i
J]j|)p|qgija uporabnikov 4
píesÉái:	;;
jSrpology of dance drags
userš^ ^ ^ ^^
Bojan Dekleva
Povzetek
Bojan Dekleva,
dr. psih.,
Pedagoška
fakulteta v
Ljubljani,
Kongresni trg 12,
1000Ljubljana.
Prispevek prikazuje proces oblikovanja tipologije uporab-
nikov in uporabe plesnih drog. Podatki so bili zbrani s te-
renskimi intervjujuji s 43 mladimi ljubljanskimi uporabni-
ki, starimi večinoma od 16 do 24 let, ki zaradi uporabe
drog še niso bili v nobenih strokovnih obravnavah. Podat-
ke smo obdelali kvalitativno. Dve temeljni spoznanji te raz-
iskave govorita o veliki raznolikosti vzorcev uporabe drog
ter o potrebi, da se oblike preventivnega in drugega dela
približajo stvarnemu svetu mladih uporabnikov.
Ključne besede: plesne droge, kvalitativno raziskovanje,
mladina, tipologija uporabe drog
Abstract
The process of forming the typology of users and the use of
dance drugs is described in the article. Data was collected
in field interviews with 43 young users fi^om Ljubljana, ma-
inly aged between 16 and 24, who have not received any
professional treatment for their drug use. The data has be-
en analysed using qualitative methods. The two basic fin-
6
SOCIALNA PEDAGOGIKA
dings of the reserach are that there is a great heterogeneity
in the patterns of drug use and that the preventive and ot-
her work shoul take into account the life conditions and
realities of the young users.
Key words: dance drugs, qualitative methodology, youth,
typology of drug use
Uvod
Takoimenovane "plesne droge" so postale v zadnjih nekaj letih pred-
met mnogih raziskovanj, publikacij in še pred tem tudi zanimanja javnih
občil iz več razlogov. Zdelo se je, da gre za nove droge, katerih uporaba se
je pojavila nenadoma in postala kar globalna. Dejansko gre za - v glav-
nem - večini razvitih zahodnih držav že dolgo poznane droge. Presentljivi
in novi pa sta dve okohščini: da je uporaba teh drog postala v več državah
razmeroma hitro "masovna", predvsem med mladimi ljudmi, ter da se je
z njo razvil specifičen vzorec (mladinske) kulture, ki pogojuje tudi načine
uporabe, deloma imidž, vrsto poslušane glasbe, načine preživljanja pro-
stega časa in podobne stilne značilnosti. Kot se vedno zgodi pri razvoju
masovnih (mladinskih) kultur, je eno od pomembnih vlog pri njihovem
širjenju in "normaliziranju" imela industrija prostega časa.
Izraz "plesne" droge se nanaša na razvoj nove - "plesne" - kulture upo-
rabe značilnega "šopka" starih in novih drog. Za to novo kulturo je zna-
čilna (vendar ne izključno) uporaba drog, povezana z obiskovanjem ple-
snih prireditev ("party"-jev ah "rave"-ov, v nadaljevanju - "rejvov") z zna-
čilnimi vrstami glasbe (house, techno, rave, drum and basse, jungle, goa,
itd). Nova plesna kultura zajema obiskovanje rejvov ob koncu tedna in
razmeroma dolgotrajno plesno aktivnost (celo noč, z možnim podaljškom
zjutraj /"after"/ in možnim nadaljevanjem naslednjo noč ali več noči).
Običajno štejejo med plesne droge ecstasy, amfetamine, LSD, kokain in
še nekatere, pri nas manj poznane droge. Najznačilnejši predstavnik ple-
snih drog je ecstasy (MDMA oz. 3,4-metiledioksimetamfetamin). Pretež-
no delovanje večine teh drog je poživilno (stimulativno). Izraz "plesne
droge" pa se ne nanaša toliko na morebitne skupne farmakološke ali ke-
mične značinosti drog, kolikor na način in stil njihove uporabe.
Izraz "plesne droge" (ki jih včasih poimenujejo tudi "sintetične" ali
"dizajnirane" droge) in značilni načini njihove uporabe vključujejo tudi
posebno "ideologijo" uporabe. Ta ideologija obsega načine, s katerimi si
uporabniki sami, "industrija" drog ter (predvsem subkulturna) javna ob-
.s o CIA L N A P E D A G O G I K A
1
Čila razlagajo delovanje drog ter socialne pomene njihove uporabe. Ide-
ologija običajno poudarja rekreativno uporabo teh drog, to je uporabo, ki
je kontrolirana, namenjena zabavi in doseganju užitkov predvsem v pro-
stem času, in ki ni povezana z zasvojenostjo, socialnim odpadništvom in
propadom. Plesne droge naj bi bile neagresivne, nevsiljive, miroljubne in
"ljubeče" ter nasprotne mačistični in nasilni kulturi, ki spremlja našo kul-
turno drogo alkohol. Nova ideologija povezuje nove stile in namene upo-
rabe z enostavnostjo izdelave in uporabe teh drog, njihovo cenenost in
priročnost ter njihove domnevno šibke in obvladljive stranske učinke pa
s konceptom "varnosti" teh drog. Vse to sestavlja "socialno reprezentaci-
jo" (Calafat in drugi, 1997) "varne droge, ki je dobra za posameznika in
družbo, in ki pomeni kemično uresničitev demokratične ideologije"
(Synthetic ..., 1998).
Namen raziskave
o plesnih drogah in ecstasy-ju kot njihovem najbolj razširjenem pred-
stavniku vemo v Sloveniji zelo malo. Poleg zelo maloštevilnih prispevkov
v laičnem, dnevnem in revialnem tisku ni bilo doslej objavljenega niti
enega strokovnega članka, ki bi bil namenjen tej temi. Hkrati pa so prav v
zadnjih nekaj letih postale ecstasy in plesne droge v zahodni Evropi na-
ravnost modne teme raziskovanja in drugačnega ukvarjanja. Samo v zad-
njih dveh letih je izšlo skoraj ducat monografij s to vsebino (npr. Ashton,
1996; Collin, 1997; Demand ..., 1997; Donoghoe, 1997; Eisner, 1997; Grif-
fiths, 1997; Meisch, 1998; Monitoring ..., 1997; Spruti, 1997; in druge).
Urad za preprečevanje zasvojenosti Mestne občine Ljubljane je zato
naročil izdelavo raziskovalne naloge na to temo. Nosilec raziskovalne na-
loge je bilo Društvo za razvijanje preventivnega in prostovoljnega dela iz
Ljubljane, vodja naloge pa pisec tega članka. Ta prispevek predstavlja
povezane in dopolnjene izseke iz poročila o tej raziskovalni nalogi (De-
kleva, 1998a).
Najširša namena naloge sta bila dva:
a)	razvijati metodologijo kvahtativnega raziskovanja uporabe drog ter
b)	spoznavati uporabo prav plesnih drog med ljubljansko mladino, staro
od 14 do 24 let. Raziskava naj bi poglobljeno raziskala naslednja pod-
ročja oz. odgovorila na naslednja vprašanja:
1.	kako se oblikujejo mreže ponudnikov drog in kakšna je narava po-
nudbe drog (ali lahko govorimo o "agresivnosti" ponudbe);
2.	koliko so uporabniki seznanjeni s škodljivimi posledicami drog ter
ali obstajajo individualna аИ skupinska dogajanja (stališča, prepri-
8
s o C I Л L N A P E D A G O G I K A
čanja, prakse), ki lahko pomenijo zmanjševanje potencialne škode
ob uporabi drog;
3.	kako in kdaj pride do socialnih posledic uporabe drog, kako se upo-
rabniki zavedajo teh posledic in kako jih razumejo;
4.	kako uporabniki dojemajo preventivna in kurativna delovanja in mož-
nosti in kakšna so njihova morebitna tovrstna pričakovanja ali želje;
5.	v kohkšni meri bodo zbrani podatki potrjevali tekmujoče hipoteze
razlag uporabe drog (npr. uporaba drog kot normativno dogajanje,
kot regresivni odziv na težave in neuspehe, kot strategija spopada-
nja z razvojnimi nalogami, itd.)?
Med izvajanjem raziskave pa smo se (sodelavci raziskovalne skupine)
srečali z vprašanjem, kdo sploh so uporabniki ecstasy-ja in drugih ple-
snih drog ter kakšni so. Odločili smo se, da na to vprašanje odgovorimo
tako, da na podlagi zbranih podatkov najprej oblikujemo tipologijo upo-
rabe in uporabnikov plesnih drog. Ta članek opisuje samo postopek obli-
kovanja te tipologije in njene rezultate, medtem ko bodo odgovori na zgo-
raj omenjenih pet vprašanj objavljeni drugje.
Metode raziskovanja
Izhodiščna zamisel našega raziskovanja je bila, da bomo na različne
načine ("na terenu") poiskali mlade uporabnike ecstasy-ja (in drugih ple-
snih drog) ter se z njimi pogovarjali o načinih in razlagah uporabe drog.
Sam sem v začetku vedel le malo o tej temi, zato se je vsebina in metodol-
gija raziskovanja obhkovala hkrati z oblikovanjem raziskovalne skupine
ter pridobivanjem prvih terenskih izkušnj.
Raziskovalno skupino je v enem letu in pol sestavljalo šest članov^.
Na začetku nas je bilo v skupini pet, sredi dela je en član zapustil skupino,
drugi pa se nam je pridružil. (Poleg teh šestih osrednjih članov sta podat-
ke zbirala še dva sodelavca, ki nista sovplivala na oblikovanje raziskave
in sta opravila tudi manjše število intervjujev).
Skupino so tvorili: dva pokhcna raziskovalca in štirje študentje (eden
od njih je postal študent šele v času raziskovanja). Najmlajši član je bil
star 22 let. Domnevam, da so trije od šestih članov imeli z nedovoljenimi
drogami malo izkušenj, dva od teh gotovo prav zanemarljive. Za druge tri
' Na tem in še na nekaterih drugih mestih v tem razUkovalnem poročilu pišem o "članih" raziskovalne
skupine v moškem spolu. S tem dejansko mislim na ženske in moške člane skupine, vendar njihovega spola ne
določam natančneje, ker menim, da to za izražene misli nipomembno.Podobno uporabljam moški spol tudi v
drugih delih besedila, ko govorim o "študentih", "uporabnikih", itd.
