Pavle Kveder Eskimi — prebivalci mrzlih severnih krajev Zima je zagospodarila pri nas. Z debelim soežnim kožuhoni je ogrni la polja, hoste in planine, vsa priroda je pripravljena spokojno mirno sprejela njeno odejo. Živali so si po-iskale zavetje, ptice so večinoma odletele, nam mladim pa je zima nasula poluo veselja. Zdaj selahkokepamo, sankamo, drsamoin sinučamo. Marsikdo si želi, cia bi dolgo ležal sneg po naših bregik. Vem, da so ined nami tucli taki, ki bi želeli dolgo zimo. Pa poglejmo, kako je tam, kjer kraljuje večna zima. Obiščimo Eskiine iu oglejnao si njihovo ži"vljenje. Eskimi so številčno majhen narod, ki živi v najseveroejših pokrajinali naše zeinlje, tam, kjer sta doma večni sneg iu led, ki pokrivata zemljo in morja celo lelo. Dandanes živi okrog 35.000 Eskimov, od teh komaj 15.000 v Gron-landiji in 9000 v Ranadi, drugi pa so raz-treseni po Sibiriji, Aljaski in Labradorju. Ko gospodari pri uas zima id so dnevi zelo kratki, takrat v deželi, kjer žive Eskimi, sonce sploh ne vzide, zato je tam tenja, noč, ki traja mesece. Poleti pa sonce nikakor ne zaide. Sveti jim neprenehoma tedne in tedne, podaevi in ponoči. Seveda se iedaj sneg in led topita pod vročimi aončnimi žarki, a vendar ne izgineta. Sneg se ponekod raztopi, tam vzklije trava, mah in poaekod tudi cvetje. Tudi led se takrat večkrai raztrga na 174 posamezne ledene plošče, ki plavajo potem po vodi in jih tokovi vlačijo 8 seboj Vmes pa spreiuo čoluarijo Eskimi s svojimi čolnički in iove ribe. Te ledene plosče so velikokrat zelo velike, cele Iedene gore so to in mnogo ladij sc je že razbilo ob njihovjh steoah. , Kakšni pa so Eskimi jn kako žive v teh ledeuo mrzlib krajih? Eskimi 8O srednje velikosti, močni, mišičasli, žene pa so precej manjše. Stanujejo poziini v ozkih, malih in nizkih kočab, ki so narejene iz lcdenib oli pa sneŽenih plošc. KoČe, ki so zgrajene za dalj časa, pa so večje in imajo notranjost razdeljeno v tri prostore: stanovanja za ljudi, sbrainbo za je-dila in kože ia prostor za pse. Koče nimajo oken, itnajo pa odprtino na-mesto vrat. Ta vhod zaslooijo z ledeno plosčo. V grajenju takih koč so pravi strokovujaki, saj si najspretnejši postavijo tak sneženo-ledeni dom v dobri uri. Poleti pa žive v šotorih, ki so seŠiti iz kož morskih psov. Te šotore nosijo ali vozijo s seboj na saneb iz kraja v kraj. Za kurivo in razsvetljavo uporabljajo mast ulovljenih oziroma ubitili živali, io je navadno tjulnova mast. Obleka: Moški in ženske nosijo obleko, ki je narejena iz kož sever-nib medvedov in morskib psov. Moski in ženske nosijo blače in dokolenke (nekake skornje), ki so seve tudi iz kož. Razlika v obleki je le ta, da je suknjič pri Eskimih krajši, pri ženah pa precej daljši. Male E^kimčke pa nosi žena na brbtu v nalašč za to narejeni kapuci, ki je kar sestavni del žeoske suknje. Tudi spe vsi Ijudje na severu v kožnatih vrečah. Hrauijo se kaj preprosto. Žive od lova in ribolova. Največ love tjulne in morske pse, saj od tega ima Eskim prav vse, kar mu je potrebuo za skromno Življenje. Surovo meso mu je hrana, mast je njegovo kurivo in luč, drobovje je hrana za pse, kosti so mu orožje in orodje, torej upo-rabi prav vse. Posebno zadovoljstvo pa zavlada, kadar se mu posreČi pobiti severuega medveda, saj je njegova koža zanj cel zaklad. Poleti pa lovi ribe, ki mu kaj dobro teknejo. Orožje io orodje si izdeluje, kot sem že omenil, iz kosti, tako n. pr. ima sulica (kopjc), ki je dolgo do dva metra, dolgo koščeno ost. Posoda za pifno vodo mu je kar rog. Tudi naočnike imajo Eskimi in to predvsem zaradi snežnih viharjev, ki mu zasipajo oči s prašniin snegom in pa za-radi bleščeče svetlobe, ki večkvat povzroči oslepljenje. Ti naoČniki 80 zelo preprosti; kos lesa ali ploščata kost, vanjo so pa zarezane črte, skozi kafere gleda. Eskimska naselja so raztresena po širDih pokrajinah in so med seboj zelo oddaljena — po sto in še več kilometrov, Za tako razdaljo bi rabil Človek pes zelo dolgo, pa se bi bilo to potovanje zaradi globokega snega zelo težavno in tudi nevarno. Da premaga te neprilike, uporablja dvoje prevoznih sredstev. To sta čolu in sani. Čoln uporablja le poleti, ko krmari z njim po otajanih morskih ro-kavih med ledom. Je pa ta Čoln zelo lahek, saj ga Eskim, če je potrebno, prenaša setn in tja tudi dalj časa kar sam ua hrbtu. Izdelan je iz kož, le okvir je lesen. Čolne delajo ženske. V skrajni po(rebi služi lahko pre-vrnjeD čoln kot skromno prenočišče. Ko pa na zimo zapadejo spet debele snežene plasti in prekrije led roorja, so Eskimu sani neobhodno potrebne. Zbite so iz lesenih koščkov, ki so pritrjeoi drug na drugega, in so različne dolžine (od enega do šestih metrov!). V glavnem uporabljajo Eskimi sani za prevoz hrane in tovorov in za potovaDja, ko obiskujejo oddaljene so-sede. Tovor se priveže na eani z vrvmi, ki so narejene iz živalskih Žil, ker bi sicer pri vožnji vse popadalo raz sani, ker tam ni potov, ki bi vezale kraje med seboj. Eskim gre kar preko snega in ledu, navzgor in 175 navzdot, po najkrajši poti k svojemu cilju. V sani vprega pse, ki so ojegovo odino bogastvu. Cim več sani 111 psov ima gospodor, tem bogatejši je. Eskim, ki ima n, pr. 15 do 20 psov, je že pravi bogatin, Psi so namreč draga žival, še težje in dražje pa je ujihovo vzdrževanje, saj doutikrat niti za ljudi ni hrane, kaj šele za žival. Psi so torej edina Eskimova do-taaca žival. Ti psi so zelo močni, utrjeni in siluo vztrajni, so pa tudi zelo divji. Pa Eskim že zna ravnati z njimi. ritrahuje jih, redkokdaj jim privošči kako lepo besedo, največkrat ubogajo že aa ostcr pogltd. Te pse, več parov naenkrat, vprega Eskiin na dva načina. Vprega je namreč izdeiana zelo preprosto iz saraih jermeuov. ki ovijajo prednji del in hrbet, drugi konec pa je priirjen ua saui. Ti jeriueni »o tako raz-TrSčeni, da se psi tafako sami zvrste v vrste ali pa stopajo drug za drugim. Ta razporediiev je zavisnti od vr.sie in mno/iru* sut-ga. Pri tej oblapni vpregi prednji psi le gazijo sneg, zaduji pa vlecejo saui. Ker pa taka po-tovanja trajajo navadno dolgo (tucli več teduov) in vlečejo psi sani več ur na dan, se pri vožnji kar saini meujavajo med seboj tako> da prvi zame-njajo zadnje in si tako tovariŠko razdele s\oje delo. Kajiie, pametni so ti eskimski psi! Drugi način vpregauja pa je v skupini, iesno skupaj, ker s tem je vlačilna sila in raoČ vpreieniU psov zelo povečana in bolj izkoriščena. Vožnja po razprostrunih severnili poljanah je zelo naporno, saj vodi preko snežeuih zametov, dolin in Iedenih bregov. Kadar voznikov glas ne zaleze pasji vpregi, zažvtžga do 12 metruv dolg, iz tjulnuvib kož splelen bič, Tega se psi zelo boje, saj že ojihov žvižg po zruku zadostuje, da 8e zaženo s podvojeno silo pred sanmi. Psi žive prav za prav zelo slabo. Noči prespe ali v zanjc določenem prostoru v koči, najpogosteje pa prenočujejo kar pred koro. V sneg si izgrebejo jamo, pomendrajo sneg preden se vležejo, uajobČutijivejši telesni del, šape, pa si polože na rep in jih grejejo še z diliaujcm. Hrano dobe le eukrat dcevno, posebno pozimi, ko je navadno še ljudeni manjke. Na po-tovanju dobe hrano zvečer, pa prav malo, toliko da ne pogineju. Do sitega se najedo redkokdaj. Seve, če je bil lov obilen, da ima Kskim zase in družino dosti mesa, ga razdeli tudi rued pse vee. Zgodi se tudi, da niti 176 ljudje sami nimajo hrane. V veliki sili žvečijo tjulnovo kožo in ai dele to hrano s psi. V skrajnem slučaju ubije Eskim oajslabšega psa, da obva- ruje sebe in družino smrti, meso pojedo Ijudje, drob in oatalo pa psi. Re- vežt bo ti severni pre- bivalci in njibovi zve- sti psi. Poleti si psi iščejo hiano sami, za- to niso prav nič izbirč- ni. Vse jiin dobro tek- ne. Pa ne smete mi- sliti, da je vožnja 3 psi pocasna! O, De! Če je pot količkaj ugodna, česnegnipre- mehak in Če zameti niso preveliki, prevo- zijo na uro tudi do 20 kilometrov, torej v e 11 e m dnevu čez iOOkilometrovI Alini to ogrorana razdalja! Nevarno in zamudoo pa je potovanje po svezem, še neusedlem soegu in pa kadar divjajo snežni viharji, ki nanašajo velikanske snežne zamete. Takrat Eskim prekine po- tovanje, zgradi si kočo in v njej počaka lepšega vremeua. Zdaj pa pomislite, kakšni reveži 50 Ijudje vseveruih krajih, kjer sneg in led ne nudita veselja in zabave kot nam. Tam se mora človek z vsemi močmi borid proti njima za golo življenje . . .