijo. Prav tako se toplo zahvaljujemo sosedom, ki so ji ob času bolezni pomagali, žalujoči: hčerki Fani in Kristina, sin Rudolf in ostalo sorodstvo. Izgred v hotelu ,Kum‘ ZAGORJE — V soboto, 1. februarja, ob 21.20 uri je začel brez kakršnega koli vzroka vinjeni Justin Lampret, iz Celja, zaposlen v Zagorju, izzivati goste. 100-odstotni invalidki je vzel najprej birglo, nato jo je pa dvakrat vrgel ob tla. Zatem sc je mislil pretepati še z ostalimi gosti. To so mu pa' preprečili pripadniki LM, ki so ga odpeljali na postajo LM Zagorje. OBVESTILO Obveščamo občane, da smo zaradi pomanjkanja pitne vode uvedli določene ure zajamčene preskrbe z vodo, za višje ležeče mestne predele, in sicer: 1. Savinjska cesta, Kovinarsko naselje, cesta Tončke Čečeve in delno Golovec od 10. do 12. ure dopoldan in od 17. do 19. ure popoldan. V tem času ni napajano omrežje: Trg Franca Fakina, Obrtniška cesta; Gimnazijska cesta in Leninov trg. 2. Pod Ostrim vrhom od 10. do 11. ure popoldan in od 17. do 18. ure popoldan. V tem času ni napajano omrežje: Loke Dom in vrt, Kešetovo, Rudarska cesta, ulica, 1. junija, Trg Svobode, Novi dom (delno). Partizanska cesta. Trg revolucije, Vodenska cesta in Bevško (višji predel). 3. Loke, Dom in vrt, Kešetovo, Rudarska cesta, ulica 1, junija (delno), Trg svobode (delno), Novi dom (delno) od 11. do 12. ure dopoldan in od 18. do 19. ure popoldan V tem času ni napajano omrežje: Trg svobode (delno), Novi dom (delno). Partizanska cesta. Trg revolucije, Vodenska cesta in Bevško (višji predel). Ta sistem zajamčene preskrbe s pitno vodo smo lahko uvedli šele letos, ker smo objekte Splošne bolnice v Trbovljah priključili na posebni napajalni cevovod. Prosimo občane, da varčujejo s pitno vodo in upoštevajo gornji razpored. — Eventuelne motnje nam javite na telefonsko št. 80-261. Komunala Trbovlje GIB A N J E PREBIVALSTVA TRBOVLJE Rojstva: Marija Povše, Tirna 15 — dečka; Ana Brglez, Brnica <55 — dečka; Hata Hrstič, Hrastnik 32 — dečka; Marija Burgar, Loke 45 — Zagorje — dečka; Oiga Gostiša, Kisovec 96 — dečka; Vlasta-Katarina Ferme, Izlake 66 — dvojčka — dečka; Ana Jerman, Ravenska vas 42 — deklico; Nada Alauf, Dol 1 — dečka. Poroke: Adalbert Dolanc, strugar, Dobovec 5 in Ada Abram, učit.. Nasipi 22; Alojz Golčnik, rudar. Znojile 16 in Vida Bregar, roj. Bukovšek, Vodenska 44; Milan Matko, de!., Garešni-ca 109 in Erna Smodiš, Škofja riža 1; Ernest Zunk, mizar, Nasip 41 in Marija Stefur, kuharica, Podvrh 1 — Braslovče; Bogomir Ocepek, ključ., Zasavska 4 in Terezija Belšak, bol. sestra, Rudarska 9. Smrti: Marko Jevnišek, rudar, Turje 25 — star 31 let; Jože Barovič, upok., Bevško 3 — star 79 let; Alojz Brodnik, del., Zasavska 10 — star 31 let; Alberta Jelen — Knez gosp. Novi dom 46 — stara 56 let. HRASTNIK Rojstev na domu ni bilo! Poroka: Romeo Gril, str. tehnik, Ilirska Bistrica, Levstikova 18 in Marija Volkcr, učiteljica., Kutežcvo 50 pri Ilir. Bistrice Smrt: Pavla Tušek, roj. But-na soc. podpiranka, Studence 53 — stara 77 let. LITIJA Rojstev in smrti ni bilo! < Poroke: Anton Okoren, del.. Ščit 4 in Silva Janežič, del.. Veliki Vrh 8; Drago Krme, elektrikar, Vel. Kostrevni-ca in Marija Rozina, krznarska pom., Mala Ko • strevnica 33; Alojz Doblekar, posestnik, Gost — Re ka 7 in Ivana Bratun, del. Gost — Reka 28. ZAGORJE Rojstev In smrti ni bilo! Poroke: Jože Drobnič, usl., Radeče in Ela Brezovar, trg. pom., Ljubljana, Brankova 7; Janez Prvinšek, usl., Sv. Ožbald in Marija Strnišnik, del., Brezje 14; Ivan Dolanc, del., Konjši-ca 3 in Alojzija Koci, del., Podkum 49; Anton Polanec, kovač, Selo in Marta Bajde, kuharica, Selo; Jože Bre-kar, rud., Jesenovo 18 in Frančiška Macerl, del., Rži-še 13; Jože Rezborešk, posestnik, Dobrljevo 8 in Marija Drolc, del., Jesenovo 5. 1.700 mopedistov (K) TRBOVLJE — Odkar je začel veljati predpis, da morajo imeti tudi mopedisti potrdilo o opravljenem izpitu oziroma potrdilo o poznanju cestno prometnih predpisov imajo tudi komisije pri AMD v Zasavju vse več dela. Tako je samo v Trbovljah »•pravilo v zadnjih letih izpite za vožnjo z mopedi 1.700 občanov. § S SODIŠČA § Izmikal se je plačevanju preživnine (o) Trbovlje — Tričlanski senat Občinskega sodišča v Trbovljah je pod predsedstvom sodnika B. Todoroviča spoznal za krivega Jožeta Jurmana, 56, iz Loke pri Zidanem mostu ter ga obsodil na 2 meseca zapora pogojno ga dobo dveh let in na plačilo zapadle preživnine v znesku 75.000 dinarjev. Čeprav je Okrožno sodišče v Ptuju pred leti določilo, da mora J. Jurman plačevati za izvenzakonskega sina materi T. mesečno 1000 din preživnine, se je obdolženec Jurman na vse mogoče načine izmikal plačevanju vse od 1. 1957 pa do lanskega leta. Da mu ne bi bilo potrebno plačevati preživnino v minimalnem znesku tisoč dinarjev, se je izmikal tako redni kot tudi priložnostni zaposlitvi, ker je menil, da mu tako ne bo treba plačevati preživnine za sina. Tako se je npr. odjavil na Zavodu za delo v Hrastniku m prijavil, da se bo zaposlil v Sevnici. Ko so pa poizvedovali na Zavodu za zaposlitev v Sevnici so ugotovili, da se tu sploh ni prijavil. Hodil je raje iz kraja v kraj ter samovoljno zapuščal začasne zaposlitve. Ni se pa potrudil, da bi se redno zaposlil, čeprav je zmožen za delo. Na sodišču se je izgovarjal, da boleha, oziroma da je manj zmožen za delo. To njegovo trditev oziroma zagovor so pa ovrgle priče in dokumenti, iz katerih je razvidno, da je zmožen za delo. Prisvojil sl je les (g) Trbovlje — Obč. sodišče Trbovlje je obsodilo na 4 mesece zapora pogojno na dobo 2 let Pavla Irta, 42, iz Zagorja ob Savi, ker je v pr- vi polovici lanskega leta vzel les pri Gradbenem podjetju Zagorje v vrednosti 31.500 dinarjev. Obsojeni Irt se je zagovarjal, da je vzel les zato, ker je želel popraviti tla v kleti oz. v hiši, v kateri stanuje. Menil je tudi, da s tem ne bo storil kaznivega dejanja, ker je želel les uporabiti v hiši, ki je družbena lastnina, kot tudi hiša, v kateri stanuje. Tri članski senat Občinskega sodišča v Trbovljah pa ni sprejel njegovega zagovora in je menil, da se je zavedal storjenega kaznivega dejanja. članarino je obdržal zase (o) Trbovlje — Na glavni obravnavi je tričlanski senat Občinskega sodišča v Trbovljah spoznal za krivega Jožeta Glinška, 33, iz Hrastnika ter ga obsodil na plačilo denarne kazni 5000 dinarjev. Glinšek si je z namenom, da si pridobi protipravno premoženjsko korist prilastil tuje premične stvari, ki so mu bile zaupane." Namreč, 1. 