.s o CÍA L N Л P E D A G O G I K A
Člane pa velja, da so imeli z nedovoljenimi drogami dosti izkušenj, ki so si
jih pridobivali (vsaj) zadnja 5-4 leta, vsaj eden med njimi je v nekem času
svojega življenja približno eno leto redno uporabljal heroin in bil z njim
fizično zasvojen. Vsi so imeli tudi veliko izkušenj z ecstasy-jem, ki je bil
nekakšno središče raziskave. Prvi trije člani skupine so imeli večkrat vlo-
go "zunanjih" raziskovalcev, drugi trije pa bolj vlogo "notranjih" razisko-
valcev oz. nekakšnih ekspertov "s scene".
V času priprav smo se precej pogovarjali, zakaj delamo to raziskavo in
kakšni so njeni nameni. Na podlagi teh pogovorov smo izdelali seznam
področij, ki naj bi nas pri pogovorih z uporabniki zanimala. Na tej podlagi
so posamezni člani skupine izdelali vsak svojo inačico vprašalnika (oz.
seznam vprašanj, o katerih naj bi se v intervjujih pogovarjali); tako smo
prišli do treh vprašalnikov, ki pa so se razlikovali bolj stilno kot pa vsebin-
sko. To so bili naši raziskovalni instrumenti.
Metodo vzorčenja raziskave je težko enoznačno opredeliti, med dru-
gim tudi zato, ker smo uporabljali različne pristope k vzorčenju. Na vsak
način ne gre za naključno, reprezentativno ali prav zelo sistematično vzor-
čenje. V večji meri gre za oportunistično vzorčenje, z izbiranjem tipičnih
primerov, z elementi metode snežne kepe (Hartnoll, 1995) in samoizbire
respondentov.
Naj pojasnim omenjene splošne opredelitve vzorčenja bolj nazorno! V
raziskovalni skupini šestih (osrednjih) članov smo v času priprav večkrat
razpravljali o ciljni populaciji raziskave. Ta je bila formalno kolikor toliko
opredeljena, neformalno pa smo o njej razmišljali bolj ohlapno. Za de-
jansko vzorčenje je bistveno, da po končanih pripravah nismo imeli pose-
bej zapisanih meril vzorčenja, temveč je vsak nosil svoje "v glavi", kakor
jih je pač razumel. Skupni elementi meril vseh članov skupine so bili na-
slednji: iščemo:
•	mlade uporabnike,
•	ki so povezani z Ljubljano (tu živijo ali uporabljajo droge),
•	ki z drogami bolj ali manj aktivno eksperimentirajo,
•	ki so blizu plesni sceni oz. uporabi ecstasy-ja,
•	ki niso "cestni" uporabniki, "džankiji", oziroma niso fizično zasvojeni
s heroinom.
Meril vzorčenja oziroma konkretnih postopkov iskanja respondentov
nismo natančneje opredeljevah, ker je bilo jasno, da bo vsak član razisko-
valne skupine moral na svoj način, prek svojih socialnih zvez in z upora-
bo svojih "pripomočkov" najti te osebe in jih motivirati za pogovor.
9
10
s o C ¡ALNA P ¡i I) A G O G I K A
Nato so anketarji šli na teren ... in prinašali zapisane intevjuje. Na pod-
lagi pogovorov v raziskovalni skupini je mogoče sklepati, da so trije člani
z obsežnejšimi osebnimi izkušnjami z uporabo drog intervjuvali osebe, ki
so jih poznali "s scene", pa bodisi da so to bili njihovi nekdanji ali sedanji
prijatelji ali vsaj dobri znanci. Četrti študent je verjetno prav tako začel
iskati prve respondente med svojimi znanci, nato pa - v nekaterih prime-
rih - z uporabo metode snežne kepe poiskal respodente druge ali tretje
"generacije". Član, ki je v tistem času vodil skupino mladih, je intervjuval
dva 16-letnika iz te skupine.
Poleg zgoraj opisnega vzorca zbiranja podatkov pa smo uporabili še
druge načine: nekatere naključno, druge sistematično. Med naključne na-
čine sodita dva intervjuja, ki sta jih pripravili študentki socialne pedago-
gike v okviru svojih seminarskih študijskih obveznosti, ne da bi sploh
vedeli za raziskavo. Ker so njuni izdelki ustrezali tudi našemu namenu,
smo ju zaprosili za dovoljenje, da njune intervjuje uporabimo.
V drugem primeru se je izkazalo, da bi nekatere (razmeroma zelo mla-
de) osebe bile pripravljene sodelovati pri raziskavi, vendar bi jim bil osebni
pogovor neprijeten, zato se je član skupine dogovoril za "pisni intervju".
V nekem drugem primeru se je respondentka ponudila, da bi lahko po-
sredovala stik s tretjimi osebami, ki bi tudi bile pripravljene pisno odgo-
varjati. Na ta način smo dobili manjše število "pisnih" intervjujev.
Izvedba intervjujev je bila različna. Vsaj trije od izpraševalcev so in-
tervjuje opravljali tudi na svojem domu; vsaj trije so pri tem snemali od-
govore na diktafon; vsaj dva sta odgovore (vsaj občasno) neposredno vna-
šala v računalnik (tako da je imel respondent nadzor nad točnostjo obli-
kovanja in vnosa podatkov). Intervjuji so trajah do nekaj ur in nekateri so
bili opravljeni v več fazah oziroma v več stikih med izpraševalcem in in-
tervjuvancem.
Našo nalogo lahko torej metodološko v splošnem opredelimo kot de-
skriptivno kvalitativno raziskavo, katere glavni instrument zbiranja po-
datkov je bil polstrukturirani, poglobljeni intervju, vzorčenje pa kvotno
oz. oportunistično (Dekleva in Fojan, 1997). Bolj specifično bi lahko me-
todo zbiranja podatkov opredelili kot mešanico zbiranja podatkov na te-
renu ter opazovanja s sodelovanjem.
Način obdelave podatkov in rezultati
Izvedli smo 43 intervjujev. Med intervjuvanci je bilo 22 deklet in 21
fantov. Do 16 let starih jih je bilo 5, od 16 do 20 let -13, od 20 do 24 let - 24,
nad 24 let stara sta bila le 2. Zbrane podatke, ki so imeli obhko bolj ali
.s o CIA L N A r E I) A G O G ! K A
il
manj dobesedno zapisanih pogovorov, smo v raziskovalni nalogi obdelo-
vali kvantitativno in kvalitativno. Kvantitativna obdelava je zajemala pre-
proste tabelarične prikaze intervjujev ter frekvenčne distribucije, kvali-
tativna obdelava pa je obsegala:
1.	večkraten pregled vseh zapisanih intervjujev
2.	oblikovanje zabeležk, "kod" in izbor tipičnih stavkov/izjav pri posa-
meznih intervjujih
3.	določitev kratkih simboličnih opredelitev (v nekaj besedah) posame-
znih intervjujev
4.	oblikovanje prvih shem (meril/dimenzij) razvrščanja
5.	poskusno razvrščanje intervjujev oz. "profilov uporabnikov" v različ-
ne razrede razhčnih dimenzij
6.	morebitno ponavljanje 4. in 5. koraka, dokler ni bila dosežena dovolj
smiselna in izčrpna razvrstitev.
Ker gre za prvo tovrstno raziskovanje v Sloveniji in ker je uporaba
plesnih drog tudi v Evropi razmeroma nov pojav, se nismo odločili upora-
biti kake že uveljavljene tipologije uporabe in uporabnikov. Namesto tega
smo se odločili oblikovati tipologijo naivno, intuitivno oz. "od spodaj na-
vzgor", torej izhajajoč iz opaženih razlik med intervjuji in ne iz nadreje-
nih in predpostavljenih pojmovnih shem. Kljub deklarirani "naivnosti"
pa smo se ob oblikovanju tipologije seveda zavedah nekaterih ustaljenih
načinov razvrščanja. Tako smo poznali "klasifikacijsko" razmišljanje Fla-
kerja (1993), ki izhaja iz dela Kuševiča, Sanghersa ter Pearsona s sodelav-
ci, potem razmišljanje Coffielda in Goftona (1994), ki poudarjata pomemb-
nost odnosa uporabnikov do heroina, pisanje Eisnerja (1994) in Saunder-
sa(1195 in 1997), ki sta opisovala različne vrste uporab ecstasy-ja in dru-
gih plesnih drog, in nekaterih drugih.
Oblikovanje tipologije je dejansko potekalo v štirih korakih. V prvem
koraku smo intervjuje pregledali v skupini študentov socialne pedagogi-
ke, od katerih nobeden (razen enega) sicer ni sodeloval pri intervjuvanju.
Vsak študent je intervjuje pregledal najprej sam in si na njem označil
tiste besede, stavke ali miselne zveze, ki so se mu zdele tipične za tega
intervjuvanca, hkrati pa so se razhkovale od izjav drugih intervjuvancev.
Dodatno je oblikoval tudi svoje opombe, ocene in vtise, ki naj bi intervju-
je dodatno osvetlili. Nato smo se v skupini pogovarjah o tako izbranih
izjavah in opombah in drug drugega opominjali na pomembne dele in-
tervjujev.
Za vsak intervju smo tako oblikovali tabelo tipičnih izjav in opomb;
12
s o C I A L N A P l<: D A G O G ! K A
teh je bilo povprečno 10 na intervju, najmanj 5 in največ 26. Število izbra-
nih izjav je bilo odvisno od dolžine intervjuja, od njegove vsebinske "pol-
nosti" in "posebnosti", pa tudi od njegovega razlikovanja od drugih in-
tervjujev. Upoštevali smo vse predloge za izbor izjav in opomb, ne glede
na to, kolikšna je bila v skupini stopnja strinjanja o tem, da je določena
izjava res pomembna za intervju. V tebeli 1 navajam izbrane izjave in
opombe za enega od intervjujev.
