Na Francoskem se trudijo vladati brez vere in Boga. V šoli ne sme viseti podoba Križanega, njegovo ime se ne sme imenovati, katehet ne sme v šolo. Tudi v sodni dvorani ni krfža in se ne prisega Bogu pred križem. Redovnice in redovniki so izgnani iz francoske zemlje, njili samostani zaprti. Duhovniki so morali zapustiti syoja župnišca, cerkve so jira zaprli ter jih po večjih krajih izpremenili v vojaške hleve in magacine. Tudi take šole, ki so si jih verni katoličani sami ustanovili in vzdrževali, je dala vlada zapreti. Sedaj vladajoca struja na Fra-ncoskem noče ni5 yedeti o Bogu, o veri, o duhovnikih, ampak se naslanja samo na človeške zmožnosti in moči. Bog je dal Francozom Lurd, kjer vrši mnogoštevilne fiudeže, katere gledajo in o katerih slišijo vsi Francozi, toda večina ostane trda in zakrknjena.. Francoska je Ijudovlada; leta 1870 so nagriali zadnjega kralja in od istega časa si volijo predsednike, seveda same framasone ali framasonske pri.jateIje. Ministri so vsi brezverci ter se jemljejo iz liberalnih iii socialistiftnih vrst, Državni zbor ie po veliki veČini tudi svobodomiseln, število katoliških poslaricev je prav majhno in Še ti se v svoji kratkovidnosti delijo med pristaše za kj*aljevo vlado in za ljudovlad'o. Med časopisjem prevladuje tudi svobodomiselno, francoski katoliCani niso znali ceniti moč Sasopisja in so premalo skrbeli za njegovo razširjenje. Po mestih je veliko ljudi, ki niso kršfeeni, tudi po deželi že skoro ni vasi., kjer bi ne bilo kakoga novodobnega pagana. Otroci ne slišijo nič ve6 o Bogu, rie o božjih, ne o oerkvenih zapovedih, krš&anski nauki so jim tuji. Kot pagani zrastejo in kot pagani živijo. Francozi nofiejo ni6 vedeti o veftnosti in o nebesih1, tukaj na zemlji si hoSejo ustanoviti z lastno moSjo, brez Boga in brezvere, nebesa, In kako se jim je to posreSilo? Razuzdano življenje med Franeozi je taklo veliko, iia trpi pod! tem že ves narod. Stevilo otrok se L-rči, naraŠCaj ]e vedno manišu Vojaški krogi so zafieli tarnati, da ne dobivajo več dovolj novincev za vojno in da tudi ti, kajteri pridejo k voiakom, niso dovolj krepki in ne vzdržijo mnogo. Seveda, na Francoskem se lahko zakoni ločijo, in loČeni ljudje ne marajo lotrok, in ako jih dobijo, , so jim v nadlego, za katere skrbijo neradi in z nevoljo, Vdoma^i Hiši pimajo otroci vzgoje, v šoli tudi ne, zato ni 5udo, da je ta mlaxiina, ki vzraste brez-vzgoje in brez vzdržnosti, nerabna za vsaki napor in za vsaki trud. Z mehkužno in razuzdano mladino se ne more refecvati domovina, ker se taka raladina Jx)ji bojev in težav. Zaradi nerabnega in maloštevilnega narašftaja so zafeeli Francozi najprej tožiti, Sedaj pa imajo povo nesrečo nad seboj vsled svoje nevere in brezbožnosti. Kakor volkovi iz gozda, tako vstajajo po mestih pravi pravcati roparji iz temnih skrivališč. Kjer slutijo denar, tam uderejo. Ce se jim postavljajo ljudje v bran, jili postreljajo kakor vrane in srak'e, Ce rabijo ti roparji samodrč (avtomobil), postrelijo one, ki sedijo v njem, ter se veselo odpeljