Kratek pregled zgodovind Slovanoov9 Hr- vatov in Srbov, Vsak dan sliSimo, da smo si Slovenci, Hrratje ia Srbi bratje ter da tvorimo troediai narod. Marsikoom iznaed naa pa je Se ne^aaaa aaSa zgoiovina; zato nočena t nasledajih vrsticah podati nekaj tečk iz uaS« zgodovine, ki bodo pokazals, da shdo SHS v resaici bratje, siaovi eae in iate majke Skve, obtii«aa pa boaa tadi rUeli, kaka eaako asedo sma imeli ikezj vefi »toletij. V začetka 6, stoletja se je preselil eden izmed slovanskib narodov izza Karpatav ? pokrajine ob delecji DiBati; ta aarod so bili Sloveni, predaiki danaiojih SloveocaT, Hrvatov in Srbov. Imeli so skopno ims in skapsi jezik. Žal, da nismo ostali dolgo zdrožeai, kajti že sredi 6. stoletja emo se kčili Slotetci od svojih fcrator ter smo jeii predirati aa ezcrrslje daaašnje Ograke, odtod pa ialje proti zapada, kjer sme zasedli velik del Vzbedaiji Alp, dočim $0 Hrvatja ia Srbi ostaii na Baikauskem polctoku. Ąal«d te loiit?« jt polagonia giaeval skapci jezik, v teka stoletij i?e je spremenil v raraa narečja, ki jih gororiaio daadanes od Aip pa do Črnega, Egejskega in Jadranskega mcrja. Slovenci so kaj kmala čatili posl^dice loCitv« e*d s*ojifc krfnih bratoT Srbov ia Hr^atov. Podjarmili at jih moBgohki Obri ali AvarL Za nekaj časa jih je re§il iz stiske pr?i Blortaaki kralj Sarno (623—658), ki je zdralil t svcji državi čeSke Slovane, polabske Srbe in Slovence; mogoče j«, da je segal SamoT fpliv tadi do HryatO7 in Srbov. Toda po S;tn«»Ąi stnrti je razpadla njegava država in Slovenci so priSIi zopet pod obrsii jare-n. V tej stiski je ziprosil slovenski voj?oda Borut Bavarce za pomog; dobil jo je, Obri so bili prenaagani, a za t> 33lag3 so morali Sloveaci odsiej priznati ba^arsko fraakovsko, t. j. nemško nadoblast. Kaj Hrnala so začatili nad asboj neaa^niIjeno pe3t ne nškib. aradaiko^, Setaii ao saiali Se obdržati dalj« »voje domaže voj7ode. Nič bolia se ni godilo bratorn Hr^atom, ki so si a3taaovili p )d velikina žapaaorn Ljad37ttooi Posavskina mvl Dra^o, Sa70 ia Kolpa drži7o, ime no^aao Po^/ska. JHf7a5ka. Tadi te Hf7ate so pestili fraakonki grofje. Zato se je d^igail zopar nje Ljaie?it Po3a73ici. Maogo Slo7aace7 se ma je pridražilo, a vsi so bili prgaiigiai; oialaj aiso smeli Sli79aci imeti nič ve2 domaSih voj^od; aad»m99tili so jih nemSti grofja; tedaj sa ja začalo za n%3 gorje, ki smo ga čatili vsi 38 pred par meseci. Na^Tici so jeli ponsnče^ati na3e kraje, pokrajina za pskrajiao je padla kat žrte7 poaennJevaaja, malo nad If&ribaroai ss j3 ša Ie sutavila. Nekoliko sreJaeja je bila zg^d^^iaa Hf7ator v pozaejšena Casa. Okoli 1. 910. sa je pcnreSilo hrvaSkema kralja Toaiislara zira!it' vsa H''7ate pod 87ojim že^Iona, A konaij 209 Iet bd vladali naroda kralji narodae krd. kajti 2e 1102. 1. s) priSIi Hrfatj« pii rladj ogfsiib kralje^, K«kor srao mi Slo^saci streaiili Tjdao zj t-sna da a« otresenao nemitsga jaroai. lnki 9) sa tadi Hrvatjt mvali do lebs bor'iti i Miljan a sro^iio. Srbi so 30 itliti sprra ˇ ve3 *ip, eaotae cirta^e miM iafMlt. S«l« Sbtfaa I. N=8,-naaja ja z-irnlil skore vso ^aaljo, po kateri so prebirali Srbi, r dedao drSavo. Uataaovi! je vladarsko rodbino NemanjičeT, ki J« Tladala Srbom več nego dveato Ut. N&jslavutj&i ˇUuUrji ii te rodbine ao biU Ste- lan II. >Pr7oveačani« (dobil je od papeža Honorija III. kralje^rsko krono), Štefan Milatia UroS ln DaSan Silni (1351—1355). Zadnji je imel naslov »car Srbo7, Grkor ia Balgarov. Ugled, ki ga je imela Srbija za teh vladarjer v Zapadni Evropi, pa je gineva!, ko je izamrla 1367. 1. dinastija Nemanjiče^. In baš tedaj bi bilo Srbiji treba najvefi moci, kajti jeli so jo napadati Tarki. Na Vido7 dan, dne 15. jaaija 1389. L so izgubili jonaški Srbi svojo svsbodo v bilki na Koso^em poljo. Odslej srro taraaii vsi brstski narodi vsak pod svojim nasJst7om: SSovenci pod nemsko avstrijskim, Hrratje pod madjarskim, Srbi pa pod tarškim. V silobraoa so ss dvignili Srbi v zsčetka 19, stoletja zoper avoje tlačiteljs Turke. V teh bojih jih je vodil janaški Črni Jurij ali Karagjorge, ustane»itelj sedaD]*) srbske vladarake rodbine. 1813. 1. je moral Crai Jarij b?žati na Ogrsko, ko pa se je pozneje vrnil v domovino, ga je dal nmoriti Miloš Obreaovič, ki je odslej vladal Srbom kakor tarški paša. V poznejših časih je Se čestokrat ditjal boj med Obreao^iči ia Karagjeorgjeviči, dokler ni volila narodaa akapSčioa 1903. 1. se danjega kraija Petra L, ki je sin kaeza Aleksandra ia kneginje Perzide Karagjorgje7i<*. S^etovna vojaa, ki se je vnela 1914. L je grozila Srbiji vnovič s pogiaom, toda kolo časa 88 je vrtelo tako, da je doaeslo s^cbodo ne le Srbom, temveč tadi njihovim bratom Slovencem in Hrvatom. Vai sm9 zdražeai sedaj v srečni in bogati državi SHS, v naSi Jagoala^iji, koje svobode hočerno braniti tadi do zadaje kaplje krvi, spominjsjoč se, koliko gorja so nana prizadejali tajci v teka vež stoletij, Lahko s no ponoaai na našo Jagoslavijo, kaju v svojih pokrajiaah od korotanskia gora do Egsjskega morja, p% ©d Te neš^ara do J&draaskega morja hraai aaša država neizrasrna bogast^a. Bivši cesar Karel I. sam fe rekel par dai pred razaalom A^stro- Ogrske odličnema Slo^eaca: >Naj epSa država, ki bo nastala, bo Ja* goslavija!« NaSa drža?a pa ne bo poaoaaa samo z&radi svojih zaklado7, ona ss bo poaaSala tadi s 87ojo moderao asta^o, vsled katere ji ne bo vladal vfadar kat samodržec, tem^eč — kakor se je kralj Peter saaa izrazU — kot kronaai predsednik repablike. M. P.