1961 je Glinšek pobral kot član Kluba za vzrejo športnih in službenih psov v Hrastniku od enajstih novih članov članarino v višini 3300 dinarjev. Članarino je pa obdržal za sebe in jo ni izročil Klubu. J. G. se je zagovarjal, da je denar obdržal kot plačilo za dresuro psov, ker 'mu je Klub obljubil, da mu bodo dali nagrado. V tem času je pa prišlo do določenega nesoglasja med njim in vodilnimi člani kluba in ni dobil obljubljene nagrade. Zato je obdržal pobrano članarino. Tričlanski senat Občinskega sodišča pa ni sprejel njegov zagovor in ga je obsodil na plačilo zgoraj navedenega zneska. Zakaj brez prometnih znakov? V teh zimskih dneh je moč slišati od motoriziranih Za-savčanov kup pikrih besed na račun vzdrževanja in postavljanja prometnih znakov na skoraj vseh občinskih cestah. Tudi bežni pomenki ali pa razgovori z lastniki ličkov ali pa najbolj navdušenih motoristov, Id jih je tudi moč videti v tfeh »poledenelih« dneh na cestah, pokažejo, da v Zasavju ni v zadovoljivi meri zagotovljen varen in kolikor toliko nemoten promet. Tako v dnevnih kot tudi v našem, tedenskem, časniku je bilo v zadnjih zimskih mesecih zabeleženo več prometnih nesreč, ki so se pa v večini primerov, na srečo, končale brez človeških žrtev. Materialna škoda je pa precejšnja. Vsa negodovanja voznikov motornih vozil, da so ceste skoraj nemogoče za promet, so bila v večini primerov odpravljena s pojasnilom, da je zaradi objektivnih vzrokov nemogoče v pravem času in vsepovsod urediti cestišča. Med te objektivne vzroke gre uvrstiti predvsem pomanjkanje mehanizacije za redno čiščenje in pluženje ter posipanje cest, nadalje pomanjkanje delovne sile ter spremenljive vremenske pogoje. O kakšnih subjektivnih vzrokih pa ni bilo nikjer govora, čeprav jih je moč najti veliko. V prvo vrsto subjektivnih vzrokov gre vsekakor uvrstiti občutno pomanjkanje prometnih znakov, zlasti na tistih delih cestišč, kjer je že večkrat prišlo do lažjih ali pa težjih prometnih nesreč. In tudi v samih zasavskih mestih je postavljeno premalo jjrometnih znakov, ki bi opozarjali voznike na nevarnost poledice, zoženje cest itd. To pa pomeni, da bodo morale tudi občinske komisije za varnost prometa v večji meri poskrbeti, da se postavijo zlasti opozorilni prometni zqaki. To pa še toliko bolj, ker je vse več voznikov motornih vozil tudi iz ostalih krajev — zlasti v tem času, ko so ceste vsaj nekoliko prevozne — ki ne poznajo nevarnih delov cestišč. Vsekakor bodo morali tudi prometni organi »pritisniti« bolj LOKE PRI ZAGORJU — V nedeljo, 2. februarja, je prišlo ha poledeneli cesti na odseku Zagorje — Loke v kratkem času kar do treh težjih prometnih nesreč, ki so se na srečo končale brez telesnih poškodb. Zato je pa materialna škoda velika — in sicer kar 760.000 dinarjev. Ob 11.30 uri je prišlo na poledeneli cesti II. reda v Lokah pri Zagorju do prve prometne nesreče. Voznik osebnega avtomobila Majda Vidmar iz Ljubljane, je doživela prvo prometno nesrečo. Na blagem ovinku je začelo osebni avtomobil LJ 60-58 zanašati in se je prevrnil na streho. Materialne škode je za '350.000 dinarjev. Na tem delu cestišča je prišlo od' 16. uri do druge prometne nesreče. Osebni avtomobil LJ 190 - 36, ki ga je upravljala Vika First b Trbovelj, je na poledeneli cesti začelo zanašati in se je zaletela v železno mostno ograjo. Vozila je s hitrostjo 50 km, kar je bilo za dejansko stanje ceste primerno. Materialna škoda je ocenjena na 150 tisoč dinarjev. Komaj uro in deset minut kasneje je prišlo na omenjenem cestišču še do tretje prometne nesreče. Voznik Janez Vager b Ljubljane je upravljal osebni avtomobil LLJ 154 - 70. Vozil je iz Trbo- kot doslej na odgovorne čh nitelje v posameznih komunah, da se bo to vprašanje, ki se že leta vleče, končno črtalo b dnevnega reda. Vsekakor bo pa potrebno poostriti kaznovalno" politiko tudi proti vsem tistim voznikom, ki z nepremišjeno vožnjo povzroče prometne nesreče. -ek vel j po cesti Zagorje — loke s hiti ostjo 60 km/h. Na poledeneli cesti v Lokah ga je začelo zanašati in tako je peljal še kakih 100 metrov, vendar ga je zaneslo na levo stran, kjer se je avtomobil prevrnil in obtičal na strehi. Voznik, niti njegova žena niti otrok, niso utrpeli nikakšnih telesnih poškodb. Materialna škoda je ocenjena na 260.000 dinarjev. OSTAL JE BREZ STOPALA (J) ZAGORJE OB SAVI — V torek, 28. januarja popoldne je prišlo pri železniški postaji Zagorje ob Savi ob 16.45 uri do težje nesreče. Ponesrečil se je Franc Klajš^k, star 41 let, skladiščnik na železniški postaji Zagorje ob Savi. Pri skoku iz-vlaka je padel tako nesrečno, da so mu kolesa odrezala levo nogo v višini gležnja. V trenutku ko je vlak pripeljal na postajo, je Klajšek spal. Zbudil se je šele takrat, ko je vlak že potegnil in peljal s hitrostjo 40 km s postaje. Kljub temu, da je vlak že odpeljal s postaje, je Klajšek hotel izstopiti v Zagorju in je nato skočil iz vozečega vlaka. Pri skoku pa je padel med tire na desni strani. Leva noga mu je prišla med kolesa in so mu zo odrezali v gležnju. Ponesrečenca so odpeljali v trboveljsko bolnišnico. Poledenela cesta -3 nesreče Hudobni veter 10 Zunaj na hodniku so fotografirali Copernika, kako mi stiska roko. Inšpektor. Copernik, ki si je poveznil klobuk togo na glavo, jc držal pištolo v rokah in kazal resen, strog obraz. Trdili so sicer, da so vedeli, kdo je VValdo, da pa mi tega niso hoteli izdati. Nisem jim verjel, kajti šef je imel na mizi VValdove slike iz mrtvašnice. VValdo je imel počesane lase, popravljeno kravato in luč mu je padala v pravilnem kotu v oči, da so bile videti kot oči živega človeka. Nihče ne bi mogel uganiti, da je to fotografija mrtveca, ki je dobil dva strela v srce. Bil je tak kot kakšen salonski lev, ki pravkar premišljuje, ali naj najprej zaprosi za ples blondinko ali rdečelasko. Ko sem se vrnil domov, je bilo že blizu polnoči. Vežna vrata so bila zaklenjena, in ko sem iskal ključ po žepih, me jč b teme poklical tih glas. Rekla je samo: »Prosim!