421
Naši dopisi.
V Gorici 18. dec. — Spet nič dobrega. Preteklo soboto (uli^) je 14leten postopač, nek Martelanec, ubil I91etnega stavka Majlingove tiskarne, Fr. Visini-a. Bila sta se nekaj dni pred zbesedila — ker je M. stavca večkrat psoval — in V., naveličavši se psovk sitnega in surovega potepuha,   prismolal je   M-u klofuto dobra
zasluženo. M. se zaroti zoper V-a in čaka ga 11. t. m. vkljub hudemu mrazu do 10. ure v noć blizo njegovega doma. Ko gre V. memo, zažene mu M. opeko (ali stresni korec) v obraz, izbije mu 2 zoba in ga tako omami, da se zgrudi na tla. S tem ne še zadovoljen , ceba ga v najnevarniše dele života. V. je imel še toliko moči, da se je vlekel do bližnjega doma, ali — čez 24 ur je bil mrtev; rane so bile vse hude. — Ta uboj je ljudi pri nas vznemiril tako, da se časniki, in sosebno „Isonzo", togotijo, da je mestna mladina nižih stanov tako zanemarjena, da počinja že take reči. In res, če se ne motim, imamo v našem mestu okoli 600 za šolo sposobnih, pa n e všolanih otrok. Ti se klatijo brez posla po ulicah; njihova surovost, spridenost in predrznost je grozna. „Is." sili na to, da bi se zgledni naš zavod za zanemarjene dečke in mladenče zvekšal, da bo moč sprejeti vanj več zanemarjencev. To je vse prav, ali moj „ce-terum censeo" je: Kar je liberalizem pri omikaneih, to je pri nižih vrstah ljudi živinska surovost; iz nje izvira vse zlo. Dober zgled, ko bi ga dajali omikanci, zdal bi več, ko vsa policija. Vendar pa naj bi policija skrbela za to, da ne bi noben mlad potepuh pohajal po ulicah; in tistih zborov naših „mul o v", *) ki jih vidimo sosebno v predmestjih, naj bi mestna gosposka ne trpela. — Sinoči se je v prvo izkazoval v našem gledišči mladi hrvaški umetnik-violinist Krežma, in in sicer med akti italij. gledišne igre. Ljudi je bilo vse polno; zadovoljnost in navdušenost občna. Nocoj in 30. t. m. bo Krežma svoj koncert ponavljal. — Dne 30. decembra bo imelo naše pevsko društvo „Slavec" prvo svojo produkcijo v podporo ubozim kandidatinjam za učiteljstvo. Sprožil je to misel deželni šolski nadzornik g. Klodič. — Par dni uni teden smo imeli hud mraz (— 4° do — 5° R. — in to je za Gorico veliko), zdaj se je vreme udobrilo (-f- 5° R.), samo oblačno je. Snega po bližnjih gorah ni nič. — Grofa Chambord-a ni še v Gorico; ne vemo, zakaj ne.
Iz Senožeč 19. dec. (Poslano.) Gos p. Francetu Doles-u, Hrenovskemu županu in c. k r. poštarju v Dilcah. Ko je cestar za sodnijski okraj Senožeče 6. dne t. m. v Vašo hišo prišel, niste le njega neotesano sprejeli pred mnogimi pričami, ampak mu tudi naročili, naj meni pove, da sem jaz preteklo leto pri nekem kidanji snega Vas za znesek 30 gold. — in pri oddajanji nekega cestnega kamenja pa deželno kaso osleparil. Jaz Vas na Vašo županijsko dolžnost tu javno opominjam ter izrecno tirjam, da me zarad omenjenih sleparij pred rednega sodnika pozivljete, sicer ostanete nesramen obrekovalec in nepoštenjak.
Josip Zelen, načelnik Senožeškega cest. odbora.
]z Zatieine 18. dec. — „Novice" so ob svojem času povedale, da je župan Hanff iz Hudega v domišljeni omnipotenciji našemu kaplanu silovito pograbil prostovoljno biro ter ga Zatiški sodniji v preiskavo izročil. 13. dne t. m. je bila tu sodnijska preiskava, ki se je s tem končala , da po nedolžnem zatoženi kaplan je bil na podlagi c. kr. dvornega ukaza od leta 1787 nekrivega spoznan. Dr. Julij Wurzbach je krepko zagovarjal pravico kaplanova in bode zdaj v imenu njegovem župana iz Hudega tožil zarad prestopka službene oblasti. Prav se mu zgodi Kočevarju, da bode vsaj drugekrat, ko bi ga zopet mikalo „sodnika delati", se spomnil pregovora: „warst nitaufeg'tiegen, warst nit obeg'fallen." Gosp. dr. Wurzbach pa si je z možato brambo pravic tistega stanu, katerega že vsak nemčursk
*) „Muli" ali „monelli" se kličejo v laških mestih mladi poiilični pohajači.                                                  Pis.
