iz Moravške doline ij Junij/Julij 2012 Letnik XIII Številka 6 lifil tM»KlA"fJ I V TEJ ŠTEVILKI LAHKO * Nova knjižnica je! Dan državnosti v Moravčah * NK termit, dobitnik ■ v^ ' - * tone Ravnikar, čebelar nske plakete PGD Peče slavnostno prevzelo novo gasilsko vozilo Obvestila vabi na tradicionalni 34. KMEČKI PRAZNIK V MORAVČAH ki bo 29.julija 2012 • Ob 14. uri pričetek tekmovanje v ročni košnji • Ob 17. uri zabava pri gasilnem domu v Moravčah • z ansamblom Gamsi in Moravški trio • V kulturnem domu pa bo razstava Kmečkih žena z naslovom »Pecivo nekoč in danes« • Pred kulturnim pa razstava turističnega društva z naslovom »Kmečki in furmanski vozovi na Mo-ravškem« Za pijačo, jedačo in bogat srečolov bo poskrbljeno. Prijava koscev in informacije za košnjo na tel.: 051429-114 (Matej) KD GRAJSKI OKTET vas vabi vse, ki radi prisluhnete melosu dalmatinskih pesmi, na KONCERT DALMATINSKE GLASBE, ki bo v petek, 29. junija 2012, ob 20:30 uri v atriju gradu Tuštanj (Moravška dolina). Gostje prireditve bodo KLAPA MALI GRAD iz Kamnika in tamburaški orkester KUD VRHPOLJE. Vljudno vabljeni! (več na: www.grajskioktet.si) RAZSTAVA OB KMEČKEM PRAZNIKU V dogovoru z organizatorji letošnjega Kmečkega praznika, Društvom podeželske mladine Moravče, bo Turistično društvo ob tej priložnosti pred Kulturnim domom v Moravčah pripravilo razstavo MORAVŠKI KMEČKI IN FURMANSKI VOZOVI. Zato naprošamo tiste, ki še hranite vozove ali dele vozov, da nam jih za to priložnost (dva dni) posodite, da jih predstavimo na razstavi in tako pokažemo, da cenimo izdelke naših prednikov, njihovo delo in prizadevanje za preživetje družine in napredek kraja. V veliko pomoč nam bo, če nam boste posredovali kontakte svojih znancev, prijateljev, sorodnikov, sosedov, na katere se lahko obrnemo s prošnjo, da nam pomagajo pri zbiranju razstavnih predmetov. Informacije in podatke nam sporočite na tel.: 041 32 62 92 ali e-naslov: info@turisticnodrustvo-moravce. org ali po pošti: Turistično društvo Moravče, Vegova c. 7, 1251 Moravče Za vse informacije se vam že vnaprej najlepše zahvaljujemo. ZLATI LIPOV LIST 2012 Še vedno je čas, da svojo hišo ali kmečki dom prijavite za ocenjevalno akcijo ZLATI LIPOV LIST 2012. Zadnji rok za prijavo je 10. julij. Tel.: 041 32 62 92 ali info@turisticnodrustvo-moravce. org. Turistično društvo Moravče GRAD TUSTANJ (atrij) v a b i na grajske kulturne večere: V petek, 29. 6. 2012 ob 20.30 - Dalmatinski večer: Grajski oktet, klapa Mali grad in tamburaški orkester Vrhpolje. V petek, 24. 8. ob 20. uri - Gledališka predstava: Srečen konec sveta Srečen konec sveta je komedija domačega gledališkega ustvarjalca Mitje Lovšeta. V njej vas skozi dvanajst, bolj ali manj apokaliptičnih prizorov, trije protagonisti v več različnih likih popeljejo skozi sodobno globalno norost, ko se nam vsem zdi, da gre vse lahko samo še navzdol. Tako boste priča običajnim situacijam, ki se kmalu spremenijo v nekaj precej bolj odštekane-ga. V predstavi nastopajo Uroš Potočnik (Outsider), Miha Brajnik (As ti tud not padu?) ter Gorka Berden. Predstava je nastala v produkciji KUD-a Franceta Prešerna v Ljubljani. V petek, 31. 8. ob 20. uri: - Koncert Grajskega okteta, gost bo Moravški trio - na sporedu bodo koroške ljudske in najlepše Slakove pesmi (Poklon Lojzetu Slaku). Vljudno vabljeni! Preživite lepe večere pod zvezdami ob zvokih raznovrstne glasbe! Obvestila Spoštovane bralke in bralci! Kot bi mignil, smo se znašli sredi poletja. To je čas zasluženih počitnic in dopustov. Res je, da smo v tako imenovanih kriznih časih, toda to ne more biti razlog, da se ne bi malo odpočili, poveselili in posvetili svojim bližnjim. Tako vzdušje je bilo tudi na slovesni proslavi Dneva državnosti. Moravski umetniki in kulturni delavci so se spet izkazali. Gledalci in poslušalci smo jih bili resnično veseli. Potenciali v naših ljudeh znova in znova prijetno presenečajo. Za naslovnico občinskega glasila smo posneli fasado naše nove knjižnice. Gre za znatno pridobitev. Poleg te kulturne ustanove bodo dobila ustrezne prostore tudi številna moravška društva. Ker jih je veliko, se bodo morala dogovoriti za natančne urnike in prostore racionalno uporabljati. Zdi se, da take pridobitve ne znamo prav ceniti, ali pa jih jemljemo kot nekaj samoumevnega. Iskreno upam, da z izbiro izvajalca oziroma dobavitelja vrtca, ne bo zapletov in da se bo zadeva hitro razpletla. Pravijo, da bo nared že konec septembra. Do takrat pa ni več daleč. Pišemo tudi o dveh posameznikih, ki nista vedno na »dnevnem redu«, čeprav bi si mogoče to zaslužila. Pogovorili smo se s čebelarjem Tonetom Ravnikarjem in predsednikom NK Termit, ki je prejelo plaketo občine Moravče. Čestitamo! Kot običajno je veliko prostora namenjeno društvom, kulturi in šoli. Policisti nas opozarjajo pred krajo mobil-cev in zlorabami na internetu. Novi časi prinašajo nove izzive. Ker so pred nami počitnice, je številka dvojna. Želimo vam prijetno branje! Odgovorni urednik Nekateri bralci se upravičeno pritožujete, da črno-bele fotografije niso najboljše. Tistim, ki imate dostop do spletnih strani, predlagamo, da si na njih ogledate barvno različico. Naslednja številka izide 24. avgusta 2012. Vaše prispevke pričakujemo do 8. avgusta. Novice iz Moravške doline Junij/Julij 2012, Letnik XIII, Številka 6. Novice iz Moravške doline je informativno glasilo občine Moravče, ki je tudi izdajateljica. Izhaja predvidoma desetkrat letno in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. Sedež in naslov uredništva: Občina Moravče, Trg svobode 4, 1251 Moravče, tel 7232700. E-poštni naslov moravske.novice@moravce.si. Odgovorni urednik: Edo Veselko, namestnica odgovornega urednika: Vojka Rebolj. Uredniški odbor: Edo Veselko, Vojka Rebolj, Maja Hren, Marko Kladnik, Katja Ribič, Irena Ravnikar, Ajda Lalič, Eva Babnik. Novice iz Moravške doline so vpisane v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno številko 374. Priprava za tisk: Studio L.A. Andrej Lombar s.p.. Tisk: Tiskarna Januš. Naklada 1550 izvodov. Seznam uradnih ur institucij in organizacij v občini Moravče KARITAS prvi in tretji ČET v mes: 17.45 - 18.45 RDEČI KRIŽ Tel: 031/291-564 prvi PON v mes.: 17 - 19 ŽUPNJSKI URAD Tel: 7231-055 PON in PET: 9 - 10; 16 - 18 OBČINA MORAVČE Tel: 7247-140; Faks: 7231-035 PON: 8 - 10.30; 11 - 15 SRE: 8 - 12; 13 - 17 PET: 8 - 10:30; 11 - 13 BANKA Tel: 7231-017 PON - PET: 8 - 12; 14.30 - 17 POŠTA Tel: 7296-510 PON - PET: 8 - 9.30; 10 - 15.30; 16 - 18 SOB: 8 - 12 POLICIJSKA PISARNA PON: 16 - 18, PET: 8 - 10 zad. NED v mes: 8 - 10 OŠ JURIJA VEGE Tel: 7231-003, 7231-210 PON - PET: 7 - 15 inforrmacije tudi na: www.osmoravce.si VRTEC Tel: 7231-227 PON - PET: 7 - 15 POŠ VRHPOLJE Tel: 7231-233 PON - PET: 7 - 15 KNJIŽNICA Tel: 7231-359 PON, ČET: 14 - 19 TOR: 11 - 16 DRUŠTVO UPOKOJENCEV TOR: 10 -12 GASILSKA ZVEZA MORAVČE Tel: 7231-234 24-urna dežurna služba na tel 112 Zavod za gozdove, revir Moravče TOR 7 - 11 Tel: 7231-040, 041/657-223 Info oddaja o občini na ATV SRE 20.00 ČET 21.00 LEKARNA Tel: 7232-780 PON: 12 - 19 TOR, SRE, PET: 7.30 - 14 ČET: 13- 19 prva SOB. v mes.: 8 - 12 ZDRAVSTVENI DOM AMB. SPL. MED. Tel: 7231-008 PON in ČET: 13 - 19, sprejem do 18 TOR, SRE in PET: 7 - 13 AMB. ZA OTROKE IN MLADINO Tel: 7232-943 PON: 13 - 19 SRE: 7 - 10.30 amb. za bolne; 10.30 - 13 posvet PET: 7 - 8 amb; 8 - 11 sistem.; 11 - 13 amb Patronažna služba, tel 7232-944 PON - PET : 7 - 8 DIAG. LAB. PON: 13 - 18, TOR: 9 - 12 SRE, PET: 7 - 12 ZOBNA AMB. Tel: 7231-150 PON, ČET: 13 - 19.30 TOR, SRE, PET: 7 - 13.30 ZOBNA AMB ZA OTROKE Tel: 7232-750 PON, SRE: 7 - 14 TOR, ČET: 13 - 19 PET: 7 - 13.30 Županova stran Pogovor z županom Martinom Reboljem NOVA KNJIŽNICA JE! G. župan, na naslovnici junijske številke našega glasila bo fotografija nove knjižnice. Se strinjate, da je to velika pridobitev? Zagotovo. 11. julija je datum, ko bo opravljen tehnični prevzem in nato pričakujemo uporabno dovoljenje. Takrat bomo na državo vložili zahtevo za izplačilo že odobrenih nepovratnih sredstev. Vzporedno poteka tudi postopek za postavitev kipa, posvečenega našemu rojaku in pesniku Danetu Zajcu, čigar ime nosi nova knjižnica. Takoj po pridobitvi dovoljenja se bo pričela selitev knjižnice, ki zdaj deluje v popolnoma neustreznih prostorih. Tega se veselimo vsi, še posebej pa zaposleni. Knjižno gradivo, ki ga ni malo, bo lahko urejeno po sodobnih biblioteških pravilih in zahtevah. Poskrbljeno bo tudi za bralni kotiček za otroke. Najpogosteje govorimo le o knjižnici, čeprav vemo, da gre za obnovo celotnega objekta. Kaj se bo spremenilo? Res je. Obnovljeni so tudi prostori v nadstropju. Tam bodo dobila prostore društva, ki so do sedaj gostovala v kulturnem domu ali prostorov sploh niso imela. Potrebno bo racionalno odločiti o razporeditvi uporabe, saj si bodo lahko prostore delilo več društev. Načrtujem sestanek s predstavniki društev, kjer se bomo o takšni razporeditvi dogovorili. Naj še omenim, da je sejna soba povečana in se bo uporabljala za potrebe občine, knjižnice in društev. Želim si, da bi bili novi prostori kar največ uporabljeni. Tako bomo tudi upravičili vložena sredstva. Kako pa je z opremo? Vsi prostori so sodobno opremljeni. Poskrbljeno je za prezračevanje, ogrevanje in hlajenje. Pri takih posegih gre velikokrat za dodatna dela, razvpite anekse. Ali se je dogajalo tudi tokrat? Gre za nekaj manjših posegov, ki pa jih projektant ni mogel predvideti. Nekatere zadeve so se pokazale šele takrat, ko je trgovina odstranila svojo opremo. Šlo je za strojne instalacije, hidroizolacijo, kanalizacijo in podobno. Poskušali smo dobiti dodaten denar s strani države, vendar smo po treh tednih dobili le suhoparen odgovor, da denarja ni. Lahko ugotovim, da je izvajalec delo opravil korektno in v roku. Natečaj za postavitev vrtca ste morali ponoviti? Zaradi napak ponudnikov. Sklep o izbiri izvajalca je sedaj sprejet in po njegovi pravnomočnosti pričakujem podpis pogodbe. Upam, da bo konec septembra vrtec stal. S tem je povezana tudi odločitev energetskega ministrstva, od katerega se pričakuje odobritev nepovratnih sredstev, ki jih rabi koncesionar za postavitev kotlovnice za daljinsko ogrevanje. Pred leti je bil najden nov vir pitne vode pri Moravčah. Kaj se dogaja z vrtino? V teku so postopki za pridobitev kohezijskih sredstev za področje vodovodov. Po tem bomo objavili razpis za izbiro izvajalcev, nadzora in oglaševanja. Slednje je zahteva EU in znaša 2% vrednosti investicije. V tem sklopu je tudi vrtina MČ 1 po kateri sprašujete in za katero je v izdelavi PGD. Občina Moravče je pridobila potrebna dovoljenja s strani države, potrjena pa je tudi ustrezna kvaliteta vode. Gre za nekajletni projekt, ki ga bomo zastavili leta 2013 in ga pred- vidoma zaključili do oktobra 2015. Voda iz nove vrtine bo speljana v obnovljen moravški vodo hram. Tudi če bi prišlo do izpada vrtine Ples, vodo oskrba ne bo motena. Če sem prav informiran, je glavni problem oskrbe z vodo področje Grmač in Podbrda? Prav zato je 1. faza projekta namenjena rešitvi tega vprašanja. Naj omenim še preskrbo zahodnega dela doline. Pričakujemo gradbeno dovoljenje za nov 120 kubični rezervoar v Sp. Javoršici. Ta bo zagotavljal preskrbo obeh Javoršic, Vrhpolja ter Stegen. Še vedno čakamo na odgovor kmetijskega ministrstva glede kanalizacije v Pečah in obnovo Bajlijeve kajže. Vlogi smo vložili že februarja. Za kajžo smo je še dopolnili, za peško kanalizacijo pa ni bilo pripomb. In ko smo že pri Pečah, poleti bo objavljen razpis za dokončanje več namenskega objekta. Sredstva v višini 107.000 evrov so odobrena. G. župan, kako komentirate članke opozicijskih strank, ki jih brezplačno objavljamo v Novicah? Najbolj bi bil vesel, če bi lahko načrtovane in potrebne projekte speljali po naših željah. To, žal, ne gre. V veliki meri smo vezani na državne in evropske vire in mline. Ti pa meljejo počasi. Preveč je birokracije. Poraba proračuna občine je v veliki meri determinirana z zakoni in predpisi, tako je sredstev za investicije relativno malo, zato brez državnih in evropskih sredstev ne gre. Naj dodam, da imajo nekateri pisci teh prispevkov kratek spomin. Nekoč sem že zapisal, naj si vzamejo v roke kakšno starejšo številko ali kak drug dokument, pa se bodo videli kot v ogledalu. EV Poročilo s 8. seje občinskega sveta NOVI VRTEC PRIPRAVLJEN SEPTEMBRA Svetniki OS so na svoji 8. redni seji, ki je potekala 30. maja v OŠ Jurija Vege, predlagani dnevni red s 15. točkami razširili še za eno. Pred tem so soglasno potrdili zapisnik prejšnje seje, kar se ne zgodi ravno pogosto. Prvi točki dnevnega reda sta bili povezani z gradnjo vrtca. Gre za zadostitev zakonskim pogojem, ki določajo, da mora za investicijo, ki presega pol milijona evrov, biti sprejet dokument identifikacije investicijskega projekta in investicijski program. Gre za dva precej obsežna dokumenta, ki podrobno določata, kaj in kako se bo z gradnjo dogajalo, definirata standarde in finančno vrednotita naložbo. Naj omenimo le dva podatka: skupna vrednost investicije je 1.087.514 evrov ali 1.780 evrov na m2. Finančna konstrukcija pove, da je razpoložljivih sredstev iz proračuna 350 tisoč, nepovratnih sredstev iz EKO sklada bo 207 in kredita za 530 tisoč. Izdaja uporabnega dovoljenja se načrtuje v mesecu septembru. Sledilo je sklepanje o potrditvi cen za socialno varstvene storitve programa pomoči na domu in potrditve cene za storitev ugotavljanja upravičenosti do občinske socialne pomoči. Pri ekonomski ceni pomoči v višini 17,12 EUR/uro, bo uporabnik poravnal 5,19 EUR, razlika pa bo subvencija občine. Storitve ob nedeljah in praznikih bodo nekoliko dražje. Precej prahu je dvignilo poročilo nadzornega odbora, ki je izdalo pozitivno mnenje k zaključnemu računu za leto 2011. Opozicija je menila, da je bil pregled premalo podroben. Župan je poudaril, da finančno-računovodska služba občine redno pošilja poročila finančnemu ministrstvu in da je za junij naročen revizorski pregled, ki bo na voljo tudi OS. Toda pri naslednji točki, ki je zadevala sprejem istega zaključnega računa, poročilo pa obsegalo preko 45 strani, s k razpravi ni prijavil prav nihče. Po tem ko so svetniki soglasno potrdili odstop od pogodbe k priključitvi izgradnje objektov in naprav CČN Domžale-Kamnik, so se posvetili drugi letošnji spremembi občinskega proračuna. Ta je bila potrebna zaradi zagotovitve dodatnih proračunskih sredstev za izgradnjo štiri oddelčnega vrtca. Poleg zgoraj omenjene zadolžitve se predvideva še dodatna zadolžitev v višini 152 tisoč evrov ( vodo oskrba), tako da bo skupno zadolževanje občine znašalo 683 tisoč evrov. Kljub vrsti pripomb je bila opozicija preglasovana in rebalans sprejet. Naj pri tem še omenimo, da pri tem rebalansu še ni upoštevano morebitno in pričakovano zmanjšanje prihodkov s strani države. Vse naslednje točke dnevnega reda, ki so bile bolj formalnega značaja, so svetniki sprejeli s soglasjem. EV Beseda hipokrizija je v slovarju slovenskega knjižnega jezika, ki ga je izdala SAZU leta 1994 na strani 274, označena kot hinavščina, licemerstvo. Zakaj takšen začetek komentarja? Na zadnji seji občinskega sveta so se nekateri opozicijski svetniki ognjevito obregnili ob poročilu nadzornega odbora, ki je dal pozitivno mnenje k zaključnemu računu občine za leto 2011. Ni šlo za vsebinske in argumentirane pripombe. Šlo je za pavšalno obrekovanje, češ niste se dovolj poglobili, premalo postavk je bilo pregledanih, itd. Da je predsednik nadzornega odbora iz opozicijske stranke, ki se ni udeležil seje nadzornega odbora in ki ni bil prisoten na seji občinskega sveta, jih ni motilo. Še več, ko je bil ta isti zaključni račun, v naslednji točki dnevnega reda, dan v razpravo se Komentar Hipokrizija k le-tej ni prijavil NIHČE. V gradivu, ki je obsegalo preko 45 strani, in v katerem je bilo na stotine, če ne celo tisoče podatkov, niso našli postavke, ki bi jih spodbudila k razpravi. Kako naj si to razlagamo? Sta le dve možnosti, ali so se v vseh točkah strinjali in tako potrdili mnenje nadzornega odbora ali pa gradiva enostavno niso proučili! Z isto uvodno besedo lahko označimo vedenje prvaka ene izmed občinskih strank, ki je poslala predolg članek, ki je brezplačno namenjen političnim strankam. Ko smo ga iz uredniškega odbora opozorili in prosili, da ga ustrezno skrajša, je vztrajal, da ga objavimo v celoti in da bodo presežek plačali. V redu. Prosili smo ga, naj nam javi naslov, kam lahko pošljemo račun. Odvrnil je, da naj kar vzamemo iz občinskih sredstev , ki so namenjena političnim strankam (dokumentacijo hranimo v uredništvu). Gre seveda za davko-plačevalski denar. Tudi v redu. Toda, in to seveda prvak ve, kompenzacija brez dokumentov ni mogoča. Gre za piškavih 30 evrov. Kako globoko še lahko pade politična kultura? V tretje gre rado. V Novicah že leta objavljamo rubriko Jubilanti, v kateri čestitamo občanom ob njihovih visokih jubilejih. Po običaju jih obišče župan, jim stisne roko in z njimi poklepeta. Ker v spornem primeru nismo imeli pisnega dovoljenja, da objavimo njihove podatke, smo baje storili prekršek in nas bo informacijski pooblaščenec kaznoval. Moravče so mala občina in večina se nas pozna. Prepričani smo, da jubilantu nismo z objavo naredili nobene škode in da je šlo le za prijazno gesto, ki pa bo kaznovana! Edo Veselko DAN DRŽAVNOSTI V MORAVČAH Na predvečer dneva državnosti je v moravškem parku zavihralo več praporov. Praporščaki veteranskih in invalidske organizacije so se z veseljem udeležili praznovanja državnega praznika. V središču Moravč se je ob rahlem mraku oglasila slovenska himna v izvedbi Pihalne godbe Moravče. Veterani vojne za Slovenijo so položili venec k pomniku. Povezovalka programa, Tina Žnidar je napovedala pomembnost prireditve: »Nocoj proslavljamo 21. obletnico osamosvojitve naše države. Praznujemo tudi tisočletni sen o samostojnosti države Slovenije. Zgodovinsko dejstvo govori, da smo Slovenci v večstoletnem boju za narodno osvoboditev izoblikovali svojo narodno samostojnost in uveljavili svojo državnost. Občina Moravče se pridružuje proslavljanju. Praznujmo in poveselimo se skupaj!« Matjaž Barlič, Natalija Brodar in Tina Žnidar. Domoljubni pesmi pa smo slišali v izvedbi opernega pevca Petra Pirnata, ki ga je na klavirju spremljal Dominik Krt. Obiskovalci so lahko uživali v bogatem inštrumentalnem programu: na violini Mojca Malovrh in Kristina Fale ob spremljavi pianistke Lucije Prijatelj. Prvič smo v Moravčah spremljali ples folklorne skupine na glasbo pihalne godbe. Folklorna skupina DU Moravče se je predstavila s plesom od Cjela do Lublance in prikazala stari običaj kupovanja kamele. Kombinacija je navdušila. Slavnostni govornik je bil župan Martin Rebolj, ki je poudaril, da se je po tisočletnih sanjah o državi Sloveniji izkazala državotvornost, tudi z borci generala Maistra, Tigra in NOB in da smo končno z osamosvojitvijo in vojno v letu 1991 dobili svojo državo. Ob koncu proslave so recitatorji prebrali tekst skladbe Vilka Avsenika: Prijatelji, ostanimo prijatelji. Zaigrala jo je Pihalna godba. Z odra pa so obiskovalce na prizorišče ob gasilskem domu pospremili s pesmijo Matička V prvem delu programa so obiskovalce s svojim nastopom razveselili malčki iz vrtca s pesmicama Ob bistrem potočku je mlin in Žabica, z mentorjema Kristino Cerar in Gregorjem Klopčičem, ki jih je spremljal na harmoniki. Iz Osnovne šole Jurija Vege sta nastopili še flavtistki Eva Brodar in Eva Štrekelj, štiriročno pa dve pianistki Katarina Klopčič in Ana Štrajhar. Scenarij je slonel na kulturi, ki od nekdaj spodbuja k domoljubju. Verze nedavno umrlih pesnikov Ivana Mi-natija in Toneta Pavčka so recitirali iz Linhartove Županove Micke: » Zdaj zapojmo, zdaj ukajmo! Eden drugemu ogenj dajmo. Jeza, žalost, le na stran, dan's je moj veseli dan!« Tam so že ča- kali Svetlini z dobro narodno-zabavno glasbo in da se pri plesu ne bi omagalo, so za hrano in pijačo poskrbeli moravški gasilci. Ta večer bo ostal v spominu kot lep poklon praznovanju državnosti. VR Po sledeh napredka naše občine V Češnjicah je dokončan odsek vodovoda skozi naselje z vsemi obnovljenimi hišnimi priključki. V naslednjih dneh bo na vrsti obnova poškodovanega asfalta in muld. Pričelo se je z rekonstrukcijo ceste Grmače - Štorovje. V letošnjem letu bodo izvršena gradbena dela v dolžini cca 500m. Naslednja investicija bo cestna povezava med Negastr-nom in Vinjami. VR NK Termit, dobitnik občinske plakete Pogovor s predsednikom kluba Nogomet se na Moravškem igra že dolgo. Začetki segajo v zgodnja sedemdeseta leta, ko se je igralo pravzaprav povsod. Pravega uradnega igrišča še ni bilo. Prvi nogometni klub je, na pobudo Franca Pera, nastal pod okriljem TVD Partizan. Po osamosvojitvi se je formiral NK Termit. Podjetje kot sponzor stoji klubu še vedno tesno ob strani. S svojim dobrim delom si je klub prislužil plaketo občine Moravče. Ta dogodek nas je spodbudil k pogovoru z aktualnim predsednikom kluba, Rajkom Vavpetičem. G. predsednik, kaj vam pomeni občinsko priznanje? Ne bom skromen. Prepričan sem, da priznanje pomeni potrditev našega dolgoletnega dobrega dela. Kako ste zašli v nogometne vode? Začelo se je tako, da je sin začel igrati v, takrat ustanovljeni, selekciji U8. Povabili se me k sodelovanju in predsedniško funkcijo opravljam že od leta 2008. Kakšna je struktura kluba? Bogata. Imamo 9 starostnih selekcij. Povprečno kakšnih 20 igralcev na skupino. Na katere uspehe ste najbolj ponosni? Naj poudarim, da je naš klub nastopal tudi v tretji slovenski ligi. To je bilo še preden sem postal predsednik kluba. Še bolj pomembno pa je, da se ukvarjamo z mladimi, jih športno vzgajamo, navajamo k zdravemu načinu življenja in koristnemu preživljanju prostega časa. Veste, ne gre le športno vzgojo, temveč za navajanje na timsko delo in vzgojo nasploh. Šport zahteva določen trud, to pa pomeni, da vcepljamo mladim tudi delovne navade. Živimo v kriznih časih. Vem, da brez denarja ne gre. Kako shajate? Res je. Časi so vse težji. Če ne bi bilo občinskih sredstev, ki so namenjena za športno dejavnost in našega glavnega sponzorja Termita d.d., bi bilo nemogoče preživeti. Imamo še nekaj sponzorjev, vendar se tudi pri njih pozna težka finančna situacija. Klub mora poskrbeti za opremo, trenirke, drese, žoge, itd. Ne smemo pa prezreti prispevkov staršev, ki poskrbijo za marsikatero malico in prevoz. Kako pa je s trenerji. Ali ti dobivajo kakšno kompenzacijo za svoje delo? Ne. Poskrbimo le za njihovo izobraževanje, obnovo licenc in morebitne potne stroške. Želimo si, da bi bile kotizacije za igranje v ligah Medobčinske nogometne zveze Ljubljana in 2. slovenske kadetske lige manjše. Enako velja za sodniške stroške. Razmisliti bi morali o zmanjšanju tarif, še posebej za sojenje na tekmah mlajših generacij. Kakšno je sodelovanje s šolo? Sodelovanje s šolo je dobro. V zimskem času uporabljamo telovadnico za treninge vseh selekcij.Ravno v tem času pa se dogovarjamo, da bi naše sodelovanje še okrepili tako, da bi mogoče pomagali šolskem nogometnemu krožku z našimi trenerji, morda organizirali kakšno poletno šolo nogometa in še kaj bi se našlo.S tem bi tudi prispevali k večjemu prilivu mlajših nogometašev. Treningi so načrtovani tako, da ne motijo pouka. Res pa je, da mladi trenirajo trikrat na teden, konec tedna pa tekmujejo . Sezona se začne konec avgusta in konča sredi junija. Ali bi lahko rekli da je nogomet šport številka ena v Moravčah? Zagotovo. V klubu je aktivnih več kot 200 ljudi. Poteka evropsko prvenstvo. Ali ima takšen dogodek vpliv na popularizacijo nogometa? Tak dogodek in, recimo, mednarodna liga prvakov vsekakor vplivata na popularnost. Ni pa mogoče tega kvantitativno oceniti. Ali se tudi pri vas dogaja, da boljši igralci zapuščajo klub in se angažirajo pri večjih? Tudi, vendar pri tem nimamo nobenih zavor. Po eni strani so dokaz dobrega dela v klubu, na kar smo lahko ponosni, po drugi pa jim privoščimo, če gredo na bolje. Del zemljišča, na katerem je stadion, je v lasti RKC oziroma župnije. Ali je to problem? Seveda si resnično želimo, da bi se zadeve uredile v dobro vseh. Vem, da potekajo razgovori med občino in župnijo. Mogoče bi bilo smiselno razmišljati v smeri zamenjave posameznih parcel. Če bi se stvari uredile, bi klub prišel do prepotrebnega pomožnega igrišča in novih parkirnih mest. Apeliram na vse, ki k rešitvi tega problema lahko pomagajo, da vložijo vse sile, saj gre za širši družbeni problem, predvsem pa za legitimen interes mladih in otrok. G. predsednik, ali bi želeli še kaj dodati? Naj poudarim, da prejeta občinska plaketa ni sad dela le zadnjih nekaj let. Priznanje je dano vsem, ki so leta in leta vodili klub, v njem prostovoljno delali in še delajo. EV Tone Ravnikar, čebelar Znano je, da med uničuje bakterije in preprečuje njihovo širitev, zato so ga od nekdaj uporabljali kot zdravilo. Še pred odkritjem sladkorja so ga uporabljali kot edino sladilo. Čebele pa obenem, ko nabirajo med, opravijo zelo pomembno delo, oprašijo rastline. Skrbeti za čebelo in med, je torej spoštovanja vredno delo. Čebelar, gospod Tone Ravnikar iz Zaloga pri Moravčah, se je prijazno odzval našemu vabilu, da za naš časopis odgovori na vprašanja o čebelarjenju. Gospod Tone, kaj vam pomenijo čebele, oziroma čebelarstvo? Čebele mi pomenijo toliko, da mi včasih žena očita, da imam raje čebele, kot njo. Brez heca pa je res, da je v času rojenja in razvoja čebel, potrebno biti cel dan pri njih. Čebelar mora imeti pač ljubezen do čebele. Ko pridem do panja, vedno najprej pogledam žrelo ali izhod čebel iz panja. Družina je v redu, če letajo čebele tja in nazaj mirno in ne plešejo po žrelu. Če so na žrelu nemirne in lezejo po prednjem delu panja, je mogoče panj brez matice. Lahko bi bila vmes bolezen. Veste, čebela bi bila lahko vzor človeku. Čez dan nosi med in cvetni prah, ponoči pa filtrira nektar. Ne počiva. Filtriranje poteka tako, da čebele migajo s krilci in s tem medu odstranijo vodo. Posebno je kranjska sivka pridna za donos medu. Od kdaj ste čebelar? Leta 1965 sem prvič nabavil čebele, dva panja. Po razmnoževanju sem imel devet družin. V obdobju zidave svoje hiše, za čebele nisem imel časa, zato sem za tri leta prekinil z njimi. Potem pa sem ponovno kupil dve družini. Leta 1982 sem se včlanil v društvo. Že od samega začetka sem imel veselje do čebel. Vseeno pa je bilo težko začeti, ker je bil vsak pik zame šok. Sčasoma sem se privadil. Ali se da s čebelarjenjem zaslužiti? Kaj se pri vas lahko dobi? Nekaj se da zaslužiti. Dela pa je veliko. Seveda, če bi računal ure, se ne bi splačalo. Pri meni se dobi cvetlični, smrekov, kostanjev in gozdni med. Od srede avgusta do konca septembra lahko medi hoja. Hojev med in drugi temni medi so cenjeni zaradi vsebnosti posebnih zdravilnih učinkov. Hoja pri nas medi vsaka štiri leta. Izdelujem tudi propolis. Čebele ga nabirajo le na določenih rožah in ga tudi ločeno nosijo v panj. Pomešajo ga s svojo slino. S propolisom čebele panj razkužujejo. Ljudje pa ga s pridom uporabljamo kot preventivo pred prehladi. Pomaga tudi, če smo prehlad že staknili. Pri meni se dobi tudi cvetni prah, ki se čebelam pri nabiranju medu prime na nožice. Ima veliko mineralov in C vitamin. Kašna je razlika med čebelarjenjem nekoč in danes? Razlika je res velika. Panji so bili veliko manjši, imenovani kranjič. Čebele so morale same zgraditi satje, danes ne. V času točenja so čebele zažveplali, da je družina umrla. Satje so potem izrezali iz panja in z rokami iztisnili med. Satje so potrebovali za sveče. Kasneje so točenje medu modernizirali na ročni pogon. Sedaj imamo že točila za dvajset satov, ki se na elektriko obračajo samodejno. Kako država pomaga čebelarjem? Država denarno ne prispeva nič. Pred leti se je dobilo 4 na panj, sedaj pa še tega ni več. Zveza prispeva dve predavanji letno. Na panj dobiš enkrat letno zdravila brezplačno. Lani ta zdravila niso bila učinkovita. Kako gledate na Moravče kot okolje za čebelarstvo? Čebelarji smo veseli, da je osveščenost ljudi v naši občini velika. Ljudje se zavedajo, da brez čebel ni življenja. Malo se pozna tudi stroga kontrola nad fitofarmacevtskimi sredstvi. Vseeno pa bi apeliral, da se mora rokovati s temi sredstvi po navodilih in jih uporabljati v določenem času dneva, ko čebele niso na paši. Glede nakupa čebeljih pridelkov, pa sem vesel, da ljudje pridejo neposredno k nam, čebelarjem. Prvič , dobijo med iz naše dokaj neokrnjene narave,in drugič izdelki so sveži. No, tukaj bi omenil še željo po mentorju, oziroma krožku čebelarstva v šoli. To nam nikakor ne uspe. Ali je v čebelarstvu čez leto enako dela? Pravzaprav je čebelarjenje različno po mesecih. Pozimi matica ne zalega. Neha novembra. Čez zimo, od septembra naprej čebele preživijo šest mesecev. Pašne čebele živijo do treh tednov, ker se izčrpajo. Če bi začeli znova? Če bi začel znova, bi bil še enkrat čebelar. Pomeni mi sprostitev. Ko pridem v bližino čebelnjaka, zavoham vonj po čebeljih pikih, ki je v zraku...Ta vonj in čebele imam rad. Ali ima še kdo pri vas doma željo po čebelarjenju? Ali imate naslednika? Sina sem od otroških let naprej jemal vseskozi s seboj k čebelam. Ja, mislim, da imam naslednika. Tradicija čebelarstva bo pri hiši ostala naprej. VR UVELJAVLJANJE PRAVIC IZ JAVNIH SREDSTEV S 1.1.2012 so začeli centri za socialno delo v Sloveniji odločati o vseh pravicah iz javnih sredstev (po Zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev - ZUPJS), ki so odvisne od materialnega položaja posameznika oziroma družine. Tako odločajo o naslednjih prejemkih in subvencijah oziroma oprostitvah: 1. otroški dodatek 2. denarna socialna pomoč 3. varstveni dodatek 4. državna štipendija 5. znižano plačilo vrtca 6. subvencija malice za učence in dijake 7. subvencija kosila za učence 8. subvencija prevozov za dijake in študente 9. oprostitev plačila socialnovarstve-nih storitev 10. prispevek k plačilu družinskega pomočnika 11. subvencija najemnine 12. pravica do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev 13. pravica do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje Centru za socialno delo Domžale je po začetnih težavah z informacijskim sistemom in povečanim obsegom dela do junija uspelo na novo odločiti o skoraj vseh pravicah za upravičence, ki so vlogo vložili v decembru 2011. Junija bo CSD Domžale nadaljeval z odločanjem o vlogah vloženih do 30.05.2012. Dne 31.05.2012 je začel veljati Zakon za uravnoteženje javnih financ (ZUJF), ki je vsebinsko posegel tudi v pravice iz javnih sredstev. Vsi, ki so vloge za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev vložili do 30.05.2012, bodo odločbe prejeli še na podlagi prejšnjih določil ZUPJS, za tiste, ki so vlogo vložili po 30.05.2012 pa bo odločeno že po ZUJF. Glavne novosti, ki jih prinaša ZUJF na področju pravic iz javnih sredstev so: OTROŠKI DODATEK: znižuje se višina otroškega dodatka za 10 % v 5. in 6. dohodkovnem razredu in ukinja otroški dodatek v 7. in 8. dohodkovnem razredu. (preglednica je objavljena spodaj) DRŽAVNA ŠTIPENDIJA: do državne štipendije so do začetka šolskega leta 2014/2015 upravičeni le tisti polnoletni dijaki ali študentje, pri katerih povprečni mesečni dohodek na osebo v preteklem koledarskem letu pred vložitvijo vloge ne presega 53% neto povprečne plače na osebo v istem obdobju (leta 2011 je bilo 53% neto povprečne plače 512,31 evrov) ZNIŽANO PLAČILO VRTCA: starši, ki imajo v vrtec hkrati vključenega dva ali več otrok, plačajo za mlajšega otroka 30% plačila, ki jim je določeno v skladu z zakonom kot znižano plačilo vrtca, za vsakega nadaljnjega otroka pa so plačila oproščeni. Tistim staršem, ki imajo že izdano določbo o znižanem plačilu vrtca za leto 2012 in imajo vključenih več otrok, bo izdana nova odločba za drugega in nadaljnjega otroka, kar bo narejeno na ministrstvu in ne na CSD Domžale. Veljavna odločba pa ostane v delu, ki se nanaša na prvega otroka, še naprej v veljavi SUBVENCIJA MALICE ZA UČENCE IN DIJAKE: ne glede na določbe Zakona o šolski prehrani je od 01.09.2012 do splošne subvencije upravičen samo tisti učenec oziroma dijak, ki mu je priznana pravica do dodatne subvencije v višini1/3 cene malice, in sicer od dneva, ko mu je pravica do dodatne subvencije v višini 1/3 cene malice priznana. OTROŠKI DODATEK (preglednica) dohodkovni razred povprečni mesečni dohodek na osebo (v % in evrih) znesek otroškega dodatka za otroka do konca osnovne šole ali do 18 leta (v evrih) znesek otroškega dodatka za otroka v srednji šoli, vendar najdlje do 18 leta (v evrih) 1. otrok 2. otrok 3. in naslednji otrok 1. otrok 2. otrok 3. in naslednji otrok 1 do 18 % do 177,73 114,31 125,73 137,18 168,31 179,73 243,55 2 nad 18 % do 30 % nad 177,73 do 296,22 97,73 108,04 118,28 142,73 153,04 206,88 3 nad 30 % do 36 % nad 296,22 do 355,46 74,48 83,25 91,98 110,48 119,25 162,89 4 nad 36 % do 42 % nad 355,46 do 414,70 58,75 67,03 75,47 85,75 94,03 128,58 5 nad 42 % do 53 % nad 414,70 do 523,32 43,24 50,45 57,63 61,24 68,45 92,94 6 nad 53 % do 64 % nad 523,32 do 631,93 27,40 34,29 41,14 39,10 45,99 64,05 Dohodkovni razred Povprečni mesečni dohodek na osebo v % od neto povprečne plače Višina plačila Učenec Dijak 1 do 42% do 414,70 EUR brezplačno brezplačno Nova lestvica je sledeča: Samo tisti, ki bodo upravičeni do 1/3 dodatne subvencije malice, jim ne bo potrebno plačevati malice v celoti. Ostali pa bodo malico plačevali v celoti. Vloge za subvencijo malice za učenca oziroma dijaka lahko na CSD Domžale vložite že v juniju 2012, odločeno pa bo s 01.09.2012. ZUJF določa tudi nov način vročanja odločb, izdanih na podlagi ZUPJS (vroča se z dostavo v hišni predalč-nik) in ne več osebno. Šteje se, da je bila odločba vročena enaindvajseti dan od dneva odpreme, ki je označen na odločbi. Odločba je z dnem odpreme tudi že izvršljiva in ne več z vročitvijo. ZUJF vpliva tudi na druge pravice, ki posegajo na področje družinskih prejemkov in sicer: POMOČ OB ROJSTVU OTROKA in DODATEK ZA VELIKO DRUŽINO: Postavlja se premoženjski cenzusa za pravico do pomoči ob rojstvu otroka in do dodatka za veliko družino na raven 6. razreda otroškega dodatka -do sedaj univerzalni prejemek (meja znaša 631,93 evra na družinskega člana). STARŠEVSKI DODATEK: z uveljavitvijo ZUJF se zvišuje starševski dodatek iz 196,00 evrov mesečno na 251,00 evrov mesečno. Za vse, ki imajo že odločbe o teh pravicah, se ničesar ne spreminja. Novosti bodo relevantne za osebe, ki bodo vlogo za posamezno pravico vložile po uveljavitvi zakona. Tanja Amon DIREKTORICA CSD Domžale PREPREČEVANJE NASILJA V DRUŽINI Nasilje v družini je specifičen družben problem, ki ga je s sprejetjem Zakona o preprečevanju nasilja v družini (Uradni list, št. 16/08, v nadaljevanju: zakon) potrdila tudi naša država. S sprejetjem zakona je država sprejela odgovornost za reševanje problematike nasilja v družini, strokovnim delavkam in delavcem pa naložila dolžnost ukrepanja v primerih, ko gre za nasilje v družini. Za preprečevanje nasilja v družini in za varstvo ter pomoč žrtvi se poleg ukrepov, ki jih določa ta zakon, uporabljajo tudi ukrepi, določeni z drugimi zakoni in na njihovi podlagi izdanimi predpisi. Nasilje v družini, kot ga opredeljuje zakon je vsaka uporaba fizičnega, spolnega, psihičnega ali ekonomskega nasilja enega družinskega člana proti drugemu družinskemu članu oziroma zanemarjanje družinskega člana ne glede na starost, spol ali katerokoli drugo osebno okoliščino žrtve ali povzročitelja/ice nasilja. Posebno varstvo pred nasiljem uživa mladoletni družinski član, ki je žrtev nasilja tudi, če je prisoten pri izvajanju nasilja nad drugim družinskim članom ali živi v okolju, kjer se nasilje izvaja. Posebne skrbi pri obravnavi nasilja in nudenju pomoči žrtvam so deležne tudi starejše osebe in invalidi ter osebe, ki zaradi osebnih okoliščin niso sposobne skrbeti zase. Center za socialno delo Domžale nudi žrtvi in povzročitelju nasilja storitve po Zakonu o socialnem varstvu, pri čemer je cilj obravnavanja odprava neposredne ogroženosti in skrb za žrtvino dolgoročno varnost (odprava vzrokov oziroma okoliščin, v katerih prihaja do nasilja). Strokovna izhodišča sledijo usmeritvam zakona, da se na podlagi specializiranih znanj in vedenj s področja nasilja v družini zagotovi koordiniran in enoten pristop dela z žrtvami nasilja v družini. V Centru za socialno delo Domžale smo skladno s tem ustanovili Tim za obravnavo nasilja, ki je primer dobre prakse po modelu multidisciplinar-nega pristopa pri obravnavi nasilja v družini. Pri obravnavi nasilja v družini CSD deluje z namenom: • povečanja varnosti žrtve nasilja, • preprečevanja novega nasilja, • motiviranja žrtve za vključitev v pomoč, • sprejemanja ukrepov za zaščito pravic in koristi žrtve. CSD pri obravnavi nasilja v družini sodeluje z različnimi institucijami, organizacijami in nevladnimi organizacijami. Vstopna točka v CSD za sprejem žrtev nasilja je storitev PRVA SOCIALNA POMOČ - PSP. Izvajalci: strokovni delavci na PSP. Naloge PSP : • izvede vse potrebno za zaščito žrtve in pomoči v okviru svojih pristojnosti, • zbira informacije o ogroženosti žrtve v CSD in pri zunanjih organih, • seznani žrtev z vsemi oblikami pomoči, ki jih nudi CSD in drugi organi, • po zaključeni obravnavi, oceni potrebo po pripravi načrta pomoči žrtvi in preda zadevo v obravnavo strokovnemu delavcu, ki izvaja javna pooblastila Strokovni delavci na CSD Domžale so nosilci primera nasilja in izvajajo naloge v okviru storitve prve socialne pomoči v zaščito žrtev nasilja v družini ter naloge v okviru javnih pooblastil. CSD Domžale Regijska interventna služba centrov za socialno delo Regijska interventna služba centrov za socialno delo izvaja vsa nujna opravila, ki preprečujejo ali zmanjšujejo ogroženost žrtve nasilja v družini. Na podlagi obvestila policije nudi prvo socialno pomoč in po potrebi ureja namestitev v varno okolje kadar gre za: • mladoletnega otroka, ki je ogrožen, ostane brez staršev ipd., • žrtev nasilja v družini, • osebo, ki ji je odvzeta poslovna sposobnost ali podaljšana roditeljska pravica in ostane brez varstva in oskrbe, • starejšo osebo, ki je brez svojcev in se zaradi starostnih sprememb znajde v hudi stiski ali se izgubi. Regijska interventna služba je bila organizirana pri Centru za socialno delo Domžale februarja 2010 in deluje za območje Centrov za socialno delo Kamnik, Domžale, Litija, Zagorje ob Savi, Trbovlje in Hrastnik, izven njihovega poslovnega časa, kar pomeni: - vsak ponedeljek, torek in četrtek od 15.00 ure do 7.00 ure zjutraj prihodnjega dne - vsako sredo od 17.00 ure do 7.00 ure zjutraj prihodnjega dne - vsak petek od 13.00 ure do pone- deljka do 7.00 ure zjutraj - vse dela proste dni in praznike - vsakega 24. ter 31. decembra od 13.00 ure do 7.00 ure zjutraj prvega naslednjega delovnega dne. Telefonska številka regijske interventne službe je poznana samo policiji in ni namenjena neposredno uporabnikom - ni javna. Če druge službe ugotovijo potrebo po vključevanju interventne službe, se obrnejo na policijo, ki pokliče strokovno delavko oz. strokovnega delavca v stalni pripravljenosti. KAKO PA V KS VRHPOLJE ? Krajevna skupnost Vrhpolje je le ena izmed krajevnih skupnosti v občini Moravče. Res je tudi, da je ena izmed večjih v občini. Kljub krizi v naši KS še vedno rastejo nove hiše, število prebivalcev se povečuje, prav tako število otrok, verjetno pa posledično tudi občinski proračun polni vse več vrhpoljskih krajanov - davkoplačevalcev. To pa tudi ni vse, ker nas je čedalje več, imamo več potreb in nenazadnje več problemov. Pri predstavitvi proračuna, nam je gospod župan obljubil kar nekaj stvari: nova šola, obnova vodovodov, vodo-hram, obnova-razširitev cest..., tako da smo kar zadovoljni odšli domov. Dodatno upanje smo imeli tudi, ker je gospod župan že pred sestavo novega občinskega sveta ustanovil tako imenovani posvetovalni organ, v katerem naj bi bili prisotni vsi predsedniki krajevnih skupnosti v občini. Tako bi imeli boljšo regijsko pokritost, ko bi se dogovarjali, kje se bo kaj delalo. Pa je bil ta organ sklican le enkrat - prvič ter hkrati zadnjič. Mogoče z namenom, da se spoznajo predsedniki krajevnih skupnosti. Sedaj je potrjenih že nekaj rebalansov občinskega proračuna, od obljub pa nič. Z vsakim rebalansom je tudi obljub vse manj. No ja, krajani zahodnega dela KS so zelo veseli novih ogledal za glavno cesto, da se lahko varneje vključijo v promet na glavni cesti. Ker je skozi področje KS speljano kar nekaj zelo prometnih cest, je tudi življenje ob teh odsekih sorazmerno nevarno. Zadnje čase krajani tarnajo nad prehitrimi vozniki, ki ne poznajo nevarnosti v naseljih (preozke ceste brez pločnikov, otroci, hišni ljubljenčki...). Seveda se problem urgentno rešuje, saj je občina prejela dopis krajanov junija 2010, potem pa že v juniju 2012 povprašala za mnenje KS Vrhpolje. Ne v letnicah ni napake. V svetu KS upamo, da bo občina z ustreznimi cestnimi oznakami ter signalizacijo promet omejila ter uporabila medobčinsko redarsko službo, ki jo kar dobro plačamo, da spametuje tistih nekaj prehitrih voznikov, ki ogrožajo predvsem naše najmlajše. Zakaj bi vsi vozniki na tistih delih skakali preko talnih omejevalcev hitrosti. Da ne omenjamo prometa kmetijske mehanizacije preko teh ovir. Ne pozabimo, da živimo na podeželju! Da se marsikdo preseli v našo KS ravno zato, ker je še tako lepo obdelana krajina in dovolj blizu Ljubljane. Resnično pa nas skrbi odlaganje pri-četka gradnje nove šole. Izgovorov za to početje je že več kot dovolj. Najbolj žalostno je to, da gospod župan nikdar ne reče, da šole ne mislijo graditi. Kot da skrbi, da bo volk sit in koza cela. Leta pa minevajo!Menimo, da slike same povedo dovolj o stoletni šoli, v kateri je resnično prevelika gneča! Kaj pa na to pravi vodja podružnične šole Vrhpolje Francka Pačnik? Citiramo: »Objekt POŠ Vrhpolje je že več let v zelo slabem stanju, zato je bilo že pred leti izdelano strokovno mnenje gradbene konstrukcije za šolo Vrhpolje, iz katerega je bilo razvidno, da so na obstoječem objektu nujni sanacijski ukrepi, v kolikor bi želeli preprečiti nadaljnje propadanje objekta zaradi številnih pomanjkljivosti (konstrukcija stropa, stene v spodnjem delu objekta so vlažne in načete zaradi neustrezne izolacije, številne razpoke v stenah ...). Med drugim je bilo tudi zapisano, da je, iz ekonomskih razlogov, priporočljiva nadomestna gradnja. Pa smo se začeli pogovarjati in iskati prostor za novo šolo. V ta namen so bili že izdelani idejni projekti. Pogovarjali smo se kar nekaj dolgih let. Pa smo ostali le pri pogovorih. Danes je stanje na šoli Vrhpolje enako. Ne - pravzaprav stanje ni enako, ker je na šoli Vrhpolje vsako leto več otrok. Trend priseljevanja v naš okoliš je zaradi bližine avtoceste zelo velik. Vsako leto se število otrok povečuje. Zato se ponovno javljamo učenci in učiteljice POŠ Vrhpolje. Ob vsem delu, ki je že opravljeno in idejnih projektih, ki jih je še potrebno postoriti v naši občini, ponovno izpostavljamo našo veliko prostorsko stisko. Podružnično šolo na Vrhpoljah obiskuje 54 učencev, ki se stiskajo v premajhnih prostorih. Tretji razred ima tako pouk v spalnici bivšega učiteljskega stanovanja, četrti pa kar v preurejeni »manjši« telovadnici, ki je hkrati tudi jedilnica. Za kosilo moramo torej prinesti dodatne stole in v tako majhnem prostoru poje kosilo vseh 32 otrok ( štirje učenci pri eni šolski mizi). Naši otroci so torej prikrajšani za telovadnico in jedilnico. So pa seveda naši otroci več na svežem zraku in na igrišču, vendar tudi tam je zob časa načel poslopje. Na spodnjem delu stavbe odpada namreč tudi omet. Pred leti opravljena študija je pokazala, da bi bilo šolo potrebno utrditi, sedaj pa vemo da to ni dovolj - tudi povečati jo moramo. 107 let stara stavba ob povečanem trendu priseljevanja v naše kraje namreč ne zmore zadostiti potrebam učencev, kaj šele strogim inšpekcijskim zahtevam. Vendar naše učence in učiteljice krasi velika mera optimizma, da se bodo tudi v tej zadevi stvari začele premikati. Do takrat pa se moramo opominjati, da je v vsaki slabi stvari tudi nekaj dobrega, če ne drugega dodatna telovadba, ko prenašamo stole in mize naokoli po šoli ali pa iznajdljivost, ko iščemo različne prostore po šoli (hodnike, garderobo, stopnišče..), da lahko izvajamo določene dejavnosti. In trudimo se, da jih izvajamo dobro.« Svet KS Vrhpolje POLICIJA SVETUJE TATVINE MOBILNIH APARATOV - PREVENTIVNI NASVETI üCÜDt sy^ic^s Tudi na območju občine Moravče opažamo v zadnjem obdobju porast tatvin mobilnih aparatov. V nadaljevanju vam zato podajamo nekaj nasvetov, kako ravnati, če postanete žrtev tovrstnih kaznivih dejanj. Tatvine mobilnih telefonov se pojavljajo vse leto, poleti je več tatvin le na določenih krajih (kopališčih, plažah ipd.). Čeprav se nasveti za preprečevanje tatvin mobilnih telefonov ne razlikujejo od splošnih preventivnih nasvetov policije, pa je vseeno dobro poznati nekaj ukrepov, ki lahko storilca odvrnejo od kaznivega dejanja. • Med svojo odsotnostjo v pisarnah mobilnih telefonov ne puščajte na vidnih mestih (četudi zapuščate pisarno le za krajši čas, vrata pisarne zaklenite). • Na vlakih, avtobusih ne puščajte telefonov brez nadzora. • Ročna torbica, v kateri je mobilni telefon, naj bo vedno zaprta, predvsem pa JE NIKOLI NE PUŠČAJTE BREZ NADZORA. • Posebna pozornost velja krajem, kot so kopališča, plaže, počitniške prikolice, hotelske sobe ipd. Mobilni telefon, puščen na plaži ali kopališču brez nadzora kar izziva storilca k tatvini. Prav tako med svojo odsotnostjo mobilnih aparatov ne puščajte na vidnih mestih v hotelskih sobah, apartmajih ipd. Mobilnih aparatov ne puščajte na vidnih mestih v vozilih. Mobilnih aparatov ne puščajte brez nadzora v gostinskih lokalih (npr. ko morate v toaletne prostore). Na varno mesto shranite t. i. IMEI številko, številko SIM kartice in številko kode. Posebno pozorni naj bodo otroci in mladoletniki, ki so na ulici, pred šolo ipd. pogosto žrtve raznih tatvin in roparskih tatvin. Ni priporočljivo, da svoj mobilni telefon razkazujete v družbi nepoznanih oseb. Med sprehodi po parku, ulici in na drugih javnih krajih pazite na svojo osebno prtljago (torbice), nosite jo čimbolj ob telesu (še posebej pozorne naj bodo ženske in starejše osebe). Če telefon kljub vsemu pustite brez nadzora, ga izklopite oz. zmanjšajte jakost zvonjenja, saj bi zvonjenje telefona lahko pritegnilo pozornost storilca. Skupni imenovalec večine nasvetov je: MOBILNEGA APARATA NIKJER NE PUŠČAJTE BREZ NADZORA ! Sodeč po statističnih podatkih v zadnjih letih so mobilni telefoni največkrat ukradeni ob tatvinah in vlomih v trgovine in vozila, ob drznih in roparskih tatvinah na ulicah, trgih, pred šolami, gostinskimi lokali. Storilci kazniva dejanja najpogosteje izvršijo tam in takrat, ko občani opustijo samozaščitne ukrepe. Takšne kraje storilci pred dejanjem opazujejo in izberejo primeren trenutek (zadošča že krajša odsotnost oškodovanca ali zgolj trenutek, ko oškodovanec odmakne pogled od mobilnega telefona ali torbice, v kateri je telefon). Na dopustu ljudje prepogosto opustijo samozaščitne ukrepe, zato so možnosti za tatvine mobilnih telefonov na krajih, kot so kopališča, plaže, hotelske sobe, počitniški apartmaji, počitniške hišice ipd., takrat precej večje. Če vas okradejo, dejanje čimprej prijavite policiji, o tatvini pa morate obvestiti tudi mobilnega operaterja. Vir: Gradivo MNZ-Policija KAKO SE ZAVAROVATI PRED ZLORABAMI NA INTERNETU Računalniki in internet so v današnjem času del vsakdanjika. Internet otrokom ponuja številne zabavne, uporabne in koristne vsebine, po drugi strani pa jih izpostavlja novim nevarnostim. Uporabljajo ga namreč tudi ljudje, ki imajo slabe namene oz. ki lahko preko interneta otroka tudi zlorabijo. Otroci, zavedajte se, da lahko postanete neposredne ali posredne žrtve spolne zlorabe, ne da bi se tega zavedali. Povsem verjetno je, da ljudje, s katerimi se pogovarjate preko spleta, v resnici sploh niso to, za kogar se predstavljajo. Zato svetujemo, da ste pri uporabi interneta izjemno previdni in svojih podatkov ne razkrivate. Nekdo, ki na primer pravi, da je desetletna deklica, je lahko v resnici starejši moški. Spolni napadalci, ki uporabljajo internet, so lahko katere koli starosti, moški ali ženske, in nikakor ne drži stereotip, da so storilci spolnih deliktov »zanemarjeni in hudobni stari moški«. Otroci, kako se lahko zavarujete pred možnimi zlorabami? Policisti vam svetujemo: • Pri vstopu v klepetalnico vedno uporabi vzdevek, ki ni tvoje ime. • Ne posreduj svojih podatkov (svojega imena, domačega ali elektronskega naslova, telefona ali mobitela, v katero šolo hodiš, kje delajo tvoji starši, kako je ime tvojim staršem ...). • Nikomur ne pošiljaj svojih slik, tudi z mobitelom ne. • Ne dogovarjaj se za srečanje z nekom, ki si ga spoznal preko interneta. • Ne odpiraj elektronskih sporočil, ki jih prejmeš od ljudi, ki jih ne poznaš. Lahko vsebujejo neprijetne slike ali viruse, ki poškodujejo tvoj računalnik. • Ne klikaj na povezave, ki ti jih pošilja znanec iz interneta. Lahko vsebujejo slike in zapise, ob katerih ti bo neprijetno. • Če te je kdo na internetu spravil v neugoden položaj ali te muči in nadleguje, povej staršem ali skrbnikom. Nisi ti kriv, da dobivaš takšna sporočila. • Nekatere spletne strani imajo možnost blokiranja osebe, tako da se ne more več pogovarjati s teboj. Lahko ga prijaviš moderatorju spletne strani. • Pri klepetalnicah ne uporabljaj funkcije »zasebno«. • Ne odgovarjaj na opolzka in nesramna sporočila. Preventivni nasveti za starše: • Pridobite si informacije o internetu, njegovih možnostih, ponudbi, uporabi ? • Preživljajte čas z otrokom na internetu. Naj vas kaj nauči o svojih najljubših spletnih straneh. • Pogovarjajte se z otrokom in mu razložite o seksualni viktimizaciji in potencialni nevarnosti na spletu. • Imejte nadzor, kdaj in koliko časa otrok preživi na internetu. Računalnik naj bo v sobi, v katero vstopajo vsi člani družine. • Računalnik, ki ga otrok uporablja, naj bo zaščiten s filtrom, ki blokira neprimerne vsebine (družinski filtri, filtri vsebin ?). • Pozanimajte se, kakšen je nadzor nad internetom v šoli vašega otroka ali pri prijatelju, pri katerem se vaš otrok veliko zadržuje. • Z otrokom se dogovorite, da: - brez vašega dovoljenja in vedenja nikomur ne bo povedal svojega imena, priimka, naslova, telefonske številke, v katero šolo hodi, kjer delate vi; - nikomur ne sme pošiljati svoje fotografije, ne da bi prej o tem povedal vam; - naj se nikoli ne dogovori za srečanje z nekom, ki ga je spoznal preko interneta, ne da bi vam o tem povedal oziroma dobil vaše dovoljenje; - če na spletu najde strani, zaradi katerih se počuti neprijetno ali ga je strah, naj vam to takoj pove; - naj ne odgovarja na sporočila, zaradi katerih se počuti slabo ali neprijetno (povejte mu, da ni on kriv, da je dobil takšno sporočilo; o tem naj vam pove takoj). • Povejte mu, da ljudje, s katerimi se pogovarja preko interneta, morda niso to, za kar se predstavljajo. • Če vam otrok pove, da je naletel na neprimerne vsebine oziroma jih zasledite sami, o tem obvestite svojega ponudnika internetnih storitev in policijo ali posredujte prijavo na Spletno oko. Nekateri posamezniki iščejo svoje tarče preko interneta in jih potrpežljivo zavajajo s pozornostjo in prijaznostjo, pa tudi z obljubami in darili. Ti ljudje so pripravljeni porabiti veliko časa, denarja in energije, da bi dosegli svoj cilj. Otroka poslušajo, ga razumejo in mu pomagajo reševati težave. Pridobijo si otrokovo zaupanje in potem ga počasi zvabijo v razgovore s spolno vsebino. Nekateri se zadovoljujejo z razgovori o spolnosti, drugi to počnejo, da bi pridobili slike ali posnetke, ki jih označujemo z izrazom pornografsko gradivo, ki jih zbirajo ali z njimi trgujejo, lahko pa so to le pripravljalna dejanja za srečanje z otrokom v živo. Prikazovanje, izdelava, posest in posredovanje pornografskega gradiva je kaznivo dejanje po 176. členu Kazenskega zakonika. VIR; Gradivo MNZ-Policije REGIJSKO TEKMOVANJE EKIP PRVE POMOČI Uprava za zaščito in reševanje, izpostava Ljubljana in Rdeči križ Slovenije, Območno združenje Domžale, sta pripravila že XVII. regijsko preverjanje usposobljenosti ekip prve pomoči. Prireditev je bila v soboto dne 9. junija na območju občine Mengeš. Na podlagi internega razpisa, ki je bil preko GZ Moravče posredovan posameznim PGD, so se na tekmovanje prijavili člani PGD Moravče v sestavi: Lavrač Blaž, vodja ekipe, Prosenc Simona, Jaksetič Blaž, Malin Franci, Urbanija Tamara in Zaletel Kristjan. Po prevzemu opreme iz skladišča CZ, je bil organiziran krajši pripravljalni tečaj, ki ga je vodila sodelavka Rdečega križa Domžale. Sobotno jutro je bilo, kot vedno na tekmovalni dan, megleno, deževno in oblačno. Med 7.00 in 8.00 uro so se pred Osnovno šolo Mengeš pričele zbirati ekipe iz celotne regije. Tekmovanja se je udeležilo 16 ekip. Vsaki ekipi je bil dodeljen spremljevalec, ki je ekipo stalno spremljal in skrbel za vodenje po posameznih točkah. Tekmovanje je bilo zelo zahtevno in naporno, saj so morale tekmovalne ekipe oskrbeti več »poškodovancev« i i z različnimi poškodbami. Posamezne poškodbe so bile tako hude, da je iz večjih ran brizgala »kri«. Okrog 14.00 ure so se premočeni pa tudi premraženi tekmovalci pričeli vračati v osnovno šolo, kjer je bil zaključek prireditve. Po napetem pričakovanju je stroga komisija seštela točke ter objavila rezultate. Na svečanosti pred razglasitvijo rezultatov je bilo rečeno, da so zmagovalci prav vsi ! Prva je bila ekipa Ig 2, druga OZ RK Kočevje, tretja pa Ig 1. Ekipa Moravč je bila sicer pri dnu uvrščenih, vendar štirinajsto mesto dokazuje, da je bila odločitev za udeležbo pravilna, saj si je ekipa, kot tudi vsak posameznik pridobil bogate izkušnje, ki lahko v resnični situaciji rešujejo življenja. Drago PAVLIČ Državne ženske kmečke igre 2012 7. Državne ženske kmečke igre v Zagradnih njivah so potekale pod najvišjim vrhom na Notranjskem / grad Snežnik /simbol DPŽ Loška dolina so*ostrnice* to so s senom odeti, okleščeni vrhovi smrek ali hoj, ki jih kmetje ob košnji postavljajo na pokošenih travnikih. Zato v tej dolini ni videti kozolcev. Igre je otvoril župan g. Janez Komidar , predstavil Loško dolino njen pomen in razvoj. Zaplesali so otroci iz vrtca Polhek, domače pevke so zapele nekaj narodnih pesmi. Potem pa so se začele napete igre in bučno navijanje. Iz rolic papirja so tekmovalke izdelovale daljnoglede, iz orehovih luščin ladjice, ki niso smele potoniti, skakanje v vrečah. Martin Krpan je s konjičkom pripeljal sol , ki so jo morale tekmovalke prenesti z žličko v ustih na drugo stran in jo stresti v vrečko in to z rokami na hrbtu. Tekmovalo je 21 ekip, tudi moravška ekipa pod imenom Lilije. Prve so bile žene in dekleta iz Hrva-tinov nad Ankaranom, sledile so jim domačinke Ostrnice ; 3. mesto pa je pripadlo Čebelam iz Mirne peči. Po nesrečnem spletu okoliščin nam, Lilijam, tokrat ni uspelo.Seveda pa ni manjkal niti bogat srečolov, tržnica izdelkov domače obrti in predstavitev društev Loške doline. Zabava se je nadaljevala z ansamblom Ribniški pu-šeljc. Ples smo otvorile Lilije iz Moravč in Čebelice iz Lukovice pri Domžalah s Slakovo pesmijo * čebelar *, za kar smo požele velik aplavz. Za slovo pa pesem: Mi gremo pa na Primorsko, na vino,oljke in pršut. Rokavčke, šlaufke bomo pa doma pustile,.... Naj se sliši čez gore »za naša dekleta in žene!« Za DPŽ: Fani Cajhen Mladina PGD Krašce odlična na orientaciji PGD Prevoje je v soboto 12. maja v Rafolčah gostilo tekmovanje v orientaciji gasilske mladine štirih gasilskih zvez: Lukovica, Domžale, Mengeš in Moravče. Orientacije sta se udeležili 102 ekipi, ki so tekmovale v šestih kategorijah. Naše društvo se je tekmovanja udeležilo s sedmimi ekipami v petih kategorijah. Orientacije so se udeležili pionirji, pionirke 1, pionirke 2, mladinci, mladinke 1, mladinke 2 in pripravniki. Osvojili smo pet prvih in dve drugi mesti. S tem pa so se vse ekipe uvrstile na regijsko orientacijo. Ekipa pionirjev pa je imela najboljši rezultat med 30 nastopajočimi ekipami pionirjev vseh štirih gasilskih zvez. Naslednjo soboto smo se odpravili še na regijsko orientacijo na Primskovo v gasilski zvezi Šmartno pri Litiji. Nastopilo je 86 ekip. Na Primskovem so mladi gasilci videli, kako pomembno se je orientirati s kompasom in zemljevidom v roki, saj se na neznanem terenu lahko zelo hitro izgubiš. Ekipi pionirke 1 in mladinke 2 sta osvojili odlični četrti mesti. Ostale ekipe pa so se razvrstile do dvanajstega mesta. Čestitke tekmovalcem za odlične nastope ter njihovim mentorjem za dobro pripravo ekip. Rok Vozel Poučna strokovna ekskurzija Društva rokodelcev Vsako leto prinese nova znanja, spoznanja, načrte, spretnosti in na novo osvojene tehnike, ki so za vsakega člana društva toplo dobrodošle. Z njimi nadgrajujemo naše dosedanje delo in spodbujamo ustvarjalnost. Domišljiji in inovativnosti s tem ne prepuščamo prostih rok. Pustimo, da nam vsako na novo pridobljeno znanje pride do živega ter ga zapakiramo v papir lastne ustvarjalnosti. S tem namenom smo tudi v letošnjem juniju organizirali ekskurzijo, ki nas je napolnila z novimi idejami ter nas seznanila z magičnim ustvarjanjem v preteklosti. Pot nas je najprej vodila v Škofjo Loko. Tam se vsako prvo soboto v mesecu odvija prireditev Tržnica kmetijskih pridelkov in izdelkov. Predstavijo se ponudniki izdelkov blagovnih znamk Dedek Jaka in Babica Jerca - Naravni izdelki iz škofjeloških hribov ter drugi ponudniki visokokakovostnih izdelkov. Gre za ponudbo pekovskih, mlečnih in mesnih izdelkov, pijač, sadnih in zelenjavnih izdelkov in še veliko drugih. Pritegnil nas je pristen odnos do domače pridelane hrane in pijače. Izdelki domače in umetne obrti, klekljana čipka in volneni izdelki pa so dodali piko na i. Sledil je ogled Loškega muzeja Škofja Loka. Prostori muzeja se nahajajo na Loškem gradu, ki je prvič omenjen že leta 1215. Nato smo obiskali Nacetovo hišo, kjer je zadišalo po preteklosti, saj hiša v sebi skriva 500 let spominov. Predstavlja kulturni spomenik državnega pomena. Hiša je bila zgrajena v 16. stoletju, v letu 1755 je hiša pridobila baročni izgled. Pot nas je nato vodila v Poljansko dolino, kjer smo se ustavili na kmetiji Matic. Po okrepčilu je sledil obisk gradu Gewerkenegg, ki je rudniški grad in je dom Mestnega muzeja Idrija. Da idrijska čipka ne tone v pozabo pričajo nove modne smernice in klekljani dodatki na sto in en način. Tudi naše članice so se z veseljem preizkusilev klekljanju in nam mlajšim nakazale kako gre. Za konec pa še zahvala gospe Jožici, ki je bila odlična vodička in nas zagotovo ni pustila ravnodušne. Eva BABNIK Za zaključek smo se v Društvu rokodelcev Moravške doline ukvarjali s servietno tehniko Predzadnji četrtek v maju smo se še zadnjič v tem polletju zbrali na ustvarjalni delavnici Društva rokodelcev Moravške doline. Kot vedno je bilo vzdušje živahno, napolnjeno s prijetnim klepetom in načrti za naprej. Gostili smo Katarino Peterc, ki nam je približala izdelavo oziroma obdelavo izdelkov s servietno tehniko. Tehnika ni zahtevna, potrebujemo nekaj pripomočkov in že lahko pričnemo. Izberemo predmet, ki ga želimo na novo preobleči: vaza, pladenj, šatulja, škatla, panjska končnica ipd. Izberemo serviet z vzorcem, ki nam je pri srcu ali nas je preprosto navdušil do te mere, da bi vanj želeli odeti izdelek, ki bo po obdelavi s to tehniko prijeten na pogled. Pred tem lahko izdelek po lastni volji prebarvamo in ga preoblečemo v nam ljubo barvo, mešanico barv ali mavrico. Potrebujemo priročne škarje za natančno striženje oblik iz servieta. Nato na izdelek s čopičem najprej nane-semo prosojno lepilo in nanj pritrdimo odstriženo obliko iz servieta. Pri tem pazimo, da ne pride do mehurčkov. Tako nanešeno obliko nato prekrijemo s plastjo že prej omenjenega prosojnega lepila ali še bolje brezbarvnega laka. Lahko se lotimo še obdelave izdelka z nanosom patine ali pa preprosto, ko se izdelek posuši nadaljujemo z lakiranjem. Če je v celoti prekrit že prej, lakiranje nato še enkrat ni potrebno. Upam, da smo vam z opisom postopka dali kakšno idejo za preživljanje počitniških dni, ko se boste prepustili domišliji in si vzeli kakšno urico tudi zase in ustvarjanje. Eva BABNIK PGD Peče slavnostno prevzelo novo gasilsko vozilo V nedeljo, 20. maja 2012, je Prostovoljno gasilsko društvo Peče končno dočakalo dan, ko je prevzelo težko pričakovano in nujno potrebno novo gasilsko vozilo za prevoz moštva. Dvodnevna zabavna prireditev se je pričela na sobotni večer z veselico s skupino Harmonk'n'roll. Pred uradnim začetkom pa je bila še tekma državnega prvenstva v rekreativni vleki vrvi. Skupina Harmonk'n'roll, ki je v Pečah že dobro znana in priljubljena, je dodobra razgrela poln šotor obiskovalcev, ki so se zabavali do zgodnjih jutranjih ur. V nedeljo se je dogajanje pričelo s proslavo ob prevzemu novega gasilskega vozila. Proslavo je pričel Peški oktet, nato pa je vse zbrane nagovoril predsednik PGD Peče, Ivan Avbelj, ki je na kratko povzel 78-letno pot društva, ki nas je pripeljala do prevzema novega avtomobila. Nato sta nas nagovorila še gosta, Ivan Lebar, predsednik GZ Moravče, in župan Občine Moravče g. Martin Rebolj. Poleg omenjenih smo v svojih vrstah gostili še več gostov, predvsem pa naše gasilske kolege iz prostovoljnih gasilskih društev Mo- ravče, Krašce, Vrhpolje, Velika vas, Kandrše in Vače ter Studenec. Prireditev smo nadaljevali s slavnostno podelitvijo gasilskih priznanj. Slavko Stenko je prejel gasilsko pla-menico III. stopnje. Aktiven gasilec je že več kot 40 let, skoraj dve desetletji pa že vodi ali pa sodeluje pri vajah za tekmovanja članov in članic. Sodeloval je tudi pri vseh intervencijah v zadnjih dvajsetih letih in je predsednik arbitražne komisije pri GZ Moravče. Prav tako je gasilsko plamenico III. stopnje prejel Štefan Klopčič, ki je Ob prevzemu novega vozila se PGD Peče se za pomoč zahvaljuje: Občini Moravče, Gasilski zvezi Moravče, obema botroma, številnim sponzorjem in donatorjem - podjetjem in posameznikom, gospodu župniku Francu Povirku ter krajanom Krajevne skupnosti Peče in vsem prijateljem, ki ste pripomogli k novi pridobitvi in k uspehu prireditve. Hvala vsem, ki cenite in spoštujete delo društva. pomočnik poveljnika na vseh področjih operative. Udeležuje se vseh intervencij in sodeluje pri tekmovanjih, obvlada pa tudi specialnost tehničnega reševalca. Gasilsko odlikovanje II. stopnje je prejel Ivan Avbelj, ki delo predsednika PGD Peče opravlja že dvajset let in je za to pred dvema letoma prejel priznanje Občine Moravče. Med člani društva in tudi ostalimi krajani uživa izreden ugled. Kot slednje pa smo imeli enemu od naših članov veliko čast podeliti priznanje, ki ga doslej še ni prejel noben član PGD Peče. Gasilsko priznanje za posebne zasluge je prejel Anton Stenko. Bil je med glavnimi pobudniki za izgradnjo novega gasilskega doma in novega večnamenskega objekta za potrebe gasilstva in športa. Že 32 let opravlja najzahtevnejša dela in je podpredsednik ali pa član upravnega odbora društva. Odlikovanje temelji predvsem na delu z mladino. Od leta 1980 zelo uspešno opravlja delo mentorja gasilske mladine, ki pod njegovim vodstvom dosega velike uspehe. Po podelitvi priznanja so Antonu prav njegovi najmlajši varovanci pripravili prijetno presenečenje. Andraž Jančigaj, Tadej Gabršek, Luka Barlič, Danijel Mal, Žiga Kos, Alenka Kos, Tajda Huber in Nives Prašnikar so mu ob spremljave Eve Jančigaj na harmoniki zapeli ponarodelo »V dolini tihi« in z njimi mu je zapela tudi večina obiskovalcev. Po slavnostni podelitvi priznanj je napočil trenutek, ki smo ga vsi čakali. Domači župnik, gospod Franc Povirk, je najprej blagoslovil gasilsko vozilo, nato pa sta botra, Franci Avbelj in Jože Stenko, slavnostno predala ključe Antonu Stenku, ki je obljubil, da bo dober skrbnik novega vozila. Franci Avbelj in Jože Stenko sta sicer tudi sama člana PGD Peče in imata velik posluh za napredek društva in nista bila prvič botra kakšni novi pridobitvi. Društvo jima je zato resnično hvaležno za ponovno pomoč in botrstvo. Anton Stenko se je nato prvič usedel v novo gasilsko vozilo GVM-1 znamke Volkswagen Transporter, še preden pa ga je uspel prvič prižgati, so ga njegovi najmlajši varovanci hudomušno prosili za prevoz. Tone se je tako prvič simbolično odpeljal s športne ploščadi v Pečah s polnim kombijem mladih gasilcev in upamo, da bo tudi sicer vozilo večkrat služilo v namene vaj in tekmovanj gasilske mladine, kot pa v primerih intervencij. S tem dejanjem se je slavnostna proslava zaključila; še enkrat nam je zapel Peški oktet, nato pa se je začela zabava z Ansamblom Toneta Rusa, ki pa je v Pečah tudi že stari znanec. Člani društva smo organizirali tudi bogat srečelov. Zabava s prijetnim druženjem je trajala pozno v večer in nihče ni z nje odšel kislega obraza. Gasilci PGD Peče se tudi letos vsem zahvaljujemo za obisk in vas v naše goste vabimo tudi ob naslednji priložnosti. Na pomoč! Ajda Lalič, foto Dejan Gabršek Fire Combat prvič v Moravčah Zadnje čase se med še posebej zagrizenimi gasilci vse pogosteje sliši govoriti o Fire Combatu in zagotovo se marsikdo vpraša kaj to sploh je. Fire Combat je ena izmed najtežjih gasilskih disciplin pri kateri je tekmovalna ekipa sestavljena iz dveh članov, moških, žensk ali para, oba pa imata na sebi zaščitno opremo in izolirni dihalni aparat. Družno premagujeta ovire; najprej cev spojita z vodnim virom in z njo preplezata 1,8m visoko oviro, nato se po vseh štirih plazita čez šestmetrski tunel in se nazadnje po lestvi povzpneta na 6m visok stolp, kjer z vrvjo pritrdita cev. V drugem delu preizkušnje se gasilca po vrvi spustita s stolpa, nato pa z enega dela poligona na drugega preneseta lutko ponesrečenca, ki tehta kar 75kg. V zadnjem, tretjem delu, ki je fizično najzahtevnejši, tekmovalca čez poligon povlečeta cev napolnjeno z vodo, ki tehta okrog 100kg, na koncu pa z vodnim curkom zrušita tarčo; rdečega petelina, ki simbolizira ogenj. Moravški gasilci so se tekmovanj Fire Combat že udeleževali, lani pa se je Teodorju Bratunu - Doretu porodila ideja, da bi tovrstno tekmovanje organizirali tudi v Moravčah. Prvi sestanki v zvezi s tem so se pričeli že septembra lani, ker pa so Doretu načrte prekrižale druge obveznosti, sta organizacijo prevzela Sebastjan Zajc in Blaž Jaksetič. Ker je bilo dobre volje in delovnega elana veliko, je že februarja padla odločitev in Moravče so dobile mesto za državno tekmovanje. V Sloveniji namreč poteka državno tekmovanje v Fire Combatu na devetih tekmah, od teh pa si ekipe na koncu izberejo 5 rezultatov, ki štejejo za državni pokal. Ena izmed devetih tekem, natančneje letošnja peta po vrsti, je bila v soboto, 23.6. 2012 za osnovno šolo Jurija Vege v Moravčah. Tekmovanje se je pričelo že ob 9. uri zjutraj. Do 18. ure se je zvrstilo okrog 45 ekip, od tega tudi 4 moravške, ki pa so bile edine iz domače gasilske zveze. Ekipam so merili čas, budno sodniško oko pa je pridno seštevalo tudi kazenske točke. Na koncu, ko so bile točke preštete in ustvarjen končni razpored, so nas nagovorili še predsednik PGD Moravče, Ivo Peterka, župan občine Moravče Martin Rebolj in vodja tekmovanj Fire Combat Slovenija, Rudi Gomboc. Našteti so nato podelili priznanja in medalje najboljšim ekipam v vseh pe- tih tekmovalnih kategorijah, na koncu pa še dve malce bolj šaljivi nagradi za ekipo z največ kazenskimi točkami in za tisto z najslabšim časom. Čisto na koncu je pokal prejela dvojica z najboljšim rezultatom v vseh kategorijah in to sta bila fanta iz ekipe Ižanska lumpa 1.2. Po koncu tekmovanja so bili tako tekmovalci, kot tudi obiskovalci vidno zadovoljni in navdušeni, za kar se gre zahvaliti tistim, ki so izvedbo tekmovanja omogočili. To so najprej sponzorji: Vemis, Termit Moravče, občina Moravče in drugi, v prvi vrsti pa velika ekipa mladih moravških gasilcev, ki so za izvedbo tekmovanja pošteno pljunili v roke. S konkretnejšimi pripravami so pričeli že dan pred tekmovanjem s postavitvijo odra, tekom tekmovanja so skrbeli, da je vse potekalo, tako kot je treba, po tekmovanju pa takoj pospravili prizorišče. Čeprav je bila ekipa res mlada, saj je verjetno med njimi le nekaj takih, ki so že prejeli značko za 20 let v gasilstvu, jim nimamo kaj očitati. Ekipa je bila dobro vodena, usklajena in resna. Naloge so bile tako dobro porazdeljene, da še vedel nisi, kdaj je bilo kakšno delo opravljeno. Mladim moravškim gasilcem gredo vse pohvale in le upamo lahko, da bo njihovo delo cenjeno v tej meri, da to tekmovanje v Moravčah postane tradicija. Na pomoč! Ajda Lalič Moravsko društvo upokojencev Dan mladosti med moravškimi upokojenci 25. maja, na nekdanji dan mladosti, so se upokojenci letos v Lovski koči dobili že tretjič. Pravzaprav se vse skupaj začne s pohodom na Mohor, ki se ga pač ne morejo udeležiti vsi. Je pa to, poleg hoje, že nekakšen uvod v družabno srečanje, ki se seveda nadaljuje v Lovski koči z ostalimi udeleženci. Ko je Konrad raztegnil meh in Filip vzel v roke kitaro, upokojencem ni bilo videti, da to so. Pa saj zato gre, da so veseli! Izleti Moravški upokojenci so letos imeli dva izleta. V prvem so si ogledali Belopeška jezera. Poleg spoznavanja domačih krajev, je dobro videti, kaj imajo pokazati druge države. Pri Be-lopeških jezerih je, še posebej ob hudi poletni vročini, mirno in lepo okolje. Na drugem izletu so obiskali Šempeter in Jamo Pekel, ki je ena največjih kraških jam na Štajerskem. Tako si upokojenci bogatijo znanje. Rečejo pa tudi, da radi malo spremenijo okolje in se poveselijo v dobri družbi. Bila sta zabavna izleta, za kar je v veliki meri zaslužen harmonikar Konrad in seveda sami člani društva, ki so vedno za »žur«. Pohodi Vsi pohodi so bili letos izvedeni po rednem razporedu. Škoda, da se več upokojencev ne odloči za to dejavnost. Res se je potrebno malo potruditi, ampak rezultati sigurno pridejo. Nekaj pač mora človek narediti sam za zdravje. Včasih pa prav sami sebi nameščamo izgovore, da se ne bi priključili prizadevanju za zdravo življenje. V zadnjem času se je društvu pridružilo več mlajših članov. Najbrž imajo seznam pohodov. Vabimo vas na pohode, ki so vsak prvi četrtek v mesecu! Letos pohodniki načrtujejo tudi pohod izven običajnega, da se bodo na start odpeljali z avtobusom. Zeliščarska sekcija Gospa Vlasta, vodja sekcije pove, da so v zadnjem času pridobili kar nekaj novih članic. Čaka jih veliko dela, saj je v pripravi zeliščarska razstava. V juniju so bili na ekskurziji v zeliščnem vrtu v Olimju. Obiskali so tudi lekarno z zdravilnimi zelišči. Zanimivosti, ki so vredne posnemanja. Folklorna skupina Med triindvajsetimi veteranskimi in upokojenskimi folklornimi skupinami je v Bistrici ob Dravi nastopila tudi moravška FS DU. Vemo, da obstaja skupina šele poldrugo leto, kar pa ni bilo opaziti. Odrezali so se dobro. Poto- Izlet v jamo Pekel Zbirali smo zamaške za Dejana V Pečah smo ljudje zelo radi dobrodelni, vendar pa vsi dobro vemo, da gre denarna pomoč v teh časih zelo težko iz rok. Iz tega razloga se že nekaj let trudimo organizirati akcije, preko katerih bi lahko ljudje pomagali pomoči potrebnim brez, da bi jim bilo potrebno pregloboko seči v žep. Tako že nekaj let zapored vsak december izdelujemo voščilnice za KORK Peče, dvakrat smo že zbirali rabljena oblačila, tokrat pa smo se lotili zbiranja zamaškov za Dejana Grilja. Dejan je mlad fant z Vranskega, z mlado družinico, ki je pred leti v delovni nesreči izgubil obe roki v nadlakti. Za vsaj delno samostojnost bi potreboval bionski protezi, ki pa staneta kar 170.000 EUR, ta denar pa zdaj skuša Dejan s pomočjo župnijske Karitas Vransko in drugih prijateljev, zbrati na različne načine; tudi z zbiranjem zamaškov. V Pečah se zavedamo, da usoda ne izbira in da se lahko kaj hitro tudi vsak od nas znajde na njegovem mestu, zato smo hitro pograbili idejo, da bi zamaške zbirali najprej na dvodnevni gasilski veselici v maju in nato še junija na nogometnem turnirju. Pri zbiranju so sodelovali vsi; od gostov, ki so s plastenk pridno odvijali zamaške in jih nosili na označena mesta, do natakarjev in drugih, ki so si kljub delu in pomanjkanju časa vseeno vzeli tistih nekaj sekund, da so zamaške dajali na stran. Nekaj obiskovalcev, ki so na internetu videli naš poziv, je zamaške prineslo tudi od doma in na obeh prireditvah skupaj smo zbrali več kot 20 kg zamaškov! Ne sliši se veliko in za Dejana je to le kapljica v morje, vendar veliko šteje že dobra volja in pripravljenost pomagati. Zamaške bomo do nadaljnjega zbirali tudi na vseh ostalih prireditvah v Pečah, upamo pa, da k tovrstnim akcijam spodbudimo tudi druga društva v občini. Ajda Lalič __v Dan odprtih vrat v Čebelarskem društvu Moravče »Brez čebel ni hrane. Narava je ustvarila sožitje čebel s številnimi rastlinami, zato je najpomembnejše poslanstvo čebel opraševanje različnih rastlin.« (Čebelarska zveza Slovenije) Moravško čebelarsko društvo se je 15. junija pridružilo ostalim, okoli stotim po Sloveniji, ki so na stežaj odprli vrata obiskovalcem. Dan je bil namenjen seznanjanju s pomenom naše avtohtone kranjske čebele pri opraševanju rastlin in o zdravilnosti čebeljih pridelkov. Ob tej priliki na kratko nekaj besed o moravškem čebelarskem društvu: pisalo se je leto 1946-47, ko je dvanajst čebelarjev ustanovilo čebelarsko družino Moravče, kakor so društvo takrat imenovali. Po letu 1980 so začeli graditi svoj čebelarski dom, ki stoji ob cesti proti zaloški graščini. Prvi predsednik je bil g. Fugger, a o tem več v naslednjem letu, ko bodo praznovali visoki jubilej. Danes ima čebelarsko društvo Moravče petdeset članov. Predsednik je Marjan Kofol. Ob obisku na predstavitveni dan, je g. Kofol najprej omenil zahvalo Občini Moravče za financiranje obnove ostrešja, ki bi je sami nikoli ne zmogli. Razkazal je prostore za izobraževanja, ki jih čebelarji nujno potrebujejo za uspešno delo in jih prispeva Zveza čebelarjev Slovenije. Seveda ima dom tudi nekaj panjev čebel. Prikazano je bilo starodavno orodje za pridobivanje medu in medenih izdelkov ter veliko razne literature. Po številnih zastavljenih vprašanjih se je dalo razbrati, da je čebelarstvo še vedno zanimiva panoga, ki je v preteklosti dopolnjevala kmetijsko. Obiskovalcev bi bilo sigurno več, če bi vrata odprli na dela prost dan. Zveza se je odločila drugače. Lahko pa bi v Moravčah predstavitev ponovili kakšno soboto. Posebno, ker je g. Kofol poudaril, da bi radi dobili mentorja za čebelarski krožek v osnovni šoli. Tako bi lahko vzgajali mlade čebelarje. Obiskovalci smo poskusili tudi moravški med. Res je dober. Sicer pa pravijo, da je žlica medu zvečer dobra za hujšanje. Zgrešiti ne moremo, vsekakor bomo bolje zaspali. Torej bi bilo vredno poskusiti. VR w Spomnili so se tragedije v Češnjicah pri Moravčah Člani in članice Krajevne organizacije borcev za vrednote NOB Simona Jenka Domžale, ki jih vodi predsednica Almira Zemljič, posebno skrb namenjajo obeleževanju dogodkov iz NOB ter krepitvi vrednot iz tega obdobja. Tako vsako leto obiščejo eno od vasi na območju nekdanje občine Domžale ter obudijo spomine na dogodke med drugo svetovno vojno. V občini Moravče so doslej obiskali že Hrastnik, letos pa so se odločili za obisk Češnjic pri Moravčah. To vas je posebej zaznamoval tragični dogodek 21. aprila 1945, zaznamoval pa je tudi ljudi, ki so bili v bližini. V spopadu z domobranci so omenjenega dne za Krulčevo hišo na Dunaju ob Češnjicah zverinsko mučeni umrli Stane Cerar - Julij, doma iz Krašc, sekretar Okrajnega odbora OF Litija; Miha Pirnat, član Okrajnega narodnoosvobodilnega okrožja Litija , doma iz Zgornjega Tustanja, Gvido Cerar -Polh iz Podkraja, mojster v delavnici IV. operativne cone doma iz Podkraja in neznani borec XI. SNOB, doma iz Škofje Loke. Vlado Ocepek, podpredsednik Občinske organizacija borcev za vrednote NOB Občine Moravče, je članom in članicam Krajevne organizacije borcev za vrednote NOB Simona Jenka opisal dogodek ter posebej poudaril, kako je vojna delila ljudi ter do včeraj prijatelje in sodelavce v vojni spremenila v sovražnike, sposobne najhujših grozodejstev. Štiri mučeniške smrti so zaznamovale predvsem otroke, danes odrasle ljudi, ki dogodka niso nikoli pozabili. Umrlim v spomin je Anka Cerar, tajnica organizacije, recitirala dve partizanski pesmi, njena maja, 92-le-tna Frančiška Huth, pa se je spomnila vojnih dni, ko je s kolesom ali peš na Moravško tudi na Limbarsko goro vse od Nadgorice nosila pošto. Ob obujanju spominov ter želji, da se vojna nikoli več ne bi ponovila, je srečanje, ki se mu je pridružil tudi Jože Kveder, predsednik Občinskega odbora borcev za vrednote NOB Moravče, hitro minilo. KO za vrednote NOB Simona Jenka Domžale se zahvaljuje za prijazen sprejem. VV Pozdravljali smo poletje in se nasmejali sončnim žarkom V Društvu krajanov Dešen - DŠN smo kot že nekaj pripravimo tradicionalni piknik s športnimi igrami za mlade in starejše. Osrednji namen je počastitev Dneva državnosti in težko pričakovan konec šolskega leta. Dogajanje se je odvijalo na vaškem igrišču, 23. junija. Za popestritev programa je,kot že mnogokrat doslej, poskrbela naša predsednica Irena Rotar s širokim naborom iger za otroke. Bilo je izredno zabavno, saj je bil prostor napolnjen z otroško energijo, razposajenostjo in smehom. Vse skupaj je postalo še bolj zanimivo, ko smo tekmovalce razdelili v štiri skupine in se je med njimi zasejal duh zdrave tekmovalnosti. Tako so se med seboj pomerili tekmovalci v mešanih skupinah, od starejših do naših najmlajših članov. Skupaj so osvajali leteče preproge, polnili vedra z vodnimi baloni, zbijali tarče in ne boste verjeli, sredi srečanja s poletjem pluli po severnem morju in se borili z ledenimi ploskvami. Ko smo priklopili še štoparico in na pomoč poklicali sodnika in nadzornika igre je vse postalo »še bolj resno«. Nadaljevalo se je s tekmo v nogometu med starejšo generacijo članov društva in mladinci. Sodelovali so moški, manjkalo pa ni tudi predstavnic ne- žnejšega spola, ki so se z veseljem podale v boj za čim večjim številom golov. Kot sem omenila že, je to naš tako imenovan tradicionalni piknik, zato ste najbrž že sami ugotovili, da nam dobre hrane ni primanjkovalo. Poskrbeli smo tudi za ohlajeno pijačo, ki je lajšala žejo, ko smo tako v sončnem, sobotnem popoldnevu pozdravljali prijazno poletje. Podarilo nam je čudovit dan, namenjen tudi pogovoru s prijatelji in prijetno druženje ob glasnem »šepetu« otroških glasov. Da bi bili prihajajoči dnevi prav tako naklonjeni človeku in naravi, da bomo vsak po malem uživali tudi poletne počitnice. Eva Babnik Blagoslov križa pri Polsnikovih v Dešnu Znamenje križa je znak milosti, ljubezni in zveličanja. Križ ob poti družine Zupančič ima za seboj že kar nekaj letno zgodovino, saj naj bi bil po ustnem izročilu starejši od 150 let. Na tem kraju je bil postavljen po nesreči s smrtnim izidom. Vsako tako znamenje pripoveduje svojo, tiho zgodbo in izraža upanje in zaupanje človeka. V sredo, 30. maja 2012, smo se vaščani in sorodniki zbrali pri Zupančičevih na njihovo prijazno povabilo ob blagoslovitvi obnovljenega križa. Toplo nas je pozdravil gospodar Lojze Zupančič in nas v nagovoru seznanil z zgodovino križa. Zahvalil se je vsem, ki so kakorkoli sodelovali pri raznih delih, ki so bila potrebna, da je križ ugledal svet v novi luči. Sledila je zahvala tudi vsem nam, ki smo se odzvali na povabilo in skupaj z njimi doživeli to čudovito dogajanje, ohranjanje kulturne dediščine in zgodovinskega izročila obenem. Blagoslov je opravil gospod župnik Kancijan Čižman. V svojem nagovoru je omenil, da je vesel, da so se domači lotili obnove, saj to izkazuje spoštovanje do naših prednikov obenem pa predstavlja upanje za vse nas, ki se bomo v prihodnje ob tem križu ustavljali. Po blagoslovu je sledilo prijetno druženje, saj so bili domači zelo prijetni gostitelji. Ko pa na naši poti »srečamo« kak križ se pa ob njem le ustavimo in skušajmo ugotoviti, zakaj je tam. Saj veste, vsak križ ima svojo zgodbo in po mojem mnenju predstavlja dve poti, da ne bi bili izgubljeni in da ne bi tavali v temi. V vsak nov dan pa stopajte z zaupanjem, pa srečno! Eva BABNIK »Gospa, kos tiste dobre potice še imate? Gospa, tista bila je res dobra!« - POTICIADA 2012 Društvo podeželjskih žena Gabrovka je tudi letos organiziralo »POTICIA-DO«, ki je že tradicionalna prireditev v Gabrovki. Prireditev je potekala v sklopu celodnevne prireditve »Gabrovka tu sem doma« in se je odvijala v soboto, 16. junija. Ker so si želeli sodelovanja tudi z ostalimi društvi so k sodelovanju povabili tudi Društvo rokodelcev Moravške doline. V sklopu prireditve je potekalo tudi ocenjevanje, kjer je tričlanska komisija ocenjevala potice po enakem postopku, kot se ocenjuje na Dobrotah slovenskih kmetij na Ptuju. Za vsak izdelek je bil izdelan tudi zapisnik, ki so ga udeleženke prejele na podelitvi priznanj. Komisija je ocenjevala kar 43 povitih potic z raznolikimi nadevi, od klasičnega orehovega, pehtranovega, sadnega, skutinega, makovega in še kakšnega bi lahko našli. Med njimi so bile potice naše članice Društva rokodelcev Moravške doline Darinke Arsič, ki je prejela kar tri priznanja. Najboljšo odliko - zlato priznanje za povito potico z makovim nadevom, srebrno priznanje za povito potico s sadnim nadevom in tudi bronasto priznanje za potico s pehtranovim nadevom. Naša članica se je priznanj zelo razveselila, poudarja pa, da je pri peki vedno potreno dodati kot čarobno sestavino največjo mero ljubezni, saj z njo naredimo največ dobrega in prav tako okusnega za sočloveka. Z veseljem speče potice tako za protokolarne in šolske prireditve, obletnice, jubileje. Ker peče s srcem in jih nadeva z ljubeznijo imajo njene potice poseben okus. Poizkusili so jih že ljudje iz večine držav Evropske unije. Ponosni smo na našo članico in njene dosežke ter se njenih dosežkov veselimo skupaj z njo. Že drugič smo bili v goste povabljeni tudi na Vidov sejem v Lukovico, kjer je bilo predstavljenih veliko pridelkov domače pridelave. Predstavilo se je tudi veliko domačih rokodelcev. Prav tako smo se udeležili 4. Spomladanskega sejma v Deželi Jurija Vege, Dol pri Ljubljani. Predstavilo se je preko 30 ponudnikov sadja in zelenjave. Letošnji Spomladanski sejem so s svojo bogato ponudbo na stojnicah popestrili različni ponudniki, od lončarskih izdelkov, degustacije vin, rokodelstva, ribičije, slamnikar-skih izdelkov,itd. Za tiste, ki so se želeli razgibati so pripravili pohod v nordijski hoji. Dogajanje je vseskozi pestro in sodelovanja z drugimi društvi se vedno veselimo, saj prinaša paleto novih izkušenj, skupne cilje in družbeno dobro. Eva BABNIK Peški oktet zopet polepšal Kresno noč V soboto, 23. junija 2012, tako pozno zvečer, da so se na nebu kazale že prve zvezde, se je večje število ljudi zgrinjalo na kraj v Pečah, kamor jih še podnevi ne zaide prav dosti, kaj šele v mraku. V kamnolomu nad Pečami se je nekaj pripravljalo in vsak, ki Peče vsaj malo pozna, ve, da se je pripravljal že tretji Koncert ob Kresni noči, ki ga pripravlja Peški oktet. Fantje so koncert otvorili s, približujočemu se prazniku, primerno pesmijo Slovenec sem, nato pa program nadaljevali s pesmimi o neuslišani ljubezni. Program je tudi tokrat uglajeno in z občutkom povezovala Bernarda Mal, ki je napovedala goste večera. Najprej sta se predstavili Katja Kos na klavirju in Lea Barlič z vokalom, z zimzeleno pesmijo Poletna noč, nato pa nas je razživel Joc Bend, ki poleg starega znanca Peške fare, Jožeta Vidergarja, vsebuje tudi četrtino Peškega okteta; brata Andreja in Miha Gabrška. Po nekaj skladbah v izvedbi Joc Benda, v katerih so prišle še posebej do izraza pevske sposobnosti Mihe in Andreja, nas je malce umirila Katja Kos z izvedbo Offenbachove skladbe, nato pa se je na oder spet vrnil Peški oktet. Po drugem delu skladb, ki so jih pripravili za ta večer, so sledile zahvale vsem, ki so ta lep dogodek omogočili. Fantje so namreč letos predstavili malce drugačno sceno kot ponavadi, saj so nam ogled postavili lepo kuliso, oziroma avditorij, kot so jo poimenovali sami, ki jim daje malce zavetja pred vsemi možnimi neljubimi »padavinami« z neba ali pa brega nad njimi, pomaga pa menda tudi pri akustiki. Pri organizaciji koncerta in »izgradnji avditorija« so pomagali sponzorji, katerim se lepo zahvaljujejo: Računovodski servis Linea Nucleus d.o.o., Mizarstvo Vesel Andrej s.p., Gradbena mehanizacija Tomaž Svetlin s.p., Servis Zipi d.o.o.. Nato so se člani okteta zahvalili še ostalim, ki so pripomogli k prireditvi: Otolani Ivanu in Podbevšek Ljudmili za dovoljenje za rabo prostora, Petru Pirnatu za vodstvo in pomoč, Katji, Lei in Jožetu za gostovanje, Bernardi za vodenje prireditve in seveda tudi županu občine Moravče, Martinu Rebolju za podporo. Ker so imeli fantje od lanskega leta dolgove, so se na koncu odpravili še na morje. V poletni opravi, z rokavčki in šlaufki vred, so zapeli nekaj dalmatinskih pesmi, nato pa v poletno noč z obiskovalci vred zaplesali ob zvokih Joc Benda. Ajda Lalič Pomladni koncert Pihalne godbe Moravče Letošnji pomladni koncert se je odvijal v petek, 18. maja 2012, v večernih urah v Kulturnem domu v Moravčah. V dvorani se je zbralo precej gledalcev, simpatizerjev godbe in tudi ansambla Igor in zlati zvoki, ki so bili gostje domače godbe. Letošnja rdeča nit pomladnega koncerta je bila džezovska glasba. Skozi zgodovino te zvrsti nas je med glasbenimi točkami vodila povezovalka Bernarda Mal. Godbeniki so s svojim izvajanjem zelo navdušili obiskovalce v dvorani. Prav gotovo je največ aplavza požela skladba Louis Armstrong's legend, kjer se je poleg solistov Matjaža Bi- zilja, Nejca Capudra in Žige Dostala kot solist na trobenti izkazal tudi, sicer kapelnik moravške godbe, Tomaž Podlesnik. Skladba je izžarevala vso veličino dela ameriškega džezovskega trobentača, ki je bil prvi pomembnejši solist, ki je proslavil džez in s tem postal eden najvplivnejših glasbenikov v zgodovini. Kariero je začel kot trobentač in v svojem 52-letnem delovanju trobenti in džezu podal nove dimenzije. Ansambel Igor in zlati zvoki letos praznuje 20-letnico svojega delovanja. Na turneji po Sloveniji ansambel predstavlja svoj novi album in pra- znuje svoj pomemben jubilej, ki ga bo zaključil na velikem koncertu na Studencu. Zaigrali so nekaj svojih skladb, ki so jih popestrili s humornim vložkom, skupaj z moravško godbo pa so zaigrali znano Avsenikovo Šuštar-sko nedeljo. Vsega lepega je enkrat konec in kljub velikemu navdušenju (in dodatnim skladbam) se je koncert zaključil. Hvala članom godbe in Bernardi Mal za prijeten večer. Božena Groboljšek Foto: Simon Burja Slikarska šola pokazala ustvarjalce in njihova dela »Tam je Moravška dolina in misel mi k tebi hiti.«, saj poznate to pesem. V tej dolini in hribovju okrog nje je mnogo ustvarjalcev na različnih področjih. Od rokodelcev, umetnikov, glasbenikov, igralcev do slikarjev. Tokrat so imeli v Kulturnem domu v Moravčah glavno besedo ustvarjalci SLIKARSKE ŠOLE BLAŽA SLAPARJA. Slikar in oblikovalec magister Blaž Slapar je mlad umetnik, ki je svoje poslanstvo našel tudi v poučevanju slikarskih znanj željnih sokrajanov in vseh tistih, ki jim ustvarjalni duh narekuje, da morajo svojo notranjo ustvarjalnost prenesti na papir ali platno. V letu 2009 je ustanovil svojo slikarsko šolo za otroke in odrasle. Prvo leto je imel osem učencev, drugo leto de-vetintrideset, letos pa jih je slikarsko šolo obiskovalo kar dvainšestdeset. Njihova pestra starost od šest do petinšestdeset let, je narekovala, da je moral mentor sestaviti skupine po starosti in po krajih, le tako se je lahko vsakemu posebej posvetil in jih poučeval o umetnosti barv, tehnik, pogledov. Slikarski razredi so delovali na osnovnih šolah v Moravčah, Brdu pri Lukovici in Dobu pri Domžalah. Slikali so s pasteli, akvareli, belimi pasteli na črn papir. Otroci so risali živalske motive, avtomobile, tihožitja in portrete. Odrasli so imeli v programu slikanje lovskih in vinskih tihožitij, različne kompozicije in akt po živem modelu, kar je bi izziv za vse. Posebna naloga učencev slikarske šole pa je bilo slikanje po fotografski predlogi. Fotografije Matjaža Corela so predstavljale afričane. Dela, ki so nastala po teh fotografijah so delovala prav živo in so izstopala na razstavi. Videli smo še nekaj pogumnih ustvarjalcev, ki so se lotili formatov v velikosti 100 krat 70 centimetrov in na te velike formate ustvarjali Eifflov stolp, ladje, živali, portrete in abstrakcije. Vsem nam, ki nam je slikarstvo pri srcu, je večkrat zastal dih, saj so bili pod »velika dela« podpisani zelo mladi ustvarjalci, na tihem smo se spraševali, kaj vse bodo še ustvarili. Kulturni dom v Moravčah je pokal po šivih, že v avli je bilo veliko slikarskih stojal z umetninami, stene so bile polne, prav tako dvorana, ki je bila za to priložnost res premajhna. Veliko število obiskovalcev je želelo spoznati ustvarjalce in njihova dela. Vsak izmed dvainšestdesetih je bil predstavljen s svojim delom, video projekcijo in osebno na odru, kjer jim je mentor čestital za njihovo požrtvovalnost in ustvarjalnost. Po tihem sem se spraševala, kdo izmed teh ustvarjalcev bo postal nesmrten s svojimi deli? Če bodo delali tako, kot smo videli, jih bo kar nekaj! Branka Bizjan S šolo za šolo »Cicibančki« na končnem izletu V soboto, 19. 5. 2012, smo se z vsemi skupinami cicibanovih uric (Moravče in Vrhpolje) odpravili na končni izlet. Komaj pričakovana destinacija so bile Slovenske Konjice, kjer smo obiskali zabaviščni park Mini Zoo Land. Z nahrbtniki na rami smo že zjutraj zbrali v Moravčah pred osnovno šolo in nato z avtobusom nadaljevali našo pot v dan poln dogodivščin in presenečenj. Vožnja je bila kar dolga, ampak smo si pot popestrili z ogledovanjem okolice skozi velika okna ter s prepevanjem različnih pesmi in tako je pot minila kot bi mignil. Nato pa - komaj pričakovan ogled zabaviščnega parka. Na začetku smo si ogledali Tropic park - tropski park s pragozdom, kjer smo videli pravega aligatorja, različne papige, ribe in kače. Pot nas je popeljala še na naslednje »postaje«: Wild West Land - Divji zahod, Australian Land - Avstralsko pokrajino, Farm yard - Kmečko dvorišče in na koncu še Black Jack - gusarska ladja, kjer so se otroci lahko še malo zaigrali. Poleg prej omenjenih živali smo hranili tudi koze, božali zajčke, ogledali smo si pernate živali (pave, kokoši ipd.), naj- bolj vznemerljiv del dneva pa je bil zagotovo jahanje ponija. Utrujeni in polni pozitivnih vtisov smo se tako z avtobusom vrnili v Moravče, kjer pa so nas starši že čakali odprtih rok. Karmen Mihelčič Zvezde vrtca Pomlad je končno prišla in z njo je napočil čas porok. Tudi v vrtcu smo pripravili delavnico, na kateri smo priredili GRAJSKO POROKO. Ob tem slavnostnem dogodku nas je v sredo, 9. 5. 2012, obiskala Aida Kralj, voditeljica otroške oddaje na TV PINK3, ki je dogodek posnela s snemalcem. Za otroke iz skupin »Pikapolonice« in »Sončki« je bil to prav poseben dan. Kot veste je poroka svečani obred, zato smo se temu primerno tudi pripravili. Da bi bili prvi koraki na skupni življenjski poti res nekaj posebnega, smo pripravili pravo poročno vzdušje. Postavili smo grad, na katerem sta se poročila bodoča »mladoporočenca«. Pred velikimi vrati, ki so vodila na grajsko dvorišče, nas je pričakal vitez. Bodoča »mladoporočenca« sta ob spremstvu prič in družic stopila pred matičarko, ki je prijazno pozdravila vse navzoče svate in »mladoporočenca«. Pred množico svatov sta si izmenjala prstane in si obljubila «zvestobo«. Po končanem obredu je sledila pogostitev v grajski dvorani, kjer so nazdravili »ženinu« in »nevesti«. Praznovanje se je nadaljevalo na grajskem dvorišču, kjer smo vsi skupaj zaplesali ob živahnih zvokih glasbe. Upamo, da ste ob branju članka tudi vi obudili lepe in prijetne spomine na vašo poroko, vsi bodoči mladoporočenci pa dobili zagon, da naredite ta korak. V imenu otrok iz skupin »Pikapolonice« in »Sončki« vas do naslednjič pozdravljava Suzana in Mojca. S šolo za šolo Naravoslovni tabor na Menini planini Kljub nekajdnevni neodločnosti, zaradi »slabših in boljših« vremenskih napovedi, glede odhoda na tabor, smo se z učenci 2.a in 2.b razreda z velikim veseljem, polni pričakovanj in dobre volje v četrtek zjutraj 31.5.2012 odpravili na dvodnevni naravoslovni tabor na Menino planino. Gospod Arsič nas je pripeljal do Bibe, kjer smo malicali in se okrepčali za na pot. Od tam smo pot nadaljevali peš, prtljago pa so nam odpeljali do planinskega doma na Menini. Ob prihodu na planinski dom, smo se namestili v sobe, uredili osebne stvari, si ogledali planinski dom in njegovo bližnjo okolico, se seznanili s pravili in dolžnostmi na taboru. Sledilo je kosilo na prostem in nekaj počitka. Nato smo se razdelili v skupine, poimenovali skupine in izdelali ter predstavili plakate. V sončnem popoldanskem času smo se odpravili na najvišji vrh Vivodnik (1508 m), kjer so učenci doživeli pravi planinski krst. Po vrnitvi je bil čas namenjen različnim športnim igram. Po večerji smo v skupnem prostoru spoznavali osnovna pravila gorništva, kaj mora vsebovati nahrbtnik, nevarnosti v gorah, markacije, gorski pašniki in živina na pašnikih, spoznavanje zdravilnih zelišč. Po skupinah so učenci reševali učne liste. Ko se je dovolj stemnilo, smo zakurili kres, ob njem zapeli nekaj pesmi in odšli na nočni pohod s svetilkami. Ob povratku je sledilo umivanje, večerna pravljica in odhod v »Mižale«. V petek smo zgodaj vstali, sledila je jutranja telovadba, zajtrk in pospravljanje sob. Nato smo se zopet zbrali v skupnih prostorih, kjer smo izvedli kviz »Kaj sem se naučil o Menini planini«, si ogledali igrico Zajčkov čarobni lonček ter po skupinah izdelali čudovite miselne vzorce, na katerih smo strnili svoje vtise o bivanju na planini. Sledila je razglasitev zmagovalcev v kvizu znanja in izdelavi miselnega vzorca ter odhod domov. vodja tabora Barbara Železnik Stegnar Skupina Račke na obisku pri čebelarjih Ker je čebelarstvo ena izmed najstarejših in najbolj tradicionalnih dejavnosti na slovenskem podeželju, želimo z njim seznaniti že malčke v vrtcu. Zato smo se smo se povabilu čebelarjev, da jih obiščemo v njihovem domu v Zalogu pri Moravčah, ko so imeli dan odprtih vrat, z veseljem odzvali. Pri domu sta nas poleg marljivih čebel pričakala in prijazno sprejela tudi čebelarja: gospoda Tone in Marjan. Povedala sta nam veliko zanimivosti ter otrokom približala čebelo kot človeku prijazno žival, katero odlikuje marljivost, pridnost, delavnost, natančnost. Imeli smo tudi priložnost pokukati v panj in prisluhniti brenčanju. Naš obisk smo zaključili s sladkanjem z medom - in ali ste vedeli: • Med ima čudovito lastnost - nepo-kvarljivost. Tekoči med se ne pokvari, lahko edino kristalizira v trdno stanje. • Predpostavlja se, da čebele na našem planetu obstajajo že okoli 50 milijonov let, človek pa samo okoli 200 tisoč, zato je povsem verjetno, da je med bil na človeškem jedilniku od samega začetka njegovega razvoja. • V času glavne paše čebela poleti iz panja 7-17-krat na dan, pri čemer za vsak polet porabi približno pol ure, odvisno od razdalje do paše. Na vsakem od svojih poletov v medenem želodčku prinese 50-60 mg medičine (za izdelavo 1 kg medu je potrebnih 3-4 kg medičine). • Med je precej slajši od namiznega sladkorja. Zaradi značilnega okusa ga imajo nekateri raje od sladkorja in ostalih sladil. Ima posebej primerne kemične lastnosti za peko. • Včasih so grgrali toplo vodo ali čaj z medom za lepši glas. Hvala moravškim čebelarjem za zanimivo in poučno dopoldne! Joža, Marta JURČKOV DAN v vrtcu V petek, 1. junija 2012, se je ob 17. uri v šolski telovadnici odvijala zaključna prireditev vrtca - Jurčkov dan. To je tradicionalna prireditev, ki jo otroci in vzgojno osebje vrtca prirpavijo ob zaključku šolskega leta. Otroci in zaposleni so pripravili zanimiv program, v katerem so nastopale vse skupine vrtca. Navdušili so najmlajši kot tudi najstarejši, ki se od vrtca poslavljajo in bodo jeseni zakorakali skozi šolska vrata. Kot mini maturanti so bili videti zelo resno in odraslo, mame so bile ganjene, očetje pa zelo ponosni. Prireditev sta popestrila tudi glasbena gosta Mojca in Kaličopko. Druženje se je nadaljevalo ob brezplačnem sadju in pecivu, izkupiček prodanega sladoleda pa bo šel v dobrodelni Šolski sklad. Po številčnem obisku in zadovoljnih obrazih je bilo moč sklepati, da je bila prireditev vrtca navdušujoča in da se bomo ponovno srečali na Jurčkovem dnevu Vrtca Moravče tudi naslednje leto. Joži Zaveršnik in Karmen Mihelčič Turnir v malem nogometu v Pečah V nedeljo, 3.6.2012 se je v Pečah odvijal tradicionalni spomladanski turnir v malem nogometu. Na športni ploščadi je letos moči med seboj merilo devet ekip in sicer ekipe KŠD Peče, Ni da ni, Tuti fruti, GMS Svetlin, Gradnje Berlec, Veveričke, Avbelj Team, Vače in Škafarji. Tekmovali so v treh skupinah iz katerih sta se v nadaljnje tekmovanje uvrstili po dve ekipi, za prva mesta pa so se nato borile štiri najboljše ekipe. Kot je v Pečah to že kar v navadi, sta boj za prvo mesto bili ekipi Avbelj team in GMS Svetlin. Tokrat je lovoriko osvojila slednja. Prvemu mestu, ki ga je torej osvojila ekipa GMS Svetlin je na drugem mestu sledil Avbelj Team, na tretjem Veveričke in na četrtem domača ekipa KŠD Peče. Ekipam sta pokale in nagrade podelila predsednik KŠD Peče, Robi Jesenšek in predse- dnik komisije za športno dejavnost društva, Jani Avbelj. Tekmovalci so bili večinoma zadovoljni, čeprav tudi letos brez občasnega nezadovoljstva in razočaranja ni šlo. Na vsesplošno zadovoljstvo pa smo letos v Pečah končno prekinili še eno dolgoletno tradicijo. Konec tekmovanja smo dočakali brez dežja! Ajda Lalič v Nogometni turnir v Cešnjicah 2012 Letošnji nogometni turnir na travnati površini v Češnjicah je za razliko od lani (ko nas je cel dan namakal dež) potekal v pravem poletnem vročem vremenu, in sicer v soboto, 16. junija. Na ta dogodek so nas plakati opozarjali in vabili že kar nekaj časa nazaj. Tudi organizatorji so se s prireditvijo ukvarjali že cel mesec prej, saj je bilo potrebno poskrbeti za obveščenost, sprejemanje prijav, za pokale in nagrade ter seveda za cel kup stvari, ki gredo zraven: šotor, klopi, prostor za parkiranje, redarsko službo, itn. Letos se je na turnir prijavilo 11 ekip. Tekmovanje je potekalo ves dan. 1. mesto je osvojila ekipa ŠD Lukovica, drugo ekipa Gradnje Brlec, tretje je pripadlo ekipi Veveričke. Na četrtem mestu pa je pristala ekipa z Vrhpolj. Prve tri ekipe so poleg pokala prejele tudi denarno nagrado. Vse nagrade sta podelila župan Martin Rebolj in predsednik Društva krajanov Češnjic Ciril Vesel. Veterani Pred podelitvijo nagrad je bila še prijateljska tekma veteranov. Pomerili sta se veteranski ekipi iz Tuštanja in iz Češnjic. Njihova igra je bila bolj umirjena, čeprav so se nogometaši prav tako zagrizeno borili za zmago. Tuštanjčani so Češnjičane premagali, so se pa že dogovorili za naslednjo prijateljsko tekmo na Cegunci. Po tekmah so se obiskovalci lahko okrepčali in zabavali ob zvokih ansambla Veseli muzikanti. Priprave na turnir 2013 že potekajo. Božena Groboljšek Nogometna sezona 2011/2012 je končana Vse naše nogometne selekcije so zaključile letošnjo sezono MNZ lige, nekatere z lepimi, druge z malo manj uspešnimi končnimi uvrstitvami. Najmlajša selekcija do 8 let je kljub zadnjemu mestu v svoji skupini prikazala v zadnjih krogih velik napredek in lahko od njih prihodnjo sezono pričakujemo boljše rezultate. Enako velja za tudi selekcija U9. Ekipa U10 je le s štirimi porazi po 18.krogih osvojila odlično 3. mesto, še uspešnejši pa so bili mlajši dečki do 12 let, ki so se, zaradi izzida v medsebojnem srečanju z Mirno, uvrstili nadrugo. Združeni ekipi kadetov in mladincev NK Roltek Termit, sta se na koncu utrdili na sredini lestvice. Oboji so bili osmi. Veteranska ekipa se je po prvem delu uvrstila v skupino A, v nadaljevanju drugega dela pa je nekajkrat morala priznati premoč nasprotnikov, kar jih je pripeljalo do dobrega 5. mesta. Članska ekipa se je letos spopadala s kar nekaj težavami. Kljub menjavi trenerja, se bodo morali v novi sezoni preseliti v nižjo ligo. Vabimo vas, da se nam, ne glede na starost, pridružite v naslednji sezoni. Več informacij na www.nktermit.si . Bojan Bibič Poletje in živali S poletjem so k nam prišle tudi visoke temperature, ki so za marsikoga izmed nas neprijetne in nam povzročajo nemalo težav. Spodnji članek je napisan z namenom osveščanja občank in občanov o vplivih vročine na naše ljubljenčke, ki vročino prenašajo težje, kot ljudje. V članku so podana pojasnila in nasveti, da bo poletje za naše štirinožne prijatelje čim bolj prijetno. Kot sem že omenila, živali bistveno težje prenašajo vročino kot ljudje. Kljub našemu mnenju, da si živali same poiščejo senco, ko jim je vroče, to ne drži vedno, zato moramo lastniki poskrbeti za pravilno oskrbo živali v vročih poletnih dneh. Ker se večina psov najbolje počuti pri temperaturah med 16 in 20 stopinjami Celzija, doma nikakor ne smemo pozabiti na primeren prostor za bivanje. Le-ta mora biti senčen, brez prepiha in zadovoljive velikosti. V kolikor je pes na verigi, se moramo prepričati, da ima možnost umika v senco. Živali v visoki vročini ne smemo puščati v avtomobilu, četudi je le-ta v senci. Prav tako jih ne puščamo privezanih na soncu (ko smo mi v trgovini,...). Psi in mačke v koži, razen v šapah, nimajo žlez znojnic, ki so sicer zelo pomembne pri uravnavanju telesne temperature. Način hlajenja preko teh žlez pri visokih temperaturah odpove, visoke temperature pa lahko posledično privedejo do pregretja organizma (t.i. hipertermije), kar je za žival lahko usodno. Psov v visoki vročini in razgretem asfaltu ne vodimo na sprehode. To storimo v hladnejših delih dneva, s seboj pa je priporočljivo imeti svežo pitno vodo (vsaj ob daljših sprehodih). Živali morajo imeti poleg tega vedno na razpolago dovolj sveže pitne vode. V kolikor pes dobiva briketirano hrano, je zadostna količina vode poleti še posebej pomembna. V zadnjem času VURS opaža porast števila psov, ki so doživeli vročinski udar. Žal je težko opaziti, da je psu prevroče, zato so preventivni ukrepi in ozaveščanje lastnikov nujni. Na vročino so še posebej občutljivi psi s prekomerno telesno težo, temni psi in t.i. kratkonose pasme (mops, buldog). Za lažje prepoznavanje vročinskega udara navajam znake, ki se lahko pojavijo hkrati, ali pa se pojavijo le nekateri izmed njih: povišana temperatura (nad 40 stopinj Celzija), hitrejše in oteženo hropeče dihanje, nemir, nervoza, motne sivkaste ali rožnate dlesni, lepljiva ali suha sluznica (zlasti dlesni), živo rdeč jezik, ležanje in nepripravljenost (ali nezmožnost) vstati, šibkost okončin in opletajoča hoja, kolaps in/ali izguba zavesti, gosta ali lepljiva slina, omotičnost in zmedenost. V hujših primerih žival pade v šok in komo. V taki situaciji žival premaknemo v senco, zagotovimo kroženje zraka, jo postopoma ohlajamo (z vodo po prsih, trebuhu in vratu) in pokličemo veterinarja. Poleti moramo biti pozorni tudi na pike insektov in ugrize kač. V primeru hujšega pika ali ugriza na prizadeto mesto položimo hladilne obkladke in poiščemo pomoč veterinarja. Živali je treba pogosto pregledovati in odstranjevati klope. V kolikor se odpravljate na dopust, ljubljenček pa bo ostal doma, poskrbite, da bo zanj skrbela odgovorna oseba. Ker se naši štirinožni prijatelji počutijo zelo osamljene, ko so dalj časa sami doma, je najbolje, da ta čas bivajo pri osebi ki bo zanje skrbela. Med vašim dopustom pa lahko ljubljenčka oddate tudi v hotel za živali. V zadnjem času je pri nas ''zraslo'' kar nekaj takih hotelov, pred oddajo ljubljenčka pa priporočam obisk in ogled izbranega hotela. Cene se gibljejo med pet in petindvajset euri na dan, hoteli pa sprejemajo vse od psov, mačk, ptic, glodavcev pa do plazilcev in prašičkov. Uživajte v poletnih dneh in naredite poletje prijetno tudi živalim. Katja Ribič Dne 30.5. je Občinski svet soglasno sprejel dva pomembna sklepa glede gradnje 4-oddelčnega montažnega vrtca v Moravčah. S strani občinske uprave in potrjenih dokumentov je razvidno, da naj bi bila investicija zaključena v mesecu septembru letos. Do sem vse lepo in prav. Seveda pa je potrebno ob tem po našem mnenju osvežiti celotno zgodbo in vse spremljajoče dogodke v zvezi s širitvijo vrtca. Že pred rednimi volitvami v letu 2010 je bila jasna problematika v zvezi s širitvijo vrtca in to je bila tudi glavna tema volilnih obračunavanj župana z opozicijo, ki jih je tudi dobil na osnovi še sedaj neizpolnjenih obljub. Takoj po volitvah je prišel na mizo povsem nedodelan predlog o gradnji kontej-nerskega vrtca, čemur je takratna opozicija odločno nasprotovala. Takrat je s strani NSi prišel predlog o preveritvi možnosti gradnje montažnega vrtca in obenem tudi koriščenju sredstev iz EKO sklada. Ta predlog je bil kategorično zavrnjen kot predrag in nesprejemljiv. Vemo, kakšen je bil potem scenarij; zahteva župana po nadomestnih volitvah, strošek volitev 24.000 EUR z obljubo, da bo potem šlo vse gladko. Nadomestne volitve so bile 10.4.2011. Županova lista je na njih dobila absolutno večino. Vse od takrat pa do danes je bilo veliko lepih besed o tej tematiki, narejenega pa do sedaj dejansko ni bilo nič. Pa obrnimo zgodbo malo drugače: če bi v letu 2010 župan premogel le malo politične modrosti in poslušal dobronamerni predlog NSi in celotne opozicije, bi lahko že več kot eno leto imeli dokončan 4-oddelčni montažni vrtec, prihranili pa bi tudi 24.000 EUR, ki so bili __ neuporabljeni za izvedbo nadomestnih volitev. Äff To so dejstva, ki se jih da povsem enostavno Nova Slovenija preveriti in kažejo na to, da sta dve leti zamude «m™»» vi/osna stroma na tem projektu posledica svojeglavosti župana. Upamo samo, da bodo sedaj vsi postopki v zvezi s to investicijo stekli po sprejetih terminskih planih, kajti zagotovila so trdna, čas za izvedbo pa resnici na ljubo zelo kratek. Zaradi tega opozicija in s tem tudi NSi ne moremo prevzeti odgovornosti za neizvedene investicije v naši občini. Odgovorni za capljanje na mestu so župan in njegova svetniška lista, ki imajo »udobno« večino v občinskem svetu. Seveda pa vrtec ni edina takšna »polžja« investicija. Spoštovani občani spomnite se, kdaj smo že izvrtali vrtino za vodo ob cesti Moravče-Soteska. Ta vrtina že kar nekaj let sameva kot mrtva investicija, ki ne daje nič našim občanom. Ali pa se spomnite, kdaj je bilo že obljubljeno, da se bodo krajani lahko priklopili na javno kanalizacijsko omrežje in na čistilno napravo v Moravčah? Na te obljube je župan že pozabil, sedaj se hoče povezati s čistilno napravo v Domžalah. Vprašajmo se, na čigavo prigovarjanje? Ali mogoče njegovih svetovalcev v Domžalah? Ob Dnevu državnosti čestitamo vsem občankam in občanom občine Moravče, obenem pa vam želimo, da si v poletnih mesecih odpočijete od vsakodnevnih naporov in si naberete novih moči za vsakdanje delo. OO NSi Moravče Na zadnji seji občinskega sveta je bil potrjen investicijski program za graditev montažnega vrtca v Moravčah. v . ... Slovenska ljudska stranka V 00 SLS Moravče tako investicijo pozdravljamo. Očitno je moralo preteči dve leti, da so tudi župan in njegovi svetniki spoznali, da je tak vrtec najboljši za naše najmlajše in da je finančna konstrukcija taka, kot smo jo že mi zagovarjali pred dvema letoma. Takrat so taki rešitvi župan in njegovi svetniki odločno nasprotovali in zaradi tega je prišlo do predčasnih volitev, saj se le-ti zagovarjali postavitev kontejnerskega vrtca na leasing sistemu, o tem dokazujejo vsi dokumenti, pa tudi verjetno je spomin še živ. Upamo, da bo sedaj montažni vrtec končno postavljen in s tem rešeni problemi glede naših najmlajših. Skrbi nas le dejstvo, zakaj se župan in njegovi svetniki zavzemajo za to, da se bo vrtec postavil točno nad kotlovnico za daljinsko ogrevanje na bio maso, saj nismo seznanjeni, kako bodo prašni delci vplivali na otroke, tako v vrtcu, kot v šoli. To daljinsko ogrevanje bi bilo potrebno postaviti na kakšno drugo lokacijo in ne v bližino otrok že iz preventivne varnosti. Iz gradiva za rebalans proračuna je tudi razvidno, da so za naš lokalni časopis bila namenjena dodatna sredstva v višini 8.798,00 EUR pa čeprav se časopis v ničemer ni spremenil, saj je še vedno v črno beli tehniki in v tem letu se ne načrtuje kakšnih dodatnih dogodkov kot so volitve, le prostor za članke strank se je zmanjšal. Ob koncu šolskega leta vsej šolajoči se mladini, želimo lepe in kar se da prijetne počitnice. Vsem občanom pa čestitamo ob prazniku Dnevu državnosti. OO SLS Moravče Kako do rešitve glede Doma starejših občanov Moravče? Lokalna nadaljevanka z naslovom Dom starejših občanov Moravče, traja že vrsto let, nihče pa ne ve ali bo njen konec srečen le za eno stran ali pa bo morda le zadovoljil interese obeh. Dejstvo je, da si obe strani želita čimprejšnje izgradnje Doma starejših občanov. Zapletati se prične pri peščici posameznikov, ki so že v času pridobivanja gradbenega dovoljenja za gradnjo doma legitimno izrazili utemeljene pripombe, ki bi jih investitor in občina lahko pravočasno upoštevala. Pa vendar jih nista. Zato imamo danes, namesto že zgrajenega Doma, odprt javni konflikt, ki te posameznike prikazuje kot edine krivce za nastali položaj. Ti posamezniki se z lastnim denarjem borijo za tisto, kar mislijo, da je prav. Verjamem, da sta obe strani porabili ogromno denarja za odvetniške storitve, vendar občinska stran nima omejitve glede tovrstnih odhodkov. Rešitev Doma je samo v njegovem zmanjšanju. Kolikšno je to zmanjšanje pa je odvisno od dogovora med vpletenima stranema, ki bi že zdavnaj moral biti dosežen. Kakršnokoli dokazovanje ene ali druge strani zoper nasprotno, je dolgoročno neuspešno, saj je treba vedno iskati sprejemljiv kompromis, ki bo v interesu obeh. Vse stvari so rešljive, če je le dovolj posluha in razuma vpletenih. V projekt je vloženega že ogromno denarja, pa vendar je smiselno vložiti še nekaj, če z minimalno spremembo projekta lahko dosežemo tisto skupno dobro, ki bo predstavljajo vzor generacijam, kako rešiti na videz nerešljiv problem. Štefan Brvar, Neodvisna lista Skupaj zmoremo! L . Aleluja, končno, bi dejal človek. Vrtec bomo res začeli graditi. Skrajni čas je že, saj tako malčki, starši in ne nazadnje učitelji v naši šoli, zagotovo potrebujejo boljše prostore za normalno delo. Škoda, ker naš župan že pred časom ni znal preseči politično delitev v občini in bi nas v SDS-u poslušal. Vsi se še dobro spomnimo, kako goreče smo zagovarjali montažni vrtec in ne kon-tejnerski, ki je bil tako všeč županu. No, sedaj to ni važno. Končno bomo dočakali naš predlagani montažni vrtec. Izjemno smo veseli, da je le prišlo do premika. Pravzaprav danes niti nočemo posebej izpostaviti, da bi bil vrtec takrat z našim predlogom, precej cenejši in bi lahko na ta račun pridobili še kak kilometer ceste ali pa sofinancirali kakšno društvo ali klub, ki skrbi za promocijo naše občine. Važno je le, da se bodo dela končno pričela. Prav tako predlagamo, da občina ne jemlje nikakršnega kredita pri banki, kajti imamo dovolj lastnih proračunskih sredstev. Vsaj menimo, da bi jih občina morala imeti, saj se praktično zadnji dve leti ni skoraj nič gradilo, kar posledično pomeni zagotovo dovolj sredstev v proračunu za samofinanciranje izgradnje. Brez plačevanja obresti bomo tako prihranili še kar nekaj proračunskih sredstev. So pač časi varčevanja in prav je, da se tudi mi obnašamo kar se da racionalno. Na tem mestu pa vseeno prosimo župana in občinsko upravo, da naj ponovno preveri investicijski program oziroma pogodbene obveznosti za predvideno novogradnjo. Naši podatki namreč kažejo, da bi tudi danes lahko bil ta vrtec vseeno kar za 12% cenejši. Prošnjo bi sicer posredovali predsedniku »neodvisnega» Nadzornega odbora, vendar je zadnje čase kar nekam »izginil in je nedosegljiv«. Tako ga ni moč zaprositi niti za podatke niti mu predlagati določene aktivnosti. Upajmo, da je to znak, da je z našim proračunom v občini res vse v najlepšem redu. Če že ne najdemo predsednika Nadzornega odbora občine, pa je vedno dosegljiv njegov namestnik, ki zatrjuje, da je s proračunom vse v najlepšem redu. Tudi pri nadzoru samega sebe, je namreč tudi urednik Novic in s tem tudi proračunski porabnik, pravi, da je vse pod kontrolo. Vsa sreča, da je v občini »samokontrola« tako uspešna. Še veliko bolj veseli pa bomo v SDS, ko bo občina začela graditi dom za ostarele. Prepričani smo, da je naš predlog v prejšnji številki tega časopisa, padel na plodna tla. Sedaj bosta oba podžupana zavihala rokave in prepričani smo, da se bo hitro začela tudi izgradnja tako pričakovanega in zaželjenega doma za ostarele. Knjižnica že dobiva novo podobo in končno se bo uresničil projekt prvega župana v naši občini. Res bo kip našega rojaka in pesnika Daneta Zajca precej drag in pravo razkošje za te čase. Zgodovina zanj pravi: Dane Zajc se je rodil leta 1929 v Zgornji Javoršici pri Moravčah. Odraščal je v revni družini in zato si je verjetno tudi izoblikoval drugačne vrednote. Ni cenil toliko materialnega sveta, zdel se mu je brezpredmeten in prehitro uničljiv. Prav tako si je v mladosti izoblikoval zelo kritičen odnos do oblasti, zaradi česa je imel v življenju veliko problemov. Glede na njegove značajske lastnosti verjamemo, da nam ne bi zameril, če za njegov doprsni kip občina ne bi namenila kar 15.000 EUR. Skromen, tak kot je bil, se bi gotovo strinjal, da bi v njegov spomin zapravili kak tisočak manj. In prepričani smo, da bi se popolnoma strinjal tudi s tem, da bi se njegova podoba odražala v čistem bronu, brez zlatih premazov. V čistem bronu, brez zlatih premazov, namreč stojijo po ljubljanskih ulicah kipi slavnih ljudi revolucije, pa tudi kak kip bolj umirjenega in razsodnega človeka slovenske zgodovine bi se našel. Kakorkoli že, občina se le premika in počasi razvija, česar se vsi iskreno veselimo. Seveda bi si želeli, da bi to počeli malo hitreje in z manj stroški, a takšna je danes stvarnost. Vitomir Cerar, OOSDS MORAVČE SDS Pisma bralcev 'Pisma bralcev Pisem bralcev ne lektoriramo! (uredništvo) Srečanje družin, ki izvajajo rej-niško dejavnost pri lovski koči na Prvinah V petek 27. aprila 2012 smo v Društvu rejnic in rejnikov Domžale izpeljali srečanje družin, ki izvajajo rejniško dejavnost. Zbralo se nas je 103 udeležencev v pestri starostni sestavi od tistih, ki so komaj shodili do teh, ki se že raje vozijo kot hodijo. V zdravem duhu nas je večina lep sončen prehodila pot iz Šentožbolta, mimo Bršlenovice do lovske koče na Prvinah. Tu smo imeli med prijetnim in sproščenim druženjem v naravi tudi okrepčilo, ki smo ga v društvu pripravili s pomočjo Gostinskega podjetja Trojane in prijaznosti Lovske družine Trojane Ožbolt, ki nam je brezplačno odstopilo ta dan v uporabo lovsko kočo. Obojim iskrena hvala. Marta Tomec, Društvo rejnic in rejnikov Recepti iz Moravške doline Vse bralce vabimo k sodelovanju pri ustvarjanju rubrike »Recepti iz Moravške doline.« Recepte lahko pošljete na elektronski naslov moravski. recepti@gmail. com, lahko pa jih v »papirnati obliki« oddate kateremu od članov uredniškega odbora. Pričela se je sezona gobarjenja in temu primeren je tudi tokratni recept. Gobe so prav poseben dar narave, ki nam nudi dvojni užitek; najprej ob nabiranju, saj se mnogi strinjajo, da ni lepšega trenutka kot tisti, ko najdeš prvega jurčka ali pa zaplato lisičk, nato pa še ob jedi, saj so gobe odlična začimba ali dodatek k jedem. Vseeno naj vas opozorimo, da morate biti pri nabiranju gob seveda pazljivi, saj so nekatere neužitne ali celo strupene gobe lahko zelo podobne užitnim. Če niste prepričani o svoji presoji, odprite kakšno knjigo o gobah, še raje pa za Jubilanti v občini Moravče Svoj visoki življenjski jubilej, osemdeset let, sta praznovala občana: Vida Ravnikar, Mošenik 10 Janez Pergar, Dole pri Krašcah 46 Ob praznovanju ju je s čestitkami obiskal župan. Iskrenim čestitkam se pridružujemo tudi iz uredništva. (VR) nasvet vprašajte kakšnega izkušenega gobarja, čigar beseda je velikokrat bolj zanesljiva od slike v knjigi. Pa dober tek! Gobova kisla juha 3 srednje debele krompirje narežemo na koščke, prav tako 2 mlada korenčka. Potrebujemo še šopek peteršilja, 1 lovorov list, 2 šalotki in 2 stroka česna. Stresemo v vodo in solimo. Ko so sestavine že napol kuhane, v juho stresemo še dve pesti svežih gob. Ko je vse kuhano do mehkega, naredimo svetlo prežganje (zabela in žlica moke) in ga stresemo v juho. Vre še 10 minut, nato pa vanjo zakuhamo še pest domačih blekov (širokih rezancev). Pred serviranjem iz juhe poberemo česen, šalotko in šopek peteršilja, okisamo z žlico kisa in posujemo s sesekljanim peteršiljem. Bog žegnaj! vir fotografije: www.kulinarika.net Osmrtnice Blagor mrtvim, ki umirajo v Gospodu. (Raz. 14, 12) ZAHVALA V 86. letu starosti je v Gospodu zaspala naša dobra mama in stara mama MARIJA KLOPČIČ Uštinčeva mama iz Vrhpolj pri Moravčah Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in svete maše. Hvala generalnemu vikarju g. Antonu Marklju in številnim duhovnikom za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem Komornega zbora Limbar za ganljivo petje, g. Lebar Ivanu za poslovilni govor, sovaščanom za pomoč pri pogrebu, družini Pirnat, ga. Magdaleni Cerar in pogrebni službi Vrbančič. Hvala patronažni sestri ga. Martini Lazar in ga. Ireni Rožič za pomoč ter nego v času njene bolezni. Hvala vsem, ki ste jo v času bolezni obiskovali. Še enkrat hvala vsem, ki ste našo mamo spoštovali in jo v velikem številu pospremili k večnemu počitku. Vsi njeni ii Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je... ZAHVALA V 83. letu starosti nas je zapustila naša ljuba mama, žena, teta in babica FRANJA TURŠIČ iz Moravč Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, nekdanjim sodelavcem in učencem, prijateljem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala vsem za izrečene sožalje, podarjeno cvetje in sveče ter mašne darove. Iskreno se zahvaljujemo domačemu župniku g. Kancijanu Čižmanu za lepo opravljen pogrebni obred ter gospe Slavki Pustotnik za lepe poslovilne besede. Prav tako velja zahvala Komornemu zboru Limbar, pogrebni službi Vrbančič in cvetličarni Markuš. Hvala vsem, ki ste jo obdržali v lepem spominu. Vsi njeni £ g Andrej Jerman s.p. 041 527 820 ADAPTACIJE KOPALNIC NA KLJUČ ogled in 3D izris / celotna izvedba vodovod, ogrevanje, ogrevanje na biomaso, toplotne črpalke, sončni kolektorji instalacije.jerman@gmail.com BI0MA5A Mami, babi ni umrla, le očke je zaprla. V SPOMIN Z žalostjo v naših srcih se spominjamo 23. julija, ko nas je pred desetimi leti nenadoma zapustila ljuba žena, mami in babi ANČKA KVEDER z Vrhpolj 36 Hvala vsem, ki se je še spominjate, ji prinašate cvetje in prižigate svečke na njenem preranem grobu. Pogrešamo te. Vsi njeni! £ Je čas, ki da, je čas, ki vzame, je čas, ki celi rane, in je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine. V SPOMIN VINCENC JERMAN (Klinčev iz Zg. Javoršice) 18. julija bo minilo dvajset let, odkar je odšel v večnost naš dragi ata, stari ata in dedek. Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in se ga spominjate. Vsi njegovi KRULC d.o.o. Cesta heroja Vasje 8 1251 Moravče Tel.: 01/7231/200 www.nissan-krulc.com e-mail servis@nissan-krulc.com e-mail zdravko@nissan-krulc.com NUDIMO VAM Cenitve in popravila avtomobilskih škod vseh blagovnih znamk (kasko zavarovanje). • Zavarovalnica Triglav • Zavarovalnica Maribor • Zavarovalnica Generali • Zavarovalnica Adriatic Slovenica • Zavarovalnica Tilia • Zavarovalnica ERGO ODPELJITE GA ŽE ZA 8.990 €* Ne dovolite, da vas karkoli ustavi! Odpeljite Nissan Qashqai z najboljšim motorjem v razredu, 1.6 dCi, že za polovico cene. Drugo polovico pa plačajte šele čez dve leti, popolnoma brez obresti in stroškov odobritve financiranja. Da bo odločitev še lažja, vam nudimo tudi možnost, da ob nakupu unovčite svoj trenutni avto. Morda boste tako poplačali celotno prvo polovico, morda še kaj več! KRULC D.O.O. Cesta heroja Vasje 8 1251 Moravče Tel:01 7231 200 www.nissan-krulc.com e-manil: nissan@nissan-krulc.com Kombinirana poraba goriva: 4,5 — 8,2 1/100 km. Emisije C02: 119—194 g/km. Izračun je narejen 23. 5. 2012 za Qashqai 1.6 16v Visia. Maloprodajna cena po ceniku z že upoštevanim DDV znaša 17.980 €. Informativni izračun za skupni znesek financiranja v višini 8.990 € je narejen za finančni lizing, z odlogom plačila za 24 mesecev in upošteva obrestno mero 0 %. Stroškov odobritve financiranja ni. EOM = 0,00 %. Komercialna akcija traja od 1. 6. 2012 do 30. 6. 2012 in velja za omejeno število vozil na zalogi. Slika je simbolna. Pooblaščeni uvoznik: Renault Nissan Slovenija, d. o. o, Dunajska 22, 1001 Ljubljana. AVTO SOLA LONČAR Avto šola L. on čar, d.O.o. Slamnik ar ska cesta 3b 1230 Domžale TEČAJI CPP - BREZPLAČNI TEČAJI MED POČITNICAMI SO: 09.07. 23.07. 06.08.20.08. ob 18 URI IWF: 031/SO 9-501 www.avtosola-loncar.si AMBULANTA In TRGOVINA ZA MALE ŽIVALI > zdravljenje > preventivna cepljenja > splošni in specialistični pregledi > kirurški posegi » čiščenje zob > razkuževanje lekarna > nasveti > hrana in oprema > dietna hrana > vitaminsko-rudninski dodatki Zdravljenje In vakcInacIja TUDI NA DOMU! Veterinarski dom Domžale d.o.o. Ihanska cesta 19a, Zaboršt, Domžale www.veterinarski-dom.si V (01) 721 28 84 V ODPRTO: delovnik: 7h— 12 h 15 h —18 h k sobota: 7h— ■12 h- V J rejne živali: NOVO * > SVETOVANJE > ZDRAVLJENJE > OSEMENJEVANJE > OZNAČEVANJE PASJA PREOBRAZBA striženje, trimanje varstvo in nega psov 041/324-744 (Damjan) www.pasja-preobrazba.com Društvo upokojencev Moravče, Trg svobode 5 ZELIŠČARSKA SEKCIJA v a b i vse obČANke in obČANE, doMAČA in sosedNjA druŠTVA, na razstavo zdrAvilNih I • v v • v II • zeliŠČ iz NAŠE dOkAj NEOkrNjENE NARAVE. Otvoritev razstave bo v druŠTVENih prosTorih v soboto, 21. julijA ob 9. uri s krATkim kulTURNim pROgRAmom. Razstavo si bo mogoče ogledATi v soboto do 20. ure iN v Nedeljo, 22. julijA pA od 8. do 20. ure. Možno bo tudi kAj pokusiti. PET LET RENAULT CLIO S PAKETOM 3x5 ŽE ZA 114 EUR/mesec brez pologa* Renault m.rttaM/i. J RENAULT * Ponudba 3x5 velja ob nakupu novega osebnega vozila Renault z Renault financiranjem (razen Trafic in Master). Izračun je narejen na dan 24.05.2012 za Renault Clio Avantage 1.2 16V 3V, preko Renault financiranja. Vključuje storitve podaljšane garancije, asistence (Renault pomoči) in rednega vzdrževanja za obdobje 5 let ali 100 000 km, kjer velja prvi od obeh izpolnjenih pogojev. Maloprodajna cena z že upoštevanim popustom in DDV, znaša 9.090 €. Informativni izračun za skupni znesek kredita v višini 11.440,84 € je narejen za dobo odplačila 96 mesecev in upošteva spremenljivo obrestno mero 6-mesečni Euribor (1,013%) +3,70 % in polog v višini 0 EUR. EOM = 6,41 % in se lahko spremeni, če se spremeni katerikoli element v izračunu. Skupni znesek, ki ga mora odplačati kreditojemalec znaša 11.440,84 €, od tega znašata zavarovalna premija 391,24 € in strošek odobritve kredita 120,00 €. Kreditojemalec vrne kredit v 96 mesečnih obrokih v višini 113,85 €. Več na www.renault.si. Slika je simbolna. Renault Nissan Slovenija, d.o.o., Dunajska 22, 1511 Ljubljana. PORABA PRI MEŠANEM CIKLU 4,0-5,81 /100 km. EMISIJE CO2 106-135 g/km AVTO SET d.o.o SETNIKAR Tel. : 01/56 27 111, GSM: 031/648 166 > Dragomelj 26, 1230 Domžale E-mail: info@avtoset.si, Internet: www.avtoset.si DELOVNI CAS: SALON: od 8. do 18. ure, SERVIS: od 8. do 17. ure notranja vrata protivlomna vrata protipožarna vrata MUKO JERMAN s.p - izmere in svetovanje - dobava lipbled - montaža HOPPE6 servis ^LIKO gsm.: 041 387 111 e-mail: mare.jerman@gmail.com kuhinje otroške sobe predsobe vgradne omare pisarniško pohištvo Avbelj Milan s.p. Stegne 1,1251 Moravče Tel.: 01/723-14-76 GSM: 041/641-446 www.mizarstvo-avbelj.si 3MB Frančime irgovine Mercaior Mercator V prodajalni Spina Krašce in Moravče, sedaj tudi kruh iz pekarne Grosuplje. »10% popust« PRI NAKUPU LAHKO VNOVČITE KUPON, KATERI VELJA NA VSE IZDELKE.