« Toda kljub temu sem jo poznal po glasu. Obrnil sem sc in zagledal črni športni Cadillac, ki je parkiral ob cesti. V avtu ni bilo luči. Cestna svetloba je padala ženski v oči in jih osvetljevala, šel sem k njej. »Prismojeni ste,« sem rekel. »Vstopite,« jc bil njen odgovor. Stopil sem v avto. Prižgala je motor in zapeljala po Franklinovi cesti ter zavila v Kingsley Drive. Po cestah se je motovilil še zmerom sušeči vroči veter. Skozi odprto okno bližnje hiše je rohnel radio. Tu je parkiralo dosti avtomobilov, toda našla je še prostor za popolnoma novim packardom, ki je bil na njegovem ščitnem steklu še nalepljen trgovčev listek. Potem, ko je stlačila avto v vrzel ob pločniku, se je naslonila^ svoj kot, z orokavičenimi rokami pa je še zmerom držala vplan. Zdaj je bila napravljena v črno ali pa morda temno rjavo, na glavi pa je imela majhen prismuknjen klobuk. V nosnice mi je prišel vOnj _ po sandalovini i, »Nisem bila posebno prijazna, kajne?« »Samo življenje ste mi rešili.« »Kaj se je še zgodilo?« »Pokličal_ sem čuvarje reda in miru ter natvezi! nekemu policistu, ki mi gre na živce, kup laži, mu prepustil zaslugo, da je prijel morilca, -in to je bilo vse. Lopov pred katerim ste me rešili, je ubil Walda.« »Ali to pomeni — da o meni niste govorili?« »Draga moja,« sem rekel. »Rešili ste mi pač življenje. Kaj še terjate -od mene? pripravljen sem storiti vse, kar morem in potrudil se bom, da bom to tudi dobro opravil.« Molčala je in ždela nepremično v svojem kotu. »Od mene ni zvedel o vas nihče niti besedice,« sem ji znova zagotovil. »Sicer pa še sam ne vem, kdo ste.« »Jaz sem mistres Frank C. Barsaly, Fremont Plače 2-12, 01ympia 24-5-9-6 — Ste želeli to zvedeti?« »Hvala,« sem zamrmral in vrtel med prsti izsušeno neprižgano cigareto. »Čemu ste se vrnili sem?« Potem sem tlesknil s prsti leve roke. »Vaš klobuk in jopica! Panju pojdem.« »Ne le to. Rada bi tudi bisere,« je rekla. Morda sem se malce zdrznil. Meni se je namreč zdelo, da imam te zgodbe dovolj tudi brez biserov. Po ulici je zdrvel avto, in to s hitrostjo, ki je bila še enkrat večja od dovoljene. Oster droben prah je lebdel v zraku. Naglo je zaprla stransko okno, da ne bi prah vdrl v avto. »Pa dobro. Povejte mi še o biserih. Za zdaj imamo samo umor, skrivnostno žensko, blaznega morilca, junaško rešitev in policista, ki si je privoščil zlagano poročilo svojim predstojni-kom. Pa dodajmo še bisere. Vseeno — povejte, kaj vam leži na srcu!« 1 »Hotela sem jih odkupiti za pet tisoč dolarjev od moža, ki mu vi pravite VValdo, a jaz Joseph Choate. Moral bi jih imeti pri sebi.« »Ne duha ne sluha o biserih,« sem odločno rekel. »Sam sem videl, kaj je bilo v njegovih žepih. Cel kup denarja, a nobenih biserov.« »Morda pa šb skriti v njegovem stanovanju?« Janez Vajkard Valvasor v gosteh v »Zasavskem tedniku« VI. Rudnine in rudniki na Kranjskem Zaradi dobrih kovin, zlasti železa in jekla, je Kranjska od pradavnih časov znamenita ... Železnih rudnikov, ki danes delajo, in ki jih uporabljajo v korist deželnoknežje komore, štejemo trinajst. Poleg tega je na Dolenjskem še svinčeni rudnik, ki ga šele grade, namreč Malnek (med Savo in Rekami — op. ur.) VII Drago kamenje in marmor na Kranjskem ... Klopotnih kamnov ima Kranjska veliko. V gorah pri gradu Kolovra.u nad Izlakami — op. ur.) jih je na nekem polju prav mnogo. V g»zdu Dolgo brdo (nad Mlin-šai.ii — op. ur.) sem jih v jarku dosti našel, med njimi tako velikega, da bi se iz njega dala napraviti precej velika čaša. Vsi ti klopotci imajo iste lastnosti in učinke kakor tisti, ki jih prinašajo iz Neaplja. Med Ljubljano in Grma-čaml (v bližini Litije — op. ur.) sem na hribu blizu tabora našel hematit ali krvaveč, ki pa je zelo mehak, še mnogo mehkejši od španskega. ... Doma na Bogenšperku (gradu nad Litijo op. ur.), precej pod gradom sem našel v gozdu Koprivniku v grapi črni marmor treh vrst. Eden je čm in ima izrazito rumene pege, drugi rumene črte, tretji rumene žile. Prav blizu je še sivi marmor treh vrst. ... V Trebeljevem med Ljubljano in Šmartnim (pri Litiji — op. ur.) na gorovju se tudi kaže rdeč lep marmor, ki je prav tako svetlordeče, živordeče in temnordeče pri-, žast... VIII. Mesta, trgi, gradovi in samostani na Kranjskem MEDIJA Na Gorenjskem, pet milj od Ljubljane (v dolini, vendar na vzpetini med visokimi hribi), stoji grad Medija. Manjka mu sicer širok razgled, ni pa brez prijetnega razgleda, ker so gore povsod prekrite z zelenim drevjem ter osvežujejo oči. Po dolini teče voda, ki se prav kakor grad imenuje Medija in nosi veliko postrvi. Ob vodi so lepa, ravna polja, pri gradu pa je čeden vrt, ki rodi dosti sadja. Čudno je, da medijskem polju vrabci nikoli ne delajo škode prosu. Poleti jih je veliko na oni strani vode, na tej pa nobenega ne vidiš, dokler prošo stoji. Ko pa ga požanjejo in spravijo, tedaj vrabci brž prilete. To je prav zt#res tako in se na splošno čudenje dogaja od pradavnih časov. Pravijo, da je vrabce z medijskega polja zarotila stara ženska, brez dvoma coprnica. Stvar ni tako ne- verjetna, ker se je nekoč tudi med pogani dogajalo, da so vsakovrsten mrčes iz te ali one pokrajine s coprnijo premagali; to bi se dalo, če bi bilo treba, s številnimi zgledi dokazati... Precej nad gradom je lep, velik konjski hlev, nad njim pa kašča. Hlev je daj zgraditi moj gospod oče skupno s tistim delom gradu, ki je tik kapele, prav tako kapelo samo. Kapela je dokaj velika in stoji prav pred gradom. V njej so hranjene kosti mojih ljubih staršev in nekaterih mojih bratov in sestra; v njej je tudi nekaj otrok našega rodu, med njimi pet mojih in moja prejšnja žena, ki so jo šele pred enim letom položili tja ... Pokojni moj gospod oče, gospod Jernej Valvasor, je dne 2. avgusta 1650, napravil večno ustanovo na ta način, da preide ta ustanova po njegovi smrti na njegovo ženo, na mojo (sedaj tudi rajno) gospo mater, in po njeni smrti na najstarejšega rodnega dediča, vendar pa da imej prednost pred starejšim tisti, ki bi med moškimi rodnimi dediči stopil v duhovski stan. Ce pa bi smrt družino ali rod Valvasorjev docela uničila, imej prgvico do ustanove lastnik gradu in bodi njen naslednik in dedič ter se ravnaj po njej; po zahtevi omenjene ustanove imej duhovnika, ki je dolžan in za-mopediste kar 1.700 občanov, vezan v tej kapeli vsak teden redno brati 3 maše. Kdor ima to ustanovo v rokah, ta imej užitek 4 gruntov brez vsakršne naklade, in sicer enega ležč-čega v Koprivnici poleg medijskega ornega polja, in treh ki so v Podgorici v moravški fari.*.. RADEČE: Na Dolenjskem, od Ljubljane sedem, od mesta Krškega pa tri dobre milje oddaljen je grad in trg Radeče. Mcrian poroča, da ima Lazi-us Radeče za nekdanjo Ro-mulo, nasprotno pa trdi Schonleben, da so se Radeče nekoč imenovale in zares bile Praetorium Latovicorum. Le- že pa ob Savi pod visokim hribom. Trg je v ravnini, grad pa precej nad njim na griču. Lepih ravnih polj se tu ne manjka, prav tako je veliko imenitnih rastlin. Sedanji gospod lastnik pa je grad zapustil, zato je neobljuden. Blizu trga je ob Savi visoko na hribu skala, ki se po kranjsko imenuje Brus, zato Ra-dečanom šaljivo pravijo brusači. Ko pa je pred nekaj leti župnik na Loki na štajerski strani onstran Save (Loka pri Zidanem mostu — op. ur.) dal napraviti ob cesti križ in nanj, kakor je navada, dal naslikati svete podobe, je naročil, naj na tisti strani, ki je obrnjena proti Radečam, upodobijo sv. Jožefa, kako brusi sekiro na brusu, ki ga žene Jezušček. To se je tudi zgodilo. Radečani pa so obtožili župnika, češ da je dal naslikati brusečega sv. Jožefa, da bi jih zasramoval. Nato je bilo župniku naročeno, naj da napraviti drugo podobo. To je tudi storil in priznal, da je napak napravil, s temile ostroumnimi in zbadljivimi besedami: »Prav je in v redu, da sem moral zbrisati brus, ker ne pripada nam, temveč gospodom iz Radeč.« Kar mene zadeva, sem to do-godbico slišal od nekoga, ki mu jo je župnik sam povedal, a vrinil sem jo semkaj ne zato, da bi koga sramotil, temveč da bi bralca razvedril, ker je Segava ... Trg Radeče je bil v celjski vojski docela uničen. Leta 1574. je nadvojvoda kot deželni knez odpravil evangeliiškega pridigarja Janža dočeverčiča. ki je tu v utici ali hladilnici pridigal, in dva druga pridikanta. Malo pred tem je bil v Radečah Primož Trubar evangelijski župnik... BOGERSPFRK: V deželnem jeziku se grad in gospostvo Wagensperk imenuje Bogenšperk; leži na Dolenjskem, štiri milje od Ljubljane. Ta grad je še eden tistih starih gorskih gradov, sezidanih na visokem hribu sredi gozdov. Ima razgled Razvaline gradu Medij? • ŠMARČAN UJEL STRICA AVSTRIJSKE CESARICE Ignac RUS je po rodu Šmarčan in je znan po vsej šmar skl dolini. V prvi svetovni vojni je bil poklican v vojaško službo in je bil dodeljen h »kanarčkom.« Tako so dejali vojakom 27. avstrijskega pešpolka zato, ker so nosili ovratnike rumene barve, ki je bila slična barvi ptic — kanarčkov. Vojni bataljon, kjer je bil tudi šmarski rojak Nace Rus, je bil poslan na Iašl:o fronto. Bataljon je bil v letu 1917 v bližini Asagia in je dobil nalogo, da napade prirodno italijansko trdnjavo Monte Castel Gamberto. Malo pred usodnim napadom na italijansko trdnjavo je zbral avstrijski komandant vse vojake in jim v krajšem govoru očrtal pomembnost napada na sovražnikovo trdnjavo. Ukazal jim je, da naj se bore do zadnjega in da morajo biti do sovražne posadke v utrjeni trdnjavi nepopustljivi. »Treba jih je napasti Iznenada In nezadržano ter jih povsem zmečkati. Nobeden naj ne ostane živ. Italijani imajo v trdnjavi močno topništvo, ki se ne bo upiralo, zato se mora vsak hip pripadnik slavnega 27. pešpolka boriti previdno, uporno in do zadnjih sil.« Tak je bil komandantov ukaz. Malo zatem so »kanarčki,« povečini sami Slovenci, napadli. Napad je trajal le kratek čas. Italijani, ki so imeli sicer močno artilerijo in so bili v utrjeni trdnjavi, niso dali pričakovanega odpora. Brž so se predali in dvignili roke. Izobesili so tudi belo zastavo. Na odseku, kjer se je boril šmarski »kanarček« Nace Rus, so ujeli 260 laških topničarjev. Zanje je bila vojna hipoma končana in postali so avstrijski vojni ujetniki. Med njimi so odkrili tudi italijanskega oficirja — majorja Bor-bonskega, ki je bil stric takratne avstrijske cesarice Clte. Cesaričin stric je tako mahoma postal iz laškega majorja avstrijski vojni ujetnik. Odpeljali so ga na Dunaj, kjer mu je nečakinja izposlovala posebne ugodnosti. Ker se je vdal z vso .baterijo in je bil cesaričin stric, se je smel svobodno sprehajati po Dunaju in nositi celo sabljo. -jž- © NEVSAKDANJI KONCERTI . V avtobusu na progi Trbovlje-Hrastnlk me je minuli teden v pogovoru opozoril neznani moški Iz Hrastnika na nenavadnega »glasbenika« z Dola pri Hrastniku, na JOŽETA ŠTRAUSA, upokojenega mesarja. Štraus je pred zadnjo vojno organiziral na Dolu nekaj nenavadnih koncertov z glasbeniki amaterji. Sicer to ne bi bilo nenavadno, če ne bi uporabljali pri igranju narodnih melodij ln takratnih priljubljenih šlageriev glasbila: ŽAGE, STARE LONCE in PONVE, SEKIRE Itd. V eni prihodnjih številk vas bomo v daljšem sestavku seznanili z Jožetom Štrausom. Saj daleč na visoke snežnike proti Koroški in štajerski, čist in zdrav zrak, sicer ne ravnine, kljub temu pa polja po hribih, preizvrstno sadje vsake vrste — češnje so štiri ali pet na enem peclju — v bližini vinske gorice in nedaleč od gradu lep črn in rumen marmor... Čeprav leži grad visoko, je vendar prav blizu studenec (poleti je ledeno mrzel) in ribnik. Ravnine ni prav nič, vse je samo pobočje. V gradu je globok vodnjak, ki so ga nekoč iz najtrše skale izklesali osem sežnjev v globino. Pred dvema letoma sem ga dal še za dva sežnja poglobiti v skalo in napraviti iz vinske kleti stopničast hodnik skozi grozovite skale prav do dna vodnjaka in tam spodaj majhen obok ali klet, ki je poleti nadvse mrzla in prijetna. Razen tega sem dal urediti v gradu kapelo.. V gradu je če visok okrogel stolp, ki vanj večkrat strela udari. In tu često doživiš s strašno grozo najmočnejše nevihte, ker je grad na precejšnji višini. Drugače more pokazati grad malo ogleda vrednega ali posebnega, razen če bi morda moje matematične inštumen-te ljubitelji takih stvari ali mojo malo knjižnico vljudno oko smatralo pogleda vredno, zanimive bi utegnile biti še nekatere druge stvari, med njimi tudi magnet, ki dvigne železo, dvainštiridesetkrat-tež' je od lastne teže. Bil sem tudi — ne da bi se hvalil — prvi, ki je vpeljal v to preslavno vojvodino Kranjsko bakrotisk. Da, tukaj na Bogenšperki sem 1678. leta sam napravil tako delavnico in pri sebi v gradu vzdrževal nekaj let bakroreze in bakro. tiskarje. ___ KONEC (Prirejeno po Valvasorjevem berilu)