Tabela 1: Prvi korak analize: izbor pomembnih izjav in komentarjev k
intervjujem - primer enega intervjuja.
Intervju šl.
Izbrane izjnve in opombf/op.ižiiiija k inlervjujii:
24.
-	vse zaliva z alkoholom (temeljna droga)
-	"učinek droge je bil enkraten, čeprav se ne spomnim"
(pozaba kot cilj?)
-	"vedno sem se spomnila samo začetka in konca"
(luknje v spominu)
-	uporablja spid in kokain (na rej vu)
-	droge uporablja kaotično
-	"od nobene droge nisem odvisna"... "zabava je
pogojena z drogo" (dvojnost izjave)
-	"uporaba droge je gensko pogojena" (ima biološko
teorijo)
-	"tisti, ki so nagnjeni k drogam, so luzerji"... "sebe si
predstavljam kot uspešno žensko" (spet zanika sebe; je mar
luzer?)
-	"alkohol je nevaren, bruhanje, koma, smrt... pri alkoholu vem,
kje je meja, pri drugih drogah ne" (razlikovanje drog)
-	naslednji dan po pitju vzame apavrine, vendar pravi: "če pa
mešaš, potem je pa slabo"
-	"včasih nisem nadzirala uporabe, pila sem, kolikor sem mogla"
-	"saj vsi vemo, da je droga škodljiva, a jest se drogiram iz užitka"
(relativnost škodljivosti)
-	"če bi še enkrat živela, bi črtala samo nekaj dni, drugače bi pa
vse še enkrat isto" (ne obžaluje)
-	"nisem še doživela užitka z ecstasy-jem" (ni kompatibilna z
ecstasy-jem))
-	ne vidi posledic uporabe droge (v šoli); to pripisuje "norim
letom"
-	ko je bila mlajša, je videla socialne posledice, zdaj ko je starejša,
nadzira uporabo (čeprav z luknjo v spominu!)
^S o C f A L N Л P E D A G O G / K A
13
Tabele z izbranimi izjavami, ki smo jih pripravili za vsak intervju, so
nekakšni povzetki pogovorov z izbranimi poudarki. V drugem koraku^
sem kot nosilec naloge, na podlagi - v prvem koraku oblikovanih - tabel
in lastne predstave o celoti zbranih intervjujev, oblikoval shemo 15 ele-
mentov za bolj usmerjeno izdelavo boljših povzetkov intervjujev. V shemo
sem uvrstil tiste elemente, ki smo jih našli v (skoraj) vseh intervjujih in ki
naj bi bili - teoretično - pomembni za razlago drog. Enotna shema naj bi
omogočala primerjavo med intervjuji, medtem ko so bili povzetki, obliko-
vani v prvem koraku (tabela 1), povsem heterogeni in manj primerni za
primerjavo. Tabela 2 kaže 15 elementov te sheme.
Tabela 2: Drugi korak analize: izbor elementov sheme za oblikovanje
primerljivih povzetkov intervjujev.
^ Drugi in tretji korak oblikovanje tipologije ni več potekal skupinsko; izvedel sem ga sam.
14
s o C I Л L N A P E D A G O G I K A
Shema vsebuje nekaj področij (samopodoba, prihodnost, družina, pri-
jatelji), ki naj bi bila po nekaterih razlagah (npr. Hirschijevi kontrolni
teoriji) pomembna za napovedovanje uporabe drog. Za razliko od prvega
koraka, ko smo izbirali kakršnekoli zanimive izjave, sem v drugem kora-
ku poskusil izbrati iz intervjujev predvsem tiste tipične izjave, ki so se v
večji meri skladale z izbrano teoretsko osnovo. Pri izpolnjevanju shem
sem imel pred seboj tabelo demografskih značilnosti intervjuvancev, ce-
loten zapis intervjuja ter tabelo z izbranimi izjavami in komentarji (iz
prvega koraka analize). Pri vsakem intervjuju sem za vsak element she-
me oblikoval svojo oceno in jo vpisal na ustrezno mesto, pri nekaterih
elementih (predvsem pri 2. in 7. do 12.) pa sem dodatno pripisal tipično
izjavo ali izsek intervjuja v ponazoritev svoje ocene. V nekaterih intrevju-
jih nisem našel dovolj izstopajočih oz. "tipičnih" izjav, v nekaterih pa tudi
ni bilo dovolj izjav ali dovolj vsebinsko polnih izjav, da bi sploh lahko
oblikoval ustrezno oceno. Pri dveh intervjujih zato tudi nisem izpolnil
15. elementa sheme: tip uporabe in uporabnika. Tabela 3 kaže tri primere
takih (v drugem koraku analize) izpolnjenih shem.
Tabela 3: Drugi korak analize: trije primeri izpolnjenih shem 13 ele-
mentov/področij intervjuja.
^S o C í Л L N A P E D A G O G I K A
15
M.S.: V kakšnih okoliščinah sedaj uporabljaš drogo?
A.A: S prijatelji se dobimo, pridejo na obisk. Kadim tudi s pimco...
M.S: Kako pogosto?
A.A: Ja kr skoz. Vsak dan. Včasih tud ne.
M.S: Kadiš tudi sam?
АЛ: Ja, grem na sprehod s psom. Ja tudi sam.
4.	Uporaba alko+nik+kava: alko malo, kadi veliko
5.	Uporaba E: nikoh
6.	Uporaba H, C, 3P, AMF: enkrat poskusil, sedaj ima izrazito
odklonilen odnos
7.	Samopodoba, samospoštovanje: nizka
M.S: Kako bi opisal sebe kot osebnost?
A.A: Zmeden tip.
8.	Prihodnost: ni pozitivne vizije
M.S: Kako si predstavljaš svojo prihodnost?
A.A: Sploh si je ne.
M.S: Faks?
A.A: Ni faksa. Sploh ne vem, kje je smisel. Čudni so nekateri pogledi
na svet. Predvsem to s kešem. A res samo to kej pomen.
9.	Družina: bolj negativno kot pozitivno
Smo čudna družina. Včasih mi težijo... nič posebnega.
10.	Prijatelji: povsem integrirani s travo
Mojo družbo sestavlja več skupin. V vsaki se nekako znajdem in
sem sprejet. V vsaki tudi kadimo travo.
11.	Filozofija: umik, sprijaznjenje
A.A. Sej nobenmu nč nočem in kadim čisto sam...Jest bi rad samo
v miru kadil in mislim, da ne bi kadil nič več. Tudi droge ne bi
menjal.
M.S: Ah bi si želel kakšne pomoči?
AA:A da ti drogo na dom pripeljejo? Ja.
12.	Bodočnost brez droge možna: ne
15. Tip: stabiliziran "hašišar"
34.	2. Moto:
(C.E.)	Vsakič, ko grem na rave, se drogiram-včasih pa tudi pijem. Večkrat
na teden ne grem na rave, ker ni denarja in ker te E uničuje, čutiš
luknje v glavi-manjši spomin, fizično pešanje.Posledic ne poznam,
pa saj jih še nihče. Rabim 3 dni, da pridem popolnoma k sebi...
Zavedam se, kaj počnem na drogi, ker ne pretiravam. Svojemu
otroku bi odsvetoval drogo, če že mora, naj pa kadi travo. Najlažje
16
s o C J A L N A r K D A G O G ! K A
bi se odrekel heroinu, najbolj pa sem navezan na travo.
3.	Uporaba marihuane: vehko
4.	Alko, nikotin, kava: redno
5.	Uporaba E: redno
6.	Uporaba H, C, 3P, AMF:redno
H.R.. : Povej nekaj o okohščinah in osebah, s katerimi uživaš
droge. Ali se drogiraš vedno v družbi ah tudi sam? Rdo je tvoja
družba?
C.E. Predvsem se s temi ljudmi družim le na ravu. Sicer se družim
z drogeraši in clean ljudmi. E jemljem samo v družbi, le na ravu.
Jemljem še speed, kokain, vendar tega redko-ko je in ko je denar.
C.E. Vsakič, ko grem na rave, se drogiram-včasih pa tudi
pijem.Večkrat na teden ne grem na rave, ker ni denarja m ker te E
uničuje, čutiš luknje v glavi-manjši spomin, fizično
pešanje.Posledic ne poznam, pa saj jih še nihče. Rabim 5 dni, da
pridem popolnoma k sebi.Probal sem ga (E) pred 1 letom, od takrat
ga redno jemljem. Zavedam se, kaj počnem na drogi, ker ne
pretiravam.
C.E. E mešam tudi z alkoholom-priporočljivo.Cigarete kadim-1
škatlo, travo 2 jointa na dan, odvisen sem psihično.Rave zame tudi
ni možen brez trave-a le zjutraj.Heroina z E ne mešam, sem ga le
probal.lmel sem slabo izkušnj o.Spoznal sem junkyja, ki je čez 1
teden umrl. Takrat sem bil star 15 let, zato imam odpor do heroina.
7.	Samopodoba, samospoštovanje: ni znano
8.	Prihodnost: težnja k zmernosti
Moj namen je zmanjšati porabo droge, popolnoma brez pa tudi
ne.Zmanjšal bi zaradi skrbi za zdravje, fizično in psihično.Najlažje
bi se odrekel heroinu, najbolj pa sem navezan na travo.
Prelomnica-ko postaneš zrel; ne vem, kdaj bom nehal, vsaj točno ne.
9.	Družina: ni znano
10.	Prijatelji: ni znano
11.	Filozofija:
C.E. Če se drogiraš, pa hočeš normalno funkcionirat, moraš imeti
ful energije.
H.R. Ah bi užival več drog, če bi bile cenejše? Kako vpliva cena
drog nate in na druge?
C.E. Bi več uporabljal - a ne vsega.
12.	Bodočnost brez droge možna: ne
13.	Tip: še močno na rejverski sceni
cS o C ¡ALNA P E D A G O G I K A
17
35.
(Son.)
2.	Moto:
Ker sem imela občutek, da sem šla v to drogo samo zaradi
prehodnega obdobja, odraščanja, da bi bila nekaj drugega, da bi se
upirala standardu, mi je bilo nekaj časa všeč, potem pa nič več, ker
nočeš biti, potem ko si že odrasel, nek stari džunki, ki si v bistvu ne
znaš organizirati življenja, ne znaš imeti nikogar več rad.
3.	Uporaba marihuane: malo eksperimentirala
S travo sem v bistvu čisto nehala, je trajalo eno leto (od 2. do srede
3.	razreda).
4.	Alko, nikotin, kava: malo alko, kava in cigarete redno
ja sedaj sem spet nazaj v teh gostilniških scenah, a grem redko tja
5.	Uporaba E: nehala
Ko sem šla prvič na rejv, so rekli, pa to moraš probrat, saj drugače
ne zdržis, celo noč, pa si še na afterju, pa sem prvič probala zastonj
, imela sem tako čuden občutek. Poln energije, pa ne veš, kako bi jo
potrošil, pa samo plešeš pa plešeš, pa sam to. Padeš noter, padeš v
muziko, ti je vseeno za vse ostale. Ko si bil na travi, imaš občutek,
da si skupaj, pa da se imamo radi, na rejvu pa je drugače, ti je
vseeno za ostale, sem kar pozabila, s kom sem prišla.
6.	Uporaba H, C, 3P, AMF: nekajkrat poskusila, nehala po slabih
izkušnjah
7.	Samopodoba, samospoštovanje: kar dobro
8.	Prihodnost: ima vizije in ambicije, išče socialni vzpon
9.	Družina: razmeroma dobro izhodišče
10.	Prijatelji: pustila "slabo" družbo, se vrnila v "dobro"
Družba se mije zamenjala, ko sem nehala, oni pa me več niso
hoteli sprejeti tako, brez droge, so hoteli nekoga, ki bi nabavljal pri
njih. Sem se vrnila v prejšnjo družbo, ki me je sprejemala tako kot
sem.
11.	Filozofija: delovna, čista
Ja je prihodnost čisto določena. No, v bistvu je v grobih orisih že
začrtana. Služba ziher, prej grem študirati. Vem, v katero smer
plavati.
12.	Bodočnost brez droge možna: da, sedaj vem, da je lepše brez droge
13.	Tip: hiter in razmejen zaključek eksperimentiranja
18
s o C JALNA P E D A G O G I K A
Poskus opisa ali poimenovanje tipa uporabe (13. element) je bil zad-
nja faza izpolnitve te sheme. Te opise sem oblikoval na "ad hoc" in "od
spodaj navzgor" način, torej še vedno izhajajoč predvsem iz vtisa o osebi,
ki sem ga dobil iz intervjuja, in brez prizadevanja, da bi s poimenovanjem
tipov oblikoval enotno tipologijo, ki bi seveda morala biti konsistentna v
izrazih in v svojih imphcitnih dimenzijah. Zaradi takega načina določa-
nja tipov uporabe sem na koncu prišel do kar 39 različnih tipov uporabe,
od katerih so se nekateri med seboj malo razlikovah. Ker bi tipologija s
skoraj toliko razedi, kolikor je bilo uporabnikov, zgrešila svoj namen, sem
moral število razredov na nek način zmanjšati.
Temu je bil namenjen tretji korak oblikovanja tipologije. V njem sem
najprej poskušal poiskati skupne dimenzije, ki so jih odražali opisi tipov
uporabe in uporabnikov (13. element sheme). Po ponovnem (večkratnem)
pregledovanju izvornih intervjujev in trinajstih elementov izpolnjenih
shem (iz drugega koraka analize) so se mi pokazah nekateri novi vidiki
oz. dimenzije, ki bi - domnevno - lahko najbolje pojasnili podobnosti in
razlike med 43 intervjuvanimi osebami. Te dimenzije so bile:
1.	Vrsta/tip (najpogosteje in najbolj intenzivno) uporabljanih drog. Tu
sem našel v glavnem naslednje kategorije: alkohol, marihuana in ec-
stasy/LSD/amfetamini. Seveda pa vsi vzorci uporabe niso sodili v "či-
sto" kategorijo uporabe samo ene droge; taki se je v nekaterih prime-
rih še najbolj približevala "čista", to je pretežna ah skoraj izključna
uporaba marihuane. Dodatna pomembna razsežnost je bila torej vzpo-
redna, kombinirana ali sukcesivna uporaba drugih drog.
2.	Pogostost oz. kontroliranost uporabe drog. Čeprav v glavnem nihče
ni rekel, da uporablja droge nekontrolirano, pa je nekaj intervjuvan-
cev reklo, da so droge uporabljali nekontrolirano v preteklosti. S tem
so mislili v glavnem na to, da so jih - izhajajoč iz sedanje perspektive -
uporabljali preveč, kar se je večinoma poznalo po kasnejših posledi-
cah, včasih pa po prevelikih takojšnjih nezaželenih stranskih učinkih.
Nekontroliranost je bila torej v besedah uporabnikov bolj ali manj iden-
tična s prepogosto uporabo. Mere ali meje nekontroliranosti pa ni lah-
ko določiti. Tu so bili uporabniki različnih mnenj; za ene je bila - po-
tem ko so z drogami nehah - prepogosta že sleherna uporaba droge, za
druge pa je bila vsakodnevna uporaba (vendar po službi) ravno pravš-
nja. Mnogi uporabniki pa so se strinjali z oceno, da je (ali "bi") veliko
manj droge pomenilo več in boljši učinek.
3.	Odnos do "trdih" drog, med katere so dejansko prištevali predvsem
heroin. Pri večini uporabnikov smo našli jasno izražen odklonilen odnos
.s o CIA L N Л r E D A G O CIKA
19
do heroina, včasih pa tudi do drugih, na primer kake od plesnih drog
(ecstasy-]a, LSD-ja in amfetaminov). Pri posameznikih smo opazili mo-
čan odpor do posameznih drog, npr. LSD-ja ali amfetamina, ponavadi
že zaradi enkratnih, izrazito slabih izkušenj. Pri posameznikih je bil
izražen tudi bolj ali manj jasen odpor do alkohola, kot zahrbtne in
"ideološko" nesprejemljive droge. Najbolj neobičajna pa se nam je zdela
kombinacija zavedanja in izkušenj o mnogih slabih posledicah (in ne-
obvladljivosti) nekaterih drog, s hkratnim pogostim uživanjem le-teh.
Drug del intervjuvancev, tistih, ki so imeli izkušnje s heroinom, pa
pogosto heroina ni odklanjal. Natančneje rečeno, taki so bili samo ti-
sti, ki - po svojih izjavah - s heroinom niso bili zasvojeni in so ga upo-
rabljali "kontrolirano". To je pomenilo, da so ga uporabljali s primer-
nimi presledki, z razmeroma jasnimi načeli, kdaj ga "lahko" vzamejo
in kako. "Kontrolirana" uporaba heroina v našem vzorcu ni zajemala
vbrizgavanja.
4.	Dinamika/razvojna faza uporabe drog. Na podlagi intervjujev sem
domneval, da se uporaba nedovoljenih drog razvija v nekakšnih zna-
čilnih ciklusih oziroma z značilno dinamiko. Najbolj značilen ciklus je
bil gotovo takle: 1. začetek uporabe v zgodnji adolescenci, 2. nato eks-
perimentiranje, poglabljanje uporabe, stabilizacija na razmeroma nizki
ravni ali opuščanje v naslednjem obdobju, 5. nadaljnje poglabljanje
(prehod na sceno), ko uporaba droge začne obladovati življenjsko po-
lje posameznika, 4. opuščanje, opustitev ali stabilizacija v zadnjem ob-
dobju. Natančnejša časovna opredelitev faz je precej težka, zato ker
niso vsi šli v isti starosti skozi iste faze, vendar bi lahko v povprečju čas
začetka postavili med 15. in 16. leto, čas prvih zaključkov eksperimen-
tiranja že kako leto kasneje, v starosti od 21 let naprej pa zadnje ob-
dobje, ko so nekateri z uporabo zaključili, drugi pa jo stabilizirali (tret-
ji pa bili šele v fazi življenja na sceni). Na te faze sem sklepal iz štirih
vrst izjav: i) iz opisov pretekle uporabe, ii) iz opisov trenutnih narav-
nanosti, stahšč in želja (ki so večkrat obsegale namen končati ali zmanj-
šati uporabo drog), iii) iz njihovih lastnih napovedi, kako bo z njihovo
nadaljnjo uporabo drog, iiii) ter iz navedb življenjskih scenarijev, ki
so jih uporabniki prepoznah bodisi kot relevantne zase bodisi kot "splo-
šno veljavne" (npr. "ko se poročiš in greš v službo nehaš" ali "nekje do
50. pa vsak neha"). Pomembna informacija za ocenitev razvoja upora-
be drog je bila tudi dolžina "staža" uporabe drog in seveda starost ter
spol uporabnikov.
5.	Integriranost/povezanost sveta drog s siceršnjim življenjskim oko-
20
s o CIA L N A P l<: I) A G O G / K A
Ijem uporabnika. V intervjujih sem našel različne stopnje tovrstne
integriranosti. S tem v zvezi naj naštejem nekaj možnosti in alternativ-
nih vidikov: 1. uporaba drog je ostro ločena od ostalega (konvenci-
onalnega) življenja uporabnika ali pa uporabnik svojo uporabo drog
skriva pred večino svojih referenčnih skupin; 2. uporabnik sebe (svoje
cilje, prihodnost, itd) opredeljuje predvsem s sklicevanjem na drogo
in z njo povezane izkušnje ali pa ne; 3. uporabnikovo življenje je "pre-
pojeno" z drogo, kar pomeni, da je droga del njegovega vsakodnevne-
ga življenja, npr. navzoča je pri delu, zabavi, prostem času, partner-
skem življenju, itd., ali drugače, uporabnik drogi daje svoje, razmero-
ma jasno omejeno mesto v vsakdanjem življenju; 4. pri tem lahko dro-
ga "izriva" druge življenjske vsebine ali pa jih, nasprotno, dopolnjuje
in izpolnjuje, ali pa gre za dve razmeroma ločeni področji življenj;
5. integracija drog z različnimi drugimi vidiki uporabnikovega »ivlje-
nja je lahko bolj stabilna ali bolj labilna spremenljiva. Seveda pa je
uporaba nedovoljenih drog v družbi, ki le-teh ne sprejema, v kakr-
šnemkoh primeru težko povsem stabilna, saj je preveč dejavnikov, ki
učinkujejo proti uporabi.
6.	Uspešnost in investiranje v konvencionalnem socialnem svetu je
razlikovalo uporabnike, vendar nikakor ne na ta način, da bi bili tisti,
ki so uporabljah več drog in bolj pogosto nujno socialno manj uspešni.
Verjetno pa je res, da ob dolgotrajnejši intenzivni uporabi drog ne bi
mogli ostati tako uspešni, kot so bih sicer. Položaj posameznikov na tej
dimenziji sem ugotavljal največkrat na tri načine: s podatki o šolski ali
delovni uspešnosti, na podlagi izjav o posameznikovi prihodnosti (že-
ljah, pričakovanjih) in oceni realnosti te prihodnosti, ter prek izjav, ki
so kazale posameznikovo življenjsko filozofijo. Podatki o družini, pri-
jateljih in partnerjih so se večinoma zdeli manj pomembni, vsaj na
taki ravni zbiranja informacij, kot smo jo pri pogovorih lahko dosegli
(Kot že omenjeno, so bili podatki o družinah največkrat skopi in ne
prav izrazni. To je bila tema, o kateri so intervjuvarji - tudi sami adole-
scenti - verjetno težko razvili poglobljen pogovor).
7.	Posameznikovo sprejemanje ali odklanjanje lastne uporabe oziro-
ma sprejemanje ali obžalovanje pretekle uporabe. Ta vidik dejan-
sko pomeni subjektivno stran prejšnje dimenzije, saj predstavlja posa-
meznikovo refleksijo oziroma odnos do lastnega načina življenja. Pri
uporabnikih, ki so nekoč uporabljah droge intenzivno in/ali eksten-
zivno, v sedanjem času pa so jih prenehah uporabljati ah pa so upora-
bo močno zmanjšali, sem opazil dve vrsti reakcij: bodisi da so svojo
5 O C I Л L N A PEDAGOGIKA
21
prejšnjo veliko uporabo obžalovali ali pa so jo sprejemali in poskušali
spoznanja (predvsem o samem sebi) iz tistega časa svojega življenja
prenesti v sedanje življenje. Tovrstni odnos se je najboljše videl pri
vprašanju, kako bi se vedel v zvezi z drogo, če bi še enkrat živel. "Ka-
snejše obžalovanje" se je pri uporabnikih, ki so drogo (še) veliko upo-
rabljan, včasih kazalo v občutkih krivde (npr. Občutek svobode na rej-
vu je zelo velik, ker dobro veš, da so vsi isti, taki kot ti - zadrogirani in
to je večinska tolažba. Ni tistega slabega občutka ... zato ker so drugi
zadeti, tudi jaz ne izpadam posebnež in nisem slabši od njih.), drugič pa
kot izrazita protislovnost v njihovih izjavah in ocenah droge: kot neče-
sa povsem zavržnega in hkrati najboljšega (ali pa v pozivanju, da bi
morala družba vendarle že nekaj narediti, da bi preprečila uporabo
drog, s hkratnim odklanjanjem vsake družbene intervencije in sploh
potrebe po pomoči).
Intervjuvance in njihove načine uporabe bi sedaj lahko razvrščal v
različne razrede zgoraj omenjenih sedmih dimenzij. Če bi vsaka dimen-
zija omogočala razvrščanje uporabnikov v 3 razrede, bi na ta način na-
stala klasifikacija s - teoretično možnimi - 3x3x3x3x3x5x3 razredi. De-
jansko pa dimenzije med seboj niso povsem neodvisne in je bilo mogo-
če predpostavljati, da se v stvarnosti pojavlja dejansko manjše število
razredov klasifikacije. Uporaba drog je razmeroma zelo spremenljiv po-
jav, še posebej v obdobju adolescence. Zato je verjetno, da se vzorci
uporabe drog s časom (uporabe in s starostjo uporabnika) do določene
mere stabilizirajo, iz česar bi sledilo, da bodo ugotovljeni vzorci upora-
be pri mlajših uporabnikih manj stabilni, pri starejših pa bolj. Zato bi
tudi starost/staž uporabnikov lahko bil dodatna, osma dimenzija razvr-
ščanja.
V naslednji fazi tretjega koraka analize sem ponovno pregledal interv-
juje in jih uvrstil v ustrezne razrede prej omenjenih sedmih dimenzij. V
nadaljevanju opisujem, v katere razrede sem uporabnike dejansko uvr-
ščal.
Ad 1) Glede na prevladujoče uporabljano drogo sem uporabnike de-
lil v štiri skupine. Vanje sodijo tisti, za katere je:
a) temeljna droga alkohol (poleg katere pa uporabljajo še druge, ilegal-
ne droge). Uvrstitev v ta razred je bila težavna zato, ker so skoraj vsi
uporabniki uporabljali tudi alkohol. Verjetno je, da jih je velik del upo-
rabljal alkohol večkrat kot nedovoljene droge (torej da so v splošnem
uporabili več doz alkohola kot drugih drog). Vendar pa sem v ta razred
uvrstil samo tiste, ki so alkoholu tudi izrecno dajali prednost in pose-
22
s o CIA L N A P /<: U A G O G I K A
bej povedali, da jim je alkohol ljubši kot druge droge, oziroma da ga
uporabljajo več.
b)	temeljna (ali edina) droga marihuana. V našem vzorcu so marihuano
uporabljali že vsi intervjuvanci, zato jih ta značilnost ne razlikuje. Ne-
kaj pa jih je, ki uporabljajo izključno ali predvsem marihuano, druge
droge pa odklanjajo ali uporabijo zelo redko, priložnostno.
c)	poleg marihuane je značilna uporaba ecstasy-ja, LSD-ja, včasih koka-
ina in drugih amfetaminov. Te najdemo med upoprabniki, ki so na
plesni sceni ("rejverji").
d)	značilna uporaba vseh naštetih drog, zraven pa še heroina, ki ga ne
odklanjajo, ga uporabljajo na izteku rejva ali priložnostno drugače.
e)	značilno malo uporabe vseh (dovoljenih in nedovoljenih) drog. V tej
skupini so bili nekateri uporabniki, ki začenjajo eksperimentirati, še
pogosteje pa uporabniki, ki tudi po obdobju eksperimentiranja neka-
ko niso bili nagnjeni k uporabi drog. Običjano to niso bili tisti, ki so
imeli kake izkušnje s heroinom, čeprav je bilo kar nekaj uporabnikov,
ki so heroin poskusih samo enkrat ali dvakrat. V to skupino sem uvr-
stil tudi uporabnika, ki je prenehal uporabljati vse droge (razen čaja),
ter drugega, ki je samo občasno uporabljal malo alkohola (poleg re-
dne uporabe tobaka in kave).
Ad 2) Glede na pogostost in vzorec uporabe droge sem delil uporab-
nike na štiri skupine. Vanje sodijo tisti, ki uporabljajo droge:
a)	redko/občasno - to je običajno pomenilo na zabavah (ki niso bile vsak
dan) ali ob posebnih dogodkih (ko so šli z določeno družbo ven);
b)	bolj redno na določene presledke - npr. ob vikendih, na rejvih, na ka-
tere so šli zaradi omejenih finančnih in drugih možnosti enkrat na
mesec; ali npr. vsak teden, kadar ni bilo v šoli izpraševalnega ali izpit-
nega obdobja;
c)	zelo redno v "zmernih" kohčinah - tipičen primer bi bil dnevna upora-
ba enega ali dveh jointov, po službi ali po šoli;
d)	v velikih količinah, v različnih kombinacijah in v tipičnih "blokih" - ta
razred pomeni kombinacijo zadnjih dveh prejšnjih razredov s poveča-
no uporabo (primer je tridnevna udeležba na rejvih vsak konec tedna,
z uporabo večje količine različnih drog, ki mu sledi štiridnevno poči-
vanje in "rehabilitacija").
Ad 3) Glede odnosa do heroina (ne glede na priložnostne dvome v
zvezi s tem, katere so pravzaprav trde droge) so se naši intervjuvanci pre-
cej jasno razdelih v dve skupini.
^S o C I Л L N A r E DA G 0 G I K A
23
a)	Eni so uporabo trdih drog (to je predvsem heroina) jasno in precej
odločno odklanjali, čeprav so lahko sprejemali ali pa ne t.i. plesne droge,
in čeprav so že imeli lastno izkušnjo s heroinom ali pa tudi ne.
b)	Drugi so heroin uporabljali in so mu zato dali določeno (pozitivno)
mesto v svojem življenju. Ti praviloma heroina niso zavračali, so se pa
vsi zavedah, da nekateri uporabniki heroina ''padejo v črno luknjo''
(Mnogim od teh, bolj izkušenih uporabnikov, se je zdela misel, da bi
za slabe posledice krivili neko drogo, v glavnem napačna. Rekli so "ljud-
je so tisti, ki droge uporabljajo!"). Večina teh uporabnikov je čutila
potrebo po tem, da bi povedah, da - če so že dilah druge droge - hero-
ina niso (ali pa npr. da heroina ne bi nikoli preskrbeli nekomu, ki ga še
ni poizkusil). V tej "etični" drži se je kazal poseben odnos do heroina
(takšen odnos do neke droge smo med vsemi drogami našli samo v
zvezi s heroinom) tudi pri tistih uporabnikih, ki so ga uporabljali. V to
skupino sem uvrstil tudi uporabnike, ki so heroin prej uporabljali (in
ne samo poizkusili), vendar so kasneje z uporabo prenehali in trdili,
da heroina ne bodo več uporabljali.