županček misli za  „vogelfrei" ,   hipoma   veliko priljubljenost pridobil.
Iz Bizovika 20. dec. (Cttalnica naša) je imela včeraj popoldne svoj občni zbor, v katerega je prišlo precejšnje število njenih družbenikov. Začel je zbor gosp. podpredsednik z nagovorom, v katerem je mjloval prezgodnjo smrt Čitalničnega predsednika gosp. Stefe-ta, in dalje kazal na ugodni stan te najmlajše čitalnice, kar je potrdil tudi sklep letošnjega društvenega računa, ki se ne konča s denarnim polomom, ampak vkljub temu, da si je čitalnica omislila dragoceno zastavo, ostane v blagajnici vendar še par goldinarjev gotovine. Potem je bila volitev novega predsednika, za katerega smo si enoglasno zbrali gospoda Fr. Kadilnika, blagajnika banke „Slovenije'1, iskrenega rodoljuba, ki je že po smrti gosp. Stefeta nam bil na pomoč v marsikaterih zadevah. Z veselim upanjem stopimo pod zastavo našo: „za vero, dom, cesarja" v novo leto.
Iz Ljubljane. — V današnjem listu priobčimo po stenografičnem zapisniku govor poslanca Hermana v Dunajskem državnem zboru 6. dne t. m., ko se je razpravljal proračun za prihodnje leto. V klasičnem tem govoru dokazuje on, da vseh nadlog, ki dandanes tarejo Avstrijo, je sedanja vladna sistema kriva in kar se nje drži. Vsestransko skušeni mož pa se ne sprehaja samo v razodevanji in grajanji tega, kar je gnjilo in krivo pri nas, ampak on ob enem razlaga, kako naj se na vseh straneh predrugači sistema, da se Avstrija reši pogube. Naj čitatelji naši sami berć, ali prav sodimo govor Hermanov  ali ne.
—   Deželni zbori se začno že suš ca meseca prihodnjega leta.
—   Prečastiti knezoškof dr. Pega čar se je pretekli teden podal na Dunaj, da stopi v zbornico gosposko.
—   (Iz seje deželnega odbora 18. decembra.) Namesto umrlega Brezoiškega župnika Lovro Pintarja se izvoli za okrajnega šolskega svetnika za Radoliški okraj župnik Janez Sajovec iz Mošenj. — Predlogu deželnega šolskega sveta se pritrdi, da se v proračun normalno-šolskega zaklada postavi 1500 gold. za učiteljske remu-neracije za podučevanje v kmetijstvu v nadaljevalnih ljudskih šolah. — Duhovniku v Po d kraj i se po predlogu deželnega šolskega sveta dovoli remunera-cija za prostovoljno podučevanje šolske mladeži.
—   Slavnoznani pisatelj slovanski dr. Kapper se je pretekli teden , potovaje s svojo soprogo za zdravja voljo iz Prage v Gorico, mudil dva dni v Ljubljani, Naj izvrstnemu možu podnebje Goriško milo bode!
—   Božične počitnice za gimnazijo in realko se po ukazu ministers&em imajo pričeti 24. dne t. m. in trajati do novega leta; za pustni ponedeljek in torek ne bo počitnic. Prvo polletje se ima končati 12. svečana, drugo polletje pričeti pa 16. svečana 1876. Zmi-rom tedaj kaj novega!
— (Krasna velika slika „Jugoslavia"), ki jo je slavni naš mecen, prevzvišeni škof Strossma yer za 12.000 gold. kupil in veledušno daroval jugoslavenski akademiji v Zagrebu, je gosp. E. F. Bothe, lastnik Zagrebške umetniške dvorane, dal v manjši podobi (33 palcev široki in 24 palcev visoki) natanko po izvirniku v tisku z oljnatimi barvami (Oehlfarbendruck) posneti, da si jo tudi manjpremožen rodoljub omisliti more. Cena tej sliki je 20 gold., kdor pa želi sliko v krasnem pozlačenem okvirji, plača za okvir 15 gold., skupaj tedaj 35 gold. na enkrat ali pa tudi v mesečnih obrokih. Gosp. Edvard Gorenec v Zagrebu je agent in pooblaščenec Botheove umetniške zaloge. Slika — naoj-stersko delo Salghetti-Drioli-evo, predstavlja ze-di njen je Jugoslovanov.    Krešimir, Dušan in
422
Simeon, kronani vladarji Hrvatske, Srbije in Bolgarijo, vstali so iz grobov, da v bratinskem sporazumljenji izvršijo veliko delo zedinjenja svojih narodov. Boginja Sloga, v podobi prekrasne devojke, posreduje to delo. S povzdigneno roko kaže duhovom jugoslavenskih separatistov kip „Jugoslavije", da prisežejo na edinost. Nesloga in prepir naj sta na veke pokopana, top in nr č naj počivata in srečneja prihodnost naj proevete. Še več druzega predstavlja interesantna slika: Mi omenimo le toliko, da opozorujemo tudi Slovence na ta iz pa-triotiškega in umetniškega ozira odlični umotvor.
