Iz celega sveta. Vihar pognal železniški voz, ki je povozil 14 osel). Na tovorni postaji v Waldepburgu je silovit vihar pognal v dir železpiški voz, ki je dirjal po progi rn pa nekem železniškem prelazu zavozil v nek elek(ri6en voz, v katerem so se vozili delavci. 14 oseb je bilo usmr6enih. Obsodba ruskega špijona (voliuna) v Zagrelbu. Ruski špijop Kopkoep je bil obsoje.n v Zagrebu v smrt na vešalah; to se je zgodilo dne 13. p. m. Kopkoep je prišel lani v Zagreb v svrho špionaže v podrocju 13. vojnega zbora, Ta vohun je bil v zvezi z vohuni Jandri6em in zloglaspim Redlom ter drugimi takimi ti6i. Avstrijsld nadporočnlk ustreljen v Albaniji. Nadporo6uik 70. pešpolka, Ghilardi, je bil ustreljen v nekem spopadu s Srbi, Odšel je bil v Albanijo, da organizira albansko orožpištvo. Njegova mati je bila pred kratkim v Belovaru na Hrvaškem umorjena. Konec čudaka. Peterburški listi poro6ajo slede6e o žaloslnem koncu 6udaka, ki je bil knežjega rodu. Fvnez Cegodajev, star nad 70 let, je živel že ve6 let v Peterburgu na Ruskem v zelo ubožnih razmerah. Ot>Ia6il se je v naravnost neverjetno umazane cape in bival v skrajno zanemarjenem in umazanem stanova;iju, v katero pa razen njega ni imel nih6e vstopa. Živel je z ostanki jeclil, ki jih je> nakupoval za par kopejk. V sobi kneza ,je stal lep glasovir, ki ga je pa rabil za posteljo. Spal je na njem, pokrit s smrde6imi ounjaroi. Kako se je ta skopi knez seznanil z mlado vdovo, po imenu Cernova, ni znano, kakor tudi ne, 1-ako si je pridobila ona knezovo zaupanje. Vsekakor pa je živel zadnje mesece v stanoVanju Cernove, in sicor v ravno taki zanemarjenosti kot svojeSasno. Stari knez je konfino zbolel in umrl, poprej pa je papravil popolnoma pravilno oporoko, v katori zapuSfta vse svoje premoženje sorodnikom^dove Cernove. To oporoko hoftojo pa sorodniki Cegodajeva ovre6i. Govoriti so se za6ele vsakovrstne stvari o vzroku smrti in so kon6no mrtveca tudi sodpijsko izkopali. Casopisi so zaCeli pisati o milijopski dedš6ini kneza in opisovati Cernovo kot zvija6no žensko. Kakšne smrti je umrl Cegodajev, bo zdravniška preiskava pa6 dognala, D,a pa koncno umrje 701etni 6lovek, ki je živel skrajno zanemarjeno, pa6 ni ni6 izvanrednega, kakor tudi pi izvanredno, da zapusti kdo svoje premoženje kaki tuji osebi. Poleg tega pa knez ni zapustil milijonov, temve6 samo kakih 50,000 rubljev, ki jih bo pa6 Cernova kljub ugovoru sorodnikov dobila. Zahvala turških vojnih vjetnlkov Bolgariji. Iz Sofije po7o6ajo, da je 1250 turških vojakov, ki so bili vjeti v Sofiji, pred odhodom iz Burgasa poslalo carju Ferdinapdu brzojavko, v kateri se mu zahvaljuje.jo, da se je ž njimi za 6asa vjetništva pa Bolgarskem tako lepo postopalo. Najstarejši časnikarski inserati. Navadno se misli, da je podjetni angležki dub prvi pri6el z anonsiranjem (oglasi) v 6asnikih, toda to zaslugo si prisvajajo kitajske novine ,,Kin-Pana", ki so najstareji 6asopis na svetu. Ta vladni list kitajskega cesarstva, ki se v doslovnem prevodu zove ,,o6e tiska sveta", je pri6el izhajati 1, 989 po Kristusu. Leta 1361 je postal tednik, a od leta 1800 izliaja vsak dan, prinašajo6 od 1. 