l«to 1875.
277
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos XXXVIII. — Izdan in razposlan dne 31. avgusta 1875.
lit.
Izrecilo ces. in kralj, avstrijsko-ogerskc vlade od
13. avgusta 1875,
o brambi avstrijskih in ogerskih trgovinskih mark v nemški državi in nemških trgovinskih
mark na Avstrijsko-Ogerskem.
(dogovorjeno v Bcrolinu in ondi z enukosluvnim izročilom vlade nemške države izmenjano dne 20. avgusta 1875.)
Ker sta se vlada Njegovega Veličanstva cesarja avstrijskega ter apostolskega *rfdja ogerskega in vlada Njegovega Veličanstva cesarja nemškega ter kralja pruskega dogovorili, obojestranskim obrtnikom brambo mark vzajemno zagotovi, dogovorila so se v ta namen naslednja določila:
Člen I.
Državljani avstrijsko-ogerske monarhije v nemški državi in državljani demške države v avstrijsko-ogerski monarhiji naj vživajo, kar se tiče oznamenila zavoja njihovega blaga, kakor tudi sploh, kar se tiče fabriških in trgovinskih ^ark isto brambo, katero vživajo lastni državljani.
Člen II.
Državljani eno dežele, kateri hočejo v drugi vživati markino brambo, naj P° propisih v tej deželi veljajočih, kolikor treba, skrbč, da se njihove marke vpoložč in sicer: na Avstrijsko-ogerskem pri trgovinskih in obrtniških zbornicah na Dunaji in v Budimpešti, v nemški državi pri trgovinskem sodišči v Lipsiji.
Člen III.
Ta dogovor ostane v moči do pretoka enega leta potem ko ga bode odposlal eden ali drug pogodnik.
Določila njegova naj se zvršč z dném. ko se razglasi.
(AloTtaiarh.)	^
V dokaz tega bilo je spisano to ministersko izrecilo, kamero se bode izmenjalo z enakoslovnim izrecilom cesarske nemške vlade ter potem javno razglasil0.
Na Dunaji, 13. avgusta 1875.
Njegovega ces. in kralj, apost. veličanstva pravi tajni sveto valeč, minister cesarske hiše ter vnanjih stvari:
(L. S.) indràssy s. r.
Predstojece izrecilo razglaša se tu, imajoč krepost za kronovine 111 dežele v državnem zboru zastopane.
Na Dunaji, 25. avgusta 1875.
Auersperg- s. r.	Chluniecky s. r.
113.
Ukaz ministra notranjih reci od 18. avgusta 1875,
8 katerim se razglaša dogovor med vladama avstrijsko.ogerske monarhije in nemške države o vzajemnem sprejemanji njihovih prvotnih državljanov, kolikor oni niso še postali ndje one
države.
Vladi avstrijsko-ogerske monarhijo in nemške državo sta se dogovorili; i-4' menivši enakoslovna izrecila od 26. julija 1875 in 4. julija 1875, za ves ob' sežaj avstrijsko-ogerske monarhije z one strani in nemško države z druge strani, da bode o sprejemanji onih, ki se iz dežele odpravljajo, ravnati se po tem načelu, da se oba pogodnika zavezujeta, ako zahteva drug pogodnik zopet sprejemati svoje državljane, tudi če so po tozemskih postavah že izgubili svoje državljanstvo, ako niso postali udje one dežele po njenih postavah.
Prejšnji dogovori, ki se tičejo istega predmeta, med avstrijsko-ogersko mO' narhijo ali njenih posameznih delih in med posameznimi nemškimi državami a deli nemške države izgubé s tem svojo moč.
Lasser s. r.
113.
Razglas hnanënega ministerstva od 24. avgusta 1875,
s katerim se ustanavlja pristaniška in morskozdravstvena agencija v St. Pietro della Braza te se združnje s tamošnjo c. kr. malo colnijo proti temn, da prestane tam bivša pristaniška
depntacija.
V St. Pietro dolla Braza so je ustanovila dnč 1. julija 1875 pristaniška i'1 morskozdravstvena agencija ter združila se s tamošnjo e. kr. malo colnijo, a ° enem jo prestala tam bivša pristaniška doputaeija.
Lasser s. r.
ul
Ukaz ministerstva za pravosodje od 25. avgusta 1875,
s katerim se ustanavlja okrajno sodišče v kopicah na češkem.
Na podlogi §.f* 2 postave od 11. junija 1868 (Drž. zak. štev. 59) ustanavlja e v okoliši okrožnega sodišča v Kraljevem gradcu za krajne občine: 1. Aupice, j'Petroviče iz okoliša okrajnega sodišča Trutnovskega, 3. Batnjovice, 4. Hav-,0vice, 5. Rtine, 6. Liebentlial, 7. Maršov, 8. Suhovrsice, 9. Svatonjovice velike •ln male iz okoliša okrajnega sodišča Nacbodskega okrajno sodišče z uradnim 8e(ležem v Au picah.
_ Z začetkom uradovanja tega okrajnega sodišča izločijo se prej imenovane “Cine iz okolišev okrajnih sodišč, katerim so zdaj odkazane in na podlogi postave j* 26. aprila 1873 (Drž. zak. štev. 62) izločite se občini Aupice in Petroviče iz *°hŠa okrožnega sodišča Jičinskega ter se odkažete okrožnemu sodišču kraljevo-
^Škemu.
Začetek uradovanja tega okrajnega sodišča naznani se pozneje.
Glaser s. r.
115.
Ukaz ministerstva za pravosodje od 25. avgusta 1875,
s katerim se ustanavlja okrajno sodišče v Češki Skalici na Češkem.
Na podlogi postave od 11. junija 1868 (Drž. zak. štev. 59) ustanavlja se v koliši okrožnega sodišča kraljevograškega za krajne občine: 1. Aujezdec,
•	Cervenahura, 3. Količka, 4. Kleny, 5. Lhota (Dolnja Horička), 6. Litobol,
•	Skalice češke (mesto), 8. Skalice Male, 9. Slatina, 10. Stolin, 11. Vestec, “■ Volešnice, 13. Všeliby, 14. Zernow, 15. Zlič iz okoliša okrajnega sodišča Na-“°dslçcga, potem 16. Jesenice, 17. Spita iz okrajnega sodišča v Novem mestu ^ 'Metuji, in 18. Dobravice, 19. Rikov, 20. Sviništjany, 21. Tfbešow iz okoliša ?, ajnega sodišča jaromelskega okrajno sodišče z uradnim sedežem v Čeških
Galicah.
. Z začetkom uradovanja tega okrajnega sodišča, kateri se pozneje naznani, počijo se prej imenovane občine iz okolišev okrajnih sodišč, katerim so zdaj Ukazane.
Glaser
s. r.
110.
Ukaz trgovinskega ministerstva od 20. avgusta 1875,
o nredbi c. kr. glavnega nadzorstva avstrijskih železnic.
Na podlogi najvišje odloke od 16. avgusta 1875 stavi se v moč naslednja **rodba ces. kr. glavnemu nadzorstvu avstrijskih železnic dnč 1. septembra 1875,
in začenši od té dobe naj izgube svojo moč vsa nasprotna določila, zlasti določil® navoda, ki ga je izdalo trgovinsko ministerstvo dné 8. marcija 1856, štev. -^T )
§• 1.
Glavno nadzorstvo avstrijskih železnic je tehnično-upravno oblastje podre-djeno trgovinskemu ministerstvu in njejmu pristoji :
a)	zvrševati višje nadzorovanje in prigledovanje o izdelovanji in vršilu železnic v obrambo varnosti in reda, isto tako interésov dobrostojne državne blag®)' nice, po zakonih in ukazih državni upravi pridržano, ter sem merčče nakaze trgovinskega ministerstva vveljavljati ;
b)	kakor tehnični strokovni organ svoje mnenje izrekati o predmetih nakazanih mu po trgovinskem ministerstvu;
c)	vkrepati nenačelna določila o takih poslovnih stvaréh, katere glavnemu nadzorstvu izroča trgovinsko ministerstvo.
§. 2.
Glavno nadzorstvo sestoji iz pet oddelkov, in to:
I.	oddelek za	izdelovanje in vzdrževanje	železnic;
II.	„	„	občilo in kretanje vlakov;
III.	„	„	trgovsko vršilo;
IV.	„	„	računstvo o državnem poroštvu ;
V.	splošno upravo.
Slednjemu teh petih soredjenih oddelkov stoji na čelu glavni nadzornih v činu dvornega ali vladnega svetovalca.
Drugim nasproti je glavno nadzorstvo celokupno oblastvo z vkupnim vklad-nim zapisnikom.
Razglase in druga uradna spisila podpisuje vselej eden glavnih nadzornikov-
§. 3.
Področje posamnih oddelkov glavnega nadzorstva obsega zlasti:
Z a I. oddolek:
Dognanje sledü (zaklimbe) novih potez;
preskušnjo stavbenih načrtov novim stavbam, pristavbam in prestavbana; nadčuvanje stavbenih dél na potézah, ki se delajo, in po katerih se vozi; nadčuvanje vzdrževanja železnice na potezah, po katerih sc vozi.
Za II. oddelek:
Nadčuvanje izdelovanja in rednega vzdrževanja vozovstva; kar zadeva znamenja (signale) ; nadčuvanje tehničnega vršila; vstanavljanje vozilnih redov. *)
*) Ukaznik za upravno reci trgovinskega ministerstva avstrijskega, leto 1850, štev. 16.
Za III. oddelek.
Vse kar zadeva prevožnjo in tarife;
izrekati mnenje o gospodarstvenih in trgovsko-političnih vprašanjih.
Za IV. oddelek:
PreskuŠnjo računov o izdelovanji in vršilu z ozirom na državno poroštvo.
Za V. oddelek:
kov
V razvidu imeti in zaprisezati železnično osobje; disciplinarne zadeve;
preskušnjo občnih službenih propisov; potem višje vodstvo pomočnih uradov glavnega nadzorstva.
O predmetih, kateri se naravnost ali posredno dotikajo področja več oddel-, naj se posluje vkupno in sicer, kolikor topropisuje poslovni red, vvkupni seji.
§• 4.
Prvosednik seji glavnih nadzornikov je praviloma po činu najstarji glavni
Nadzornik.
Glavnemu ravnatelju avstrijskega železništva je vsak čas na voljo, da je pričujoč pri teh sejah ter prevzame prvosedništvo.
Ako se vzvidi prvosedniku, moči je tudi zaslušavati ali privzemati si zastop-°ike železničnih zavodov ali druge vdeležence in tudi strokovnjake.
§. 5.
Slednjemu oddelku glavnega nadzorstva odkazano je potrebno število višjih °adzornikov, nadzornikov, komisarjev i.t.d., kateri so naravnost podredjem glavnemu nadzorniku in o katerih pristoji njemu, kako vporabljati jih v službi, na podlogi poslovne razdelbe dovoljene po trgovinskem ministerstvu.
§. 6.
Nedostatke in hibe, katere organi glavnega nadzorstva zapazijo, nadčuvaje Po svoji dolžnosti železnico, naznaniti je (ako jih nij moči že odpraviti s pogovorni kratkim potom) najprej dotičnim službenim predstojnikom ali ravnateljstvom. Ako bi organi železničnih zavodov ne odpravili naznanjenih hib, ali ako bi važnost predmeta zahtevala, da nemudoma posredstvuje državna uprava, naj dotični glavni nadzornik stori kar je okolnostim primerno ali pa nasvétuje pri trgovinam ministerstvu.
§• 7.
llazglase glavnega nadzorstva do železničnih zavodov napotiti je praviloma nn najvišjo družbeno stépinjo (glavno ravnateljstvo i.t.d.)
Toda v silnih slučajih, kjer je odlašati nevarno, in kjer skrb, da se zabranijo ^kode ki varnosti prêté, zahteva, da se pri tej priči potrebno stori, imajo organi Stavnega nadzorstva vsled svoje oblasti izvirajoče jim iz postave, pravico in tadžnost, storiti, kar je okolnostim primerno, pod svojo odgovornostjo, in vsi Sadniki in služabniki železnice morajo takim naredbam pri tej priči pokorni biti ;
nasproti je vsakemu, kdor misli, da se mu po taki naredbi krivica godi, pridržana poznejša pritožba pri glavnem nadzorstvu, oziroma pri trgovinskem ministerstvu.
§• 8.
Proti naredbam in odlokam glavnega nadzorstva prosta je pritožba pri trgo* vinskem ministerstvu.
§■ 9.
Organi glavnega nadzorstva imajo pravico, uporabljati pri svojem uradovanji vršilni telegraf.
§• 10.
Stavbeni oddelek glavnega nadzorstva prestane biti ob enem tudi minister-stveni oddelek ter je za naprej popolnoma soredjen drugim oddelkom glavnega nadzorstva.
Isto tako preide vodstvo železničnih stavb, katere je zvrŠevati o državnih troskih, izročeno do zdaj stavbenemu oddelku, na posebno ravnateljstvo za državno-železnične stavbe, katero je neposredno podredjeno trgovinskemu nn-nisterstvu, a tudi, kakor vsako stavbeno ravnateljstvo zasebno železnice, pod-' vrženo prigledu glavnega nadzorstva.
§• 1L
Tanjša določila, mereča na poslovanje glavnega nadzorstva, ustanové sc s poslovnim redom glavnega nadzorstva, katerega izdd trgovinsko ministerstvo.
Chlumecky s. r.