—  (Zgodovinska crtica o ranjkem našem Fid Ter-pincu.) „Učiteljski Tovariš" piše v poslednjem svojem letošnjem listu, da je ranjki Fid. Terpinc dobrotnik bil tudi mlademu pesniku Antonu Umeku Okiškemu. Spoznal ga je bil po Gutmanstbalu, in daroval mu še dijaku iz svoje papirnice mnogo pismenega papirja, in ko mu Okiški v spomin pošlje ,,Abuna Solimana", daroval mu ga je spet nekaj, češ, naj napiše na nj veliko lepoga, in pridal 3. listopada 1863. leta na Fužinah lastnoročno spisane te-le vrstice:
Mila tvoja struna, Razgrinja Večnemu Altar,
Poje čast Abtina, 2a ve*rne je prav rajski dar.
In — kakor da bi se velečastitemu domoljubu bilo zdelo, da je povedal še premalo , spravi se stari Fidel, ki je mnogo Vodnikovih pesem iz pameti znal in jih rad se spominjal, še enkrat na Pegaza ter zapoje:
Stvarnik in U mek,
Umek se pišeš, Um velik teb7 dam;
Umnost pa išeš Z umom si sam.
Pri tej priložnosti tudi „Novice" priporočajo „Učiteljskega Tovarša", pošteni list za šolo in dom, kateri na šolskem polji že 15 let hvalevredno deluje in je jako •iten konkurent tisti koteriji, ki v ,,Laib. Šchulzeitung" po komandi viših krogov za plačilo propagando dela za novoversko ljudsko šolo in ustavoversko učiteljstvo. Dolžnost je tedaj vsacemu rodoljubu in osobito vsacemu učitelju , ki pravo korist šole više stavi nego prijazni obraz današnjih kormilcev, da duševno in materijelno podpira , Tovarša*'. Poleg šolskih reči in učiteljskih stvari je „Učiteljski Tovariš" v preteklih letih prinesel že lepo število temeljnih slovstvenih razprav, životo-pisov itd., česar priča 12 „Jezičnikovih" letnikov. In tudi za prihodnje leto napoveduje, da bode poleg glavnih šolskih predmetov opisoval P. Marka Polili na in pa Valentina Vodnika. „Učiteljski Tovariš", izhaja 1. in 15. dan vsakega meseca, in velja pri R. Milicu za celo leto 3 gold.,   za pol  leta 1 gold. 50 kr.
Priporočaje „Učiteljskega Tovarša" dodajamo tudi priporočilo „Vrtca", mesečnega časopisa s podobami za slovenska šolsko mladino, ki se je z lepo izbrano tvarino svojo v preteku 5 let prikupil svojim krogom tako, da pogumno nastopi v prihodnjem letu šesti svoj tečaj. Cena mu je za vsako leto 2 gold. 60 kr. , za pol leta pa 1 gold. 30 kr.
—  (Občni zbor Matice) bode 11. dne januarja. Kakor program tega zbora v današnjem listu kaže, izstopi vsled Matičnih pravil zdaj 8 odbornikov. Ker se po omenjenih pravilih iastopivši odborniki zopet morejo voliti, pa so tudi na vsako  stran   vredni,  da se  zopet
I      izvolijo, zato mislimo, da ni dvombe pa tudi želimo, da
I     enoglasno voljeni stopijo zopet v odb^r gospodje: prof.
Mam,  prof.   Pleteršnivk,  ravnatelj   Praprotnik,
nadzornik Šolar,   prof.   Žakelj,   vrednik  državnega
zakonika   C i ga le,   profesor   Einspieler  in   dekan G r a b r i j a n.
—  (Občni zbor čitalniČin) je prihodnjo nedeljo 26 t. m. ob 11. uri dopoldne.   Program je:   1. Nagovor predsednikov.    2. Poročilo   tajnikovo.    3. Poročilo   blagajnikovo.    4. Posamezni nasveti.    5. Volitev: a) pred sednika, b) blagajnika, c) 15. odbornikov.
Od bor čitalničin.
—  (Čitalnična beseda) v nedeljo bila je zopet prav lepa in dvorana v vseh prostorih polna. Naš pevski zbor, danes v polnem številu pričujoč, pod vodstvam g. Stockelna je z dvema novima pesmama razveselil občinstvo: „Sloga" je ime prvi — Tovačovskega, „živila Hrvatska" drugi — Zajčevi, posebno impozantni. Navdušena pohvala je donela gospodom pevcem. Gospoda Miiiler in Stockl, uai na goslih, ta na glasoviru, sta se odlikovala v pieci iz opere „Rigoletto", kateri sta po živahnih dobro-klicih dodala še jako prijetno fantazijo pastorale od Singelee. Siocklnov lepo zloženi peterospev „Devi" so gospd Odijeva, gospici Piskarjeva in Namre-tova in pa gospoda J. Paternoster in Stockl tako izurjeno peli, da bi bilo občinstvo rado ga slišalo še drudi pot — Da se igrica „Ženski jok" ni v vsem tako gladko izvršila, kačor se je od naših v dramatiki izurjenih go-spej in gospodov pričakovalo, kriv je bil čitalnični pretesni oder.
—  (Slovensko gledišče). Zabavna vesela igra „Ogenj ni igrača" se je pičlemu številu poslušalcev vrlo dobro kazala. Pohvaliti nam gre posebno gospico Pod kraj* škovo in gosp. Kocelj a, da si so tudi skoro vsi drugi bili pridni. — V torek 28. t. m., zadnjikrat v tem letu, bomo videli na odru šaljivo igro „Čevljarska učenca", v kateri bo zopčt gospod Kaj zel na svojem mestu.
— (Odprto pisemce „Brencelj novim" naročnikom!) Gosp. Alešovec nam je poslal sledeči oglas: Mnogo mi je že došlo vprašanj: zakaj „Brenceljna" že tako dolgo ni bilo in ali ga sploh več ne bo na dan. — Na taka opravičena vprašanja odgovarjam to*le: Zakaj je lansko leto že zaostal „Brencelj" in na svitlo prišel le v 15 številkah, temu vzrok bil je to, da že do 1. julija lanskega leta sem imel dobiti od naročnikov čez 3000 go!d. Upal sem, da mi doide vsaj nekoliko te zaostale naročnine, al upanje moje splavalo je po vodi — prišlo je je malo več ko nič. O novem letu sem dobil toliko nove naročnine od zvestih naročnikov in rednih plače-valcev, da bi bil mogel ž njo izdati kakih 6—7 številk. Izdal sem jih 5, ki niso bile zasežene, in mislil nadaljevati ž njimi, Če ne popolnoma, pa vsaj kolikor mogoče redno. Al prične se doba konfiskacij; slovenski listi padali so kakor snopi pod koso in sicer še celo taki, ki so b li prej varni državnega pravdnika. Ta ostrost me je osupnila. Kaj pomaga, če se „Brencelj" zopet prikaže! — sem si jel misliti — vaaj ne pride dalje nego do — Ahčinovega koša. Naročniki nimajo od tega nič, jaz pa trud in velike stroške, katerih mi nihče ne povrne. Da bi bil „Brencelj", ako bi bil tak, kakor je bil in kakor mora biti satirični list, mahoma zasežen, tega sem se naglo prepričal, videvši, da so bili zaseženi celć članki taki, ki so se meni po vsem nedolžni zdeli. Neslanega kropa, kakorsen bi se naši policiji morda nespodtekljiv zdel, pa nisem hotel prodajati po svetu. Po vsem tem prišel sem do sklepa, da je najbolje, ako se „Brencelj" za zdaj potuhne in čaka^ ugodnejše dobe, ko ne bode slovenskih listov več tako Sibiriška slana jemala, kakor zdaj; vsaj nič ne trpi večno! — Za sedaj, dokler ne bo prijaznejega solnca nam Slovencem, toraj „Brencelj" ae bo mogel redno, to je, po dvakrat na mesec, izhajati, ampak letal bo na dan, kedar in kakor mu bo mogoče.  Tisti naroč*
423
niki, ki 30 že naročnino plačali naprej, dobodo številk toliko, kolikor jih je plačanih, drugi pa naj se naroče na (j, 12 ali 2-i številk po navadni ceni; drugače zdaj ni mogoče, Ta mesec jih pride še toliko skup, kolikor se bo dalo — — če jih gosp. Ahčin ne vtakne v prežon. Slednjič prosim vse naročnike, naj prizanese'), Če ,,Rren-celj" za zdaj ne bo mogel toliko osoljen in opopran biti, kakor bi on sam in častiti naročniki ž njim želeli: one pa, ki 30 do 1. julija lanskega leta še kaj na dolgu, prosim, naj pošteno store svojo dolžnost, da tudi jaz morem storiti svojo. O meglenem sedanjem političnem vremenu biti še v vednih denarnih stiskah, a imeti toliko denarja zunaj pri ljudeh, — tega pač še „Brencelj." pri neakončni svoji dobrovoljnosti ne more prenašati.
Jak. Alesovec, vrednik in izdajatelj  „Brenceljna".
424