1457 naprej v svojem trgovskem delu pla6ane oglase. Za Kitajci so v tem pogledu seveda prvi Apgleži. Nekatere števiike lista ,,Englioh Mercury-ja" iz leta 1588 oglašajo novo izišle kpjige. Prvi leta 1622 redno izhajajo6i list ,,Weekly Wews" pi v za6etku sprejemal nikakih ogla.sOv, ti so se za6eli gosteje pojavljati v tem listu še-le sredi 17. stoletja. Zopet uspeh pollcijskega psa. V prvi polovici t. m. je bila ko6arju E. Matoušku v Poetrehnovi pri Zagrebu ukradena obleka in perilo v skupni vrednosti za 195 K. Ker se ni moglo dognati, kdo je bil neljubi no6ni gost pri imenovanom ko6arju, so dobili iz Zagreba policijskega psa. Privedli so ga 6ez 2 dni po tatvini ga lice mesta in mu dali povoliati pipo, ki jo je bil tat tam pozabil. Toliko, da je pes povohal pipo, jo je talcoj ubral p« poti naravnost pvoti vasi Sudkov. Tu je hitel v hišo slikarskega mojstra Jane- za Karasa, pri katerem so bile ukradene re6i v istini najdene. Nato je bil Karas oddan sodišču. ,,Na svidenje, Ce bo kaj prostora." Neljube pomote se labko zgodijo, 6e vdova naro6a spomir.ske trakove. V neki varšavski tiskarpi je nedavno paroeila neka vdova trakove za pogrebne vence, ki naj bi imeli slede6i napis: ,,Po6ivaj v miru! — Nasvidepje!" V zadnjem trenotku pa je hotela žena, da bi bi,l napis na vencu Še prisrčnejši, pa je brzojavila tiskarni, naj pristavi besedam: ,,Na svidenje" še besedi ,,v nebesih", ako bo kaj prostora ostalo. Tiskarna je ugodila želji žalujofee vdove. Ko pa se je vršil pogreb, so brali pogrebci in drugi ljudje zaSudeni papis na vep.cu, ki se je glasil: ,,Po6ivaj v miru! — Na svidenje v nebesih, ako bo kaj prostora ostalo." Celo mest« se pogreza. Pod ogrskim mestom Maros-Ujvar so veliki solpi rudniki, klatere je letos vsled povodnji voda ve6krat poplavila. Ker je raztopila voda ogromno soli, so se za6ela tla pod mestom sedaj pogrezati. Okoli 200 hiš je bilo treba takoj izprazniti, promet po mestu je ustavljen in velikanska panika vlada med ljudstvorn, ki se ne 6uti ve6 na varnih tleh. Smola. Žandar dvema pi.]ancema: ,Vidva gresta z menoj!" — Eden izmed pijancev: ,,Vzemite mojega tovariša, jaz imam smolo. Kadar grera z orožnikom, me vselej zapro!" Kromplr in Cebulja. Krompir: Ali pi to žalostno življenje? Danes me bodo imeli za ve6erjo. Le še nekhj ur, pa bom vrel v vodi. Strašna smrt! — Cebulja: Kaj ti! Mene bo kuharica živo razrezala na kosce in potem v vreli masti mešala. To bo še-lestrašna smrt! — Krompir: Pa imaš ti vsaj to zadošCenje, da se bo kuharica jokala, kadar te bo rezala, pri meni se pa ne bo. Naravnost ,e povedal. A.: Kaj pa pomaga, 6e ti dom 800 K, za katere me prosiš, 6ez teden dni l>oš gotovo zopet tukaj in bnS zaliteval no^ega posojila? — B.: Nikakor ne, ker ho6em s tem denarjem za 6 tednov v toplice.