Ad 4) Glede na razvojno fazo in staž uporabe drog sem ločil štiri
vrste uporabnikov. Tiste, ki so:
a)	droge pred kratkim začeh uporabljati oziroma z njimi eksperimenti-
rati. To so bih večinoma mlajši uporabniki, ki so droge uporabljali (še)
manj pogosto. Nekateri od njih so z uporabo drog po zelo kratkem
času eksperimentiranja tudi že končah. Glede na uporabo razhčnih
vrst drog se je lahko pri nekaterih zgodilo, da so eksperimente z neko
drogo (marihuano) že opravili pred nekaj leti (npr. pri 16), sedaj pa so
začeli na novo (pri 22 letih) eksperimentirati z ecstasy-jem. To so bili
praviloma uporabniki, ki niso nikoh uporabljali veliko drog;
b)	droge uporabljali že dalj časa (npr. več kot eno ali dve leti) in jih mor-
da poizkusili več vrst. Med temi so taki, katerih uporaba drog se je
verjetno že stabilizirala, oziroma prešla svoj zenit (ali so celo prene-
hali uporabljati drogo), in drugi, ki bodo v uporabi drog šli še naprej
(npr. ko postanejo toliko starejši, da bodo doživeli še več šolskega ne-
uspeha in se od staršev še bolj osamosvojili);
c)	v obdobju najbolj intezivne uporabe drog, oziroma "na sceni". Ta izraz
je v našem primeru pomenil rej versko sceno, torej vzorec življenja, ki
je pomenil ciklično (npr. tedensko ali še pogostejše) obiskovanje rej-
vov. Ta vzorec je praviloma impliciral uporabo več različnih drog;
d)	bili "na sceni", pa jo zapustili, hkrati pa zmanjšali, prekinili oz. stabi-
24
s o C 1 Л L N A P li D A G O G 1 K A
lizirali uporabo drog. Med njimi smo našli vsaj eno osebo, ki je po
zapustitvi scene prenehala uporabljati vse droge (vključno z dovolje-
nimi) in več drugih, ki so življenje - po obdobju nekontrolirane upo-
rabe drog - nadaljevali z dolgotrajno, "kontrolirano" uporabo drog.
Ta razdelitev na štiri skupine vsebuje dve skupini "stabiliziranih" oz.
"kontroliranih" uporabnikov: ene, ki so že prešli obdobje "divje" upora-
be drog, in druge, ki so do razmeroma stabilne uporabe drog prišli kon-
tinuirano, ne da bi jim bilo treba iti skozi obdobje nezmernosti.
Ad 5) Glede na integriranost uporabe drog v življenje sem določil
naslednje tipične razrede:
a)	uporabniki, katerih uporaba drog pomeni le majhen del življenja, ki
poteka nekako vzporedno s konvencionalnim življenjem. Npr. kaje-
nje marihuane v vrstniških družbah ob koncu tedna ali po šoli, ob
domnevno ohranjeni šolski in drugačni uspešnosti in morebitnih raz-
ličnih (to je, ne samo z drogo povezanih) prijateljskih mrežah. To so
bili praviloma mlajši eksperimentatorji;
b)	uporabniki, ki živijo pretežno "življenje droge". To je bil "stabiliziran
hašišar", ki bo domnevno lahko s takim življenjem nadaljeval še raz-
meroma dolgo časa, in pa uporabniki na sceni, ki po izkušnjah dru-
gih na (rejverski) sceni ne bodo vzdržali več dolgo;
c)	uporabniki, ki so ob večji ali manjši življenjski (storilnostni) uspe-
šnosti razmeroma redno in stabilno (ali pa tudi zelo redko in v majh-
nih količinah) uporabljali droge. Za te bi veljala oznaka, da so odkri-
li način "pametne" uporabe drog, ali da si se z uporabo drog morda
celo pomagali k uspešnejšemu življenju. Zanje je bilo značilno doje-
manje drog kot "posladka" ali "soli" v kuhinji življenja. To so bili
praviloma starejši uporabniki.
Ad 6) Glede na uspešnost po merilih konvencionalne družbe bi
lahko ločili:
a)	manj uspešne ali neuspešne, in
b)	bolj uspešne ali celo zelo uspešne uporabnike.
V splošnem je bil v našem vzorcu pretežni del uspešnih uporabnikov,
velik del pa je bil tudi takih, ki so v življenje investirali razmeroma pozi-
tivna pričakovanja. Ugotavljanje uspešnosti pa je bilo zaradi razmero-
ma nizke starosti uporabnikov (povprečno okrog 20 let) težko, saj je to
starostno obdobje tako, da je v njem še vedno odprtih mnogo poti. (Eden
od uporabnikov, ki je droge uporabljal domnevno masovno in nekontro-
lirano, in je srednjo šolo že zgodaj opustil, je prav v času izvajanja te
^S o CIA L N A r E D A G O G / K A
2У
raziskovalne naloge z veliko pridnostjo izdelal maturo, se vpisal na fa-
kulteto in posvetil skoraj ves svoj čas študiju.)
Ad 7) Sprejemanje ali odklanjanje/obžalovanje lastne uporabe
drog je bilo značilno (oz. ugotovljivo) predvsem pri tistih uporabnikih,
ki so že prešli fazo (večje) uporabe drog in so z uporabo prenehali ali jo
stabilizirali na nižji ravni (predvsem 4d, delno 4b). Ti so namreč tudi
imeli kaj, kar bi bilo možno obžalovati, oziroma niso več bili v tisti fazi,
ko bi si želeli še več istega. Z ozirom na to lahko ločimo tiste, ki:
d)	prejšnjo uporabo droge obžalujejo in bi drogo v "drugem življenju"
manj uporabljali ali sploh ne (samo dejstvo, da so se v sedanjem ča-
su odločili uporabo droge zmanjšati ali celo prekiniti, ni zadostovalo
za uvrstitev uporabnika v ta razred. Značilno je moralo biti bolj ak-
tivno obžalovanje, ki je obsegalo skorajda že zanikanje svoje izkuš-
nje in samega sebe kot subjekta (v prejšnjem obdobju),
e)	so se sicer odločili uporabo droge zmanjšati in bolj kontrolirati (kar
kaže na kritičen odnos do prejšnje prakse), vendar svojega vedenja
ne obžalujejo. Praviloma je bil tak odnos povezan s tem, da so meni-
li, da so od droge marsikaj pozitivnega odnesli, da so se v času upo-
rabe droge nečesa pomembnega naučili, ali pa da droga sama sploh
ni bila bistven dejavnik ali značilnost njihovega vedenja.
Glede na to, da so eni uporabo droge povsem opustili, drugi pa samo
zmanjšali, bi lahko domnevali, da so obžalovali svojo uporabo droge
tisti, ki so jo potem povsem opustili. Vendar takega rezultata nismo do-
bili. Dejansko sta dve osebi rekli, da je zanju uporaba droge (ki sta jo
povsem opustili) pozitivna izkušnja, ki jima bo omogočila, da bosta se-
daj lahko pomagali drugim uporabnikom.
Z zgoraj opisano strukturo sedmih dimenzij (ki obsegajo dva, tri ali
štiri razrede) je možno določiti tipe uporabnikov oz. razlike med njimi.
Tabela 4 kaže, kako sem 43 intervjujev oziroma uporabnikov razvrstil v
posamezne razrede sedmih dimenzij. Pri nekaterih intervjujih oziroma
uporabnikih/vzorcih uporabe ni bilo na voljo dovolj podatkov za dovolj
argumentirano uvrstitev^, zato sem jih - pri ustrezni dimenziji - dal v
dodatni razred "? - neznano".
Tabela 4: Razvrstitev 43 uporabnikov glede na sedem dimenzij razvr-
ščanja.
' Razvrstitev v tabeli 4 je narejena - tako kot tudi v ostalih tabelah - s pomočjo subjektivne presoje enega
klasifikatorja - nosilca raziskovalne naloge. Zato sta seveda njena zanesljivost in veljavnost še vprašljivi
oziroma pogojni.
26
s o CIA L N A P l<: D A G 0 G 1 K A
Л o C ¡ALNA P E D A G O G í K A
27
Opombe k tabeli 4:
•	Med uporabniki v skupini 2a sta vsaj dva, ki sta prej uporabljala
droge po tipičnem vzorcu ciklične (npr. vsak konec tedna) masov-
ne oz. pretirane uporabe večjega številka drog hkrati, sedaj pa sta
prešla na redko ali občasno uporabo drog.
•	Med uporabniki v skupini 2c so vsaj trije, ki so prej uporabljali
droge po tipičnem vzorcu ciklične (npr. vsak konec tedna) masov-
ne oz. pretirane uporabe večjega številka drog hkrati, sedaj pa so
prešli na redno uporabo drog.
•	V skupini 4a je nekaj uporabnikov, ki si nabirajo izkušnje z droga-
mi že več let (npr. 3-4) in pri tem poskušajo razhčne droge. Vendar
pa uporaba drog zaradi tega ne raste, niti se ne stabilizira oz. trdno
ne integrira v siceršnje življenje; zdelo se mi je, kot da ti uporabni-
ki ohranjajo vzorec kontinuiranega, počasnega eksperimentiranja
skozi obdobje več let.
•	Med štirimi člani skupine 4c sta dva uporabnika, ki sta še "na sce-
ni", vendar imata bodisi namen prenehati, a za to še zbirata moč,
bodisi sta se začela že umikati s scene.
•	Med uporabniki v skupini 4d je eden, ki pravzaprav ni bil zares "na
sceni"; dejansko je po kratkem, srednje intenzivnem obdobju eks-
perimentiranja odločno spremenil svoj pogled na droge in jih je
popolnoma nehal uporabljati. To je eden od dveh uporabnikov, ki
uporabo drog obžaluje (čeprav ni videti, da bi se zaradi njihove
uporabe njegovo življenje bistveno spremenilo na slabše). V ta raz-
red sem ga uvrstil zato, ker je bil pri njem opazen tolikšen kontrast
med obdobjem uporabe droge in obdobjem po njem.
•	Za vsaj tri izmed uporabnikov v skupini 5b sem pri uvrstitvi nihal
med razredoma b in c. Gre za uporabnike, ki so precej na sceni,
vendar se jim že oblikujejo misli o drugačnem življenju (zunaj sce-
ne), vendar pri tem ne nameravajo opustiti uporabe drog.
•	V tej, največji skupini uporabnikov 5c, ki uporabljajo drogo v živ-
ljenju na razmeroma stabilen način, ki po njihovem mnenju ne
ogroža drugih ciljev v njihovem življenju, jih je bilo vseeno veliko,
ki svojega stališča niso mogli javno razglašati. Zato so mnogi mo-
rah uporabo droge tako ali drugače prikrivati ah (pred drugimi,
npr. starši) zanikati. Zato je zanje značilen vidik, ki je izražen v
točki a: droge kot nekaj vzporednega z življenjem.
28
SOCIALNA PEDAGOGIKA
Tabela 4 kaže, da je bila za največ naših intervjuvancev temeljna
droga - marihuana, naslednjo največjo skupino pa so tvorili tisti, ki so
sicer uporabljali zelo različne droge, vendar v majhni meri. Tu je šlo za
dve skupini: za eksperimentatorje ali za "začetek eskperimentiranja"
ter za uporabnike, ki tudi v daljšem obdobju (nekaj let) niso prešli nači-
na uporabe začetnega eksperimentiranja. Približno četrtina vzorca pa
je uporabljala predvsem "šopek" plesnih drog, ki je običajno zajemal
ecstasy, LSD, amfetamine, marihuano in še kaj zraven.
Glede pogostosti in vzorca uporabe so prevladovali taki, ki droge upo-
rabljajo redno in pogosto, običajno dnevno ali skoraj dnevno. Druga naj-
večja skupina so uporabniki, ki droge uporabljajo občasno, npr. nekaj-
krat na mesec, predvsem na zabavah ali ob drugih priložnostnih vrstni-
ških družabnih dogodkih. Nekakšno vmesno skupino tvorijo tisti, ki droge
uporabljajo redno s presledki, npr. "kakor kdaj, včasih več tednov nič,
potem pa nekaj tednov vsak dan".
Najbolj negotovo se mi je zdelo klasificiranje uporabnikov pri 4. in
5. dimenziji. "Eksperimentiranje" in "uporaba" na eni strani, ter "upo-
raba" in "na sceni", kakor tudi "uporaba" in "po sceni" so težko razloč-
ljivi pari vzorcev. Tako sosledje faz sem pravzaprav induktivno predpo-
stavil in nato poskušal nekam vanj uvrstiti posamezne uporabnike in
vzorce uporabe. Dejansko je nekaj uporabnikov kazalo drugačne in manj
"zakonite" vzorce razvoja uporabe drog.
Pri 5. dimenziji sem razumel in predpostavil prvi dve fazi kot temelj-
no nestabilni, prehodni fazi. Faza uporabe "droge poleg življenja" je ne-
stabilna, ker so bili ti uporabniki praviloma mlajši in ker je vzdrževanje
"dvojnega življenja" (s starši in z vrstniki) - kar je sicer za adolescentno
obdobje nekaj značilnega - v bistvu težko. Po drugi strani življenje "na
sceni" (fizično, psihično, materialno in še kako) uporabnike hitro izčr-
pava in jim tudi nudi vedno manj tistega, kar jih je sprva potegnilo v
sceno. Zato so na (rejverski) sceni lahko zelo aktivno sodelovali samo
določeno obdobje, potem pa se začeli odločati, kako naprej. V tu obrav-
navani tipologiji je ta "naprej" večinoma pomenil "življenje z drogo"
(vendar z bolj zmerno uporabo) ali v zelo redkih primerih (dveh) življe-
nje brez droge.
Tudi ta - "ob večji ali manjši življenjski uspešnosti razmeroma redna
in stabilna (ali pa tudi zelo redka in v majhnih količinah) uporaba dro-
ge" - domnevno ni stabilna in trajna. Temeljni razvojni vzorec gre brž-
kone za večino v smeri opuščanja nedovoljenih drog, na kar so kazale
izjave in napovedi intevjuvancev o tem, da "droge jemlješ v 'teh letih',
potem pa se jim človek odreče". Naš vzorec je zajemal v glavnem osebe
^s o C / Л L N A P E D A G O G J K A
29
do zgodnjih 20-ih let, l^o se ta razvojni vzorec šele začne uveljavljati (ali
pa pri nekaterih še ne). Kljub temu, da smo pri večini ugotovili znake
takega razvoja, pa smo slišali tudi, da so nekateri znanci intervjuvancev
prešli s plesne scene na sceno heroina. Poti razvoja so torej odprte v vse
smeri.
Naš pristop in metoda vzorčenja pa očitno nista bila taka, da bi pripe-
ljala do uporabnikov, ki bi bili odvisni od heroina (kar tudi ni bil naš
cilj). Našli pa smo dva intervjuvanca, ki sta nekoč bila odvisna od hero-
ina. S tem v zvezi je morda pomembno tudi dejstvo, da - po naših podat-
kih - niti eden od intervjuvancev še ni bil v nobeni specifični strokovni
obravnavi v zvezi z drogami, oziroma da še ni bil "uradno odkrit". Vzpo-
stavili smo torej stik s populacijo, ki je strokovnim ustanovam in pro-
gramom (še?) neznana.
Ocenjevanje socialne uspešnosti je bilo - tako kot druge dimenzije -
vezano na izjave intervjuvancev samih, ne pa morda na kake hetero-
ocene ali "objektivne" podatke. Kot "razmeroma uspešne" smo šteli in-
tervjuvance, ki so obiskovali - za svoja leta ustrezno - šolo (srednjo ali
fakulteto) ali bili v redni službi. Dodatno merilo je bilo zadovoljstvo ozi-
roma sprejemanje svojega (šolskega ali delovnega) statusa in omenja-
nje kakovosti stikov z družino. Vendar je bilo to zadnje merilo malo upo-
rabno, deloma zato, ker intervjuvanci o tem niso prav veliko povedah,
deloma pa zato, ker so v nekaj primerih nakazovali težko družinsko si-
tuacijo, v kateri bi bilo pravzaprav nenavadno, če bi se z domačimi ra-
zumeli. Zato temu kriteriju konec koncev nismo posvečali večje pozor-
nosti.
Meni najbolj zanimiva je bila oseba, ki je bila po vseh merilih očitno
nadpovprečno življenjsko uspešna (tu mislim na šolanje, delo (za zaslu-
žek), razumevanje z družino, odnos s partnerjem ter mnoge zunajšol-
ske dejavnosti), hkrati pa povsem naklonjena uporabi najrazličnejših,
pravzaprav kar vseh drog. Ona je bila tista, za katero bi morda v največji
meri veljala oznaka, da je odkrila način "pametne" uporabe drog, ali da
si je z uporabo drog morda celo pomagala k uspešnejšemu življenju.
Seveda pa je bila tudi ta oseba (post)adolescent v zgodnjih dvajsetih le-
tih življenja, ki so po mnogočem prehodna leta, v katerih se sicer zasta-
vijo mnogi vzorci kasnejšega življenja, nikakor pa še ne dokončno utr-
dijo. Podatke o kasnejšem razvoju takih in drugačnih vzorcev in upo-
rabnikov bi lahko pridobivali samo z longitudinalnim (sledilnim) raz-
iskovanjem.
V zvezi s heroinom so vsi intervjuvanci kazali bodisi odklonilen odnos
bodisi zavedanje tega, kako te heroin "potegne". Tudi tisti, ki so heroin
30
s o CIA L N A r E D A G O G I K A
(Še vedno) uporabljali, so brez izjeme heroin in njegovo moč "spoštova-
li", pri čemer se je to spoštovanje včasih kazalo v tem, da so izjavili, da
je heroin daleč "najboljša" droga. Za velik del uporabnikov (približno
75%), ki so se heroina "pazih" oziroma ga niso imeli namena poskusiti, je
bila teza, da uporaba marihuane vodi v uporabo heroina - očitno nesmi-
selna. Podobno bi lahko trdih za četrto četrtino uporabnikov, ki so heroin
sicer uporabljali, vendar so ga uporabljali na način, ki naj bi jih ne peljal
v zasvojenost. Kljub tema trditvama pa je res, da sta bila oba uporabnika,
ki sta nekoč bila zasvojena s heroinom, presenečena nad svojo zasvoje-
nostjo, ko sta jo "odkrila". Vendar sta se je tudi oba sama rešila, po tem,
ko sta se za to trdno odločila in seveda s pomočjo samomedikacije. Skle-
nili bi lahko, da je previden odnos do heroina ena od zelo temeljnih last-
nosti naših interevjuvancev, kar pa ni preprečilo, da se ne bi razmeroma
majhen del njih vendarle nekoč "preveč približal" heroinu.
Zelo pomembna dimenzija se mi je zdelo "obžalovanje". Odražalo je
namreč morebitne motivacije posameznikov za spreminjanje ali ohra-
njanje, za iskanje pomoči ali bežanje od nje, tudi za vrsto željene pomoči,
predvsem pa za posameznikov pogled na to, kaj je imel od uporabe drog
pozitivnega in ali bi bilo - gledano z njegovega stahšča - življenje sploh
mogoče drugače "obrniti" (če bi si to sploh želel). Zame je bila precej
presenetljiva ugotovitev, da večina uporabnikov v bistvu svoje uporabe in
izkušenj z drogami ne obžaluje - tudi v primeru, če so ugotovili, da je
bolje uporabo droge zmanjšati. To stališče je (implicitno) kazalo bodisi
nek brezup ("ne bi moglo biti nič drugače, saj ne obstaja nič takega, kar
bi mi lahko pomagalo ali mi omogočilo dobiti to izkušnjo brez uporabe
droge"), vehko pogosteje in bolj jasno pa je kazalo na to, da je uporabnik
od drog marsikaj imel, oziroma da ima občutek, da se je zaradi izkušnje z
drogo nečesa pomembnega naučil. Za razmeroma mnoge je izkušnja (tu-
di čezmerne uporabe) pomenila, da so se naučili drogo uporabljati raz-
meroma bolj "pametno" in od nje dobiti več z manj slabimi posledicami.
Četrti korak razvoja tipologije uporabe/uporabnikov je izhajal iz spo-
znanj prejšnjih treh korakov, ki so omogočili osvetliti in ubesediti značil-
nosti uporabe in razlike med uporabniki. Ta ubeseditev se je kazala v
vedno bolj diferenciranih pojmovnih shemah. V zadnjem, četrtem kora-
ku, sem poskusil vse intervjuvane uporabnike razdeliti v bolj preprosto,
sintetično shemo osmih razredov, ki - po mojem mnenju - v precejšnji
meri nakazuje možne razvojne smeri, točke in križišča, skozi katera so se
in se še razvijajo intervjuvani uporabniki drog. Pri tem sem izhajal pred-
vsem iz 4. dimenzije, ki sem jo vzporejal in povezoval v glavnem s 1., 2. in
5. dimenzijo. Na ta način narejeno razvrstitev kaže tabela 5.
s o C I A L N A P E D A G O G I K A
3í
Tabela 5: Poskus razvrstitve 43 uporabnikov v razvojno shemo osmih
razredov.
Razprava in zaključki
Naše raziskovanje je imelo nekaj značilnosti, ki delno omejuj o pomen
(zanesljivost, veljavnost, p o spio šljivo st) rezultatov. Med te omejitve sodi-
jo:
•	narava vzorčenja (ki ni bilo naključno),
•	razmeroma majhno število intervjuvanih uporabnikov,
•	izhajanje zgolj iz samo-ocen (izjav intervjuvancev o samih sebi),
•	element samoizbiranja intervjuvancev (sodelovali so prostovoljno) ter
•	neizkušenost izpraševalcev (ki za to delo niso bili strokovno pobio uspo-
sobljeni).
Prednosti raziskave pa sta bili dve:
•	izpraševalci so bili intervjuvancem po starosti blizu (nekateri so imeli
tudi sami izkušnje z drogami) in so tako lažje dobili avtentične infor-
macije ter
•	poglobljeno smo obravnavah skupino uporabnikov drog, ki doslej niso
imeli stika z uradnimi ustanovami in so tako predstavljali skupino mia-
32
s o Cía L N A p Ii D A C O G I K A
dih uporabnikov, ki je gotovo najobsežnejša, hkrati pa o njej vemo le
malo.
Nekatera od pomembnih spoznanj raziskave so:
•	vzorci uporabe drog se pri posameznih uporabnikih močno razliku-
jejo in nakazujejo zelo različne življenjske situacije in razvojne faze
uporabe;
•	večina intervjuvanih uporabnikov drog ima odklonilen odnos do he-
roina oziroma se zavedajo njegove moči in nevarnosti;
•	mnogi uporabniki se zavedajo možnosti manj in bolj "pametne" ali
"previdne" uporabe drog, kar pomeni, da sledijo določenim načelom
in pravilom pri uporabi drog. Rdo bi sicer lahko nasprotoval tej ugo-
tovitvi, češ da je edina pametna uporaba - neuporaba, vendar smo to
tezo postavili ob upoštevanju dejstva, da mladi (prav tako kot stari)
uporabljajo droge in da jim tega ne more nihče uspešno preprečiti;
•	ustanove za obravnavanje in pomoč nobenega od teh uporabnikov
(domnevno) še niso (s)poznale, kar potrjuje spoznanje o majhnem
dosegu teh ustanov in daje večjo težo zamislim o nuđenju (izvenin-
stitucionalne) pomoči mladim tam, kjer živijo in preživljajo svoj pro-
sti čas;
•	v tej starosti že obstaja uporaba droge, ki smo jo poimenovali "stabil-
no" ali "integrirano", torej je taka, da domnevno pomeni del dolgo-
ročnega vzorca življenja;
•	večina intervjuvancev je bila - ob uporabi drog - sicer razmeroma
socialno uspešna, kar je verjetno pretežno značilno za uporabnike
plesnih drog;
•	uporabniki večinoma jemanja drog niso obžalovali, bodisi da so jih
(še) uporabljali veliko, bodisi da so z uporabo prenehah ali jo zmanj-
šali. Izkušnje z drogo so sprejeli v svoje življenje (po lastnem mne-
nju) na pozitiven način in znali opredeliti tudi pozitivne posledice
uporabe drog.
Postopek zbiranja podatkov, razvoja klasifikacije in njenega (teoret-
skega) utemeljevanja ni sledil samo instrumentalnemu namenu izdela-
ti klasifikacijo in klasificirati, temveč je pomenil refleksijo in razmislek
o tem, kaj droge sploh so in kaj mladim pomenijo. Ne predstavljam si,
da bi z uvrščanjem mladih v posamezne razrede klasifikacije rešili kake
probleme ali na primer znali izbrati najboljši način "obravnave" upo-
rabnikov. Razmislek o logiki klasifikacije in klasificiranja, vključno z
mnogimi nejasnostmi in negotovostmi v zvezi s klasificiranjem, pa nam
cS o CIA L N A l> E n A C O G / K A
33
lahko pomaga k temu, da bomo znali stvarnost uporabe drog med mla-
dimi videti bolj jasno, z manj stereotipizirajočim in moralno nasičenim
pogledom.
Naše temeljno spoznanje je, da je večina uporabe drog neproblema-
tične in da ne vodi v kake posebne psihične ali socialne probleme. Zato
bi bilo treba razmisliti o deproblematiziranju uporabe drog nasploh (kar
še posebej velja za marihuano in morda za ecstasy, oz. za eksperimen-
talno uporabo drog nasploh), hkrati pa razvijati uporabnikom prijazne
in sprejemljive oblike pomoči za tiste, ki jih uporaba droge vendarle
vodi v odvisnost in druge težave. Pa tudi pri teh bi se morali zavedati, da
težave ne izhajajo prvenstveno iz drog, temveč iz njihove osebnosti, so-
cialnega okolja in interakcij med njima.
Pri preprečevalnem delu bi morali izhajati iz izhodišč, ki so mladim
blizu, oziroma bi morali s preventivnim delom podpirati take oblike že
obstoječega uporabniškega vedenja mladih, ki jih lahko prepoznamo
kot (razmeroma) bolj konstruktivne, manj nevarne, in (sub)kulturno bolj
sprejemljive. Mlade bi moral informirati in jih usposabljati za bolj var-
no, ali pogojno rečeno, bolj "pametno" uporabo drog. To v kar največji
meri velja predvsem za tiste, ki droge že uporabljajo ali pa jih najverjet-
neje bodo. (Ker je težko napovedovati, kdo bo droge uporabljal ali celo
kdo jih je že, si za splošno informacijo lahko pomagamo s podatki pre-
sečnih reprezentativnih populacijskih raziskav. Ugotovili smo, da je v
letu 1998 med ljubljansko 15-letno mladino že uporabilo: marihuano
25,8 %, inhalante 15,6%, nelegalna pomirjevala ali sedative 10,8 %, ec-
stasy 7,0 % in heroin 3,6 % srednješolcev (Dekleva, 1998b). Ti odstotki
bodo pri 18. letu anketirane populacije domnevno približno dvakrat več-
ji-)
Take zaključke smo razvili na podlagi pogovorov z uporabniki t.i.
plesnih drog. Čeprav je bila v našem vzorcu le približno ena tretjina
intervjuvancev, ki so že imeli izkušnje s heroinom oz. le dva, ki sta bila
nekoč s heroinom zasvojena, pa verjamemo, da zgoraj navedeni zaključki
bolj ali manj veljajo za uporabnike vseh drog.
Literatura
Ashton, M. (ur.) (1996), Annual report on the state of the drugs pro-
blems in the European Union. EMCDDA, Lisbona.
Calafat, A. in drugi (1997),: Characteristics and social representation
of ecstasy in Europe. IREFREA, Pahna de Majorca.
34
s o C f Л L N Л r E D À G O G 1 K Л
Coffíeld, F. in Gofton, L. (1994), Mladi in droge. Mreža drog št. 5, s.
48-86.
Collin, M. (1997), Altered state. The story of Ecstasy Culture and Acid
House. Serpent's tail, London.
Dekleva, B. in Fojan, D. (1997), Kvalitativno raziskovanje na področju
drog. Revija za kriminologijo in kriminalistiko, št. 5, s. 283-500.
Dekleva, B. (1998a), Metodologija kvalitativnega raziskovanja škod-
ljivih posledic uporabe drog med mladimi. Društvo za razvijanje pre-
ventivnega in prostovoljnega dela, Ljubljana..
Dekleva, B. (1998b), Tobak, alkohol in druge droge med srednješol-
sko mladino v Ljubljani v letu 1998. Ljubljana, Inštitut za kriminologijo
pri Pravni fakulteti v Ljubljani.
Demand reduction activities related to "new synthetic drugs": MDMA
(ecstasy), other amphetamines and LSD in European Union member sta-
tes fl997). Neobjavljeno poročilo EMCDDA.
Donoghoe, M.C. (1997), Amphetamine-type Stimulants. WHO, Gene-
va.
Eisner, B. (1997), Ecstay - the MDMA story. Ronin Publishing, Berke-
ley.
Flaker, V. in drugi (1991), Droge in nasilje. Raziskovalno poročilo.
Mirovni inštitut, Ljubljana.
Glassner, B. in Loughlin, J. (1990), Drugs in adolescent worlds. Ma-
cmillan, London.
Griffiths, P. in drugi (1997), Insights. New trends in synthetic drugs in
the European union. EMCDDA, Luxembourg.
Hartnoll, R. (1995), Temeljni pojmi v epidemiologiji škodljive upora-
be drog.V: Gradiva seminarja o informacijskih sistemih in uporabni epi-
demiologiji na področju drog. Ministrstvo za zdravstvo RS in Inštitut za
varovanje zdravja RS, Ljubljana.
Meisch, P.: Les drogues synthétiques de type "ecstasy" au Grand-Douc-
he de Luxembourg. Centre de prevention des toxicomanies, Luxembo-
urg 1998.
Monitoring illicit drugs and health. (1997) Trimbos-instituut, Utrecht.
Saunders, N. (995), E for Ecstasy. Neals yard, London.
Saunders, N. (1997), Ecstasy reconsidered. Samozaložba.
_.s o C 1 Л L N Л PEDAGOGIKA_ J J
Spruit, LP. {ШЂ, Ecstasy in the Netherlands. Ministry of Health, wel-
fare and sport, Rijswijk.
Synthetic drugs: a new challenge for prevention. (1998) PEDDRO, št.
1-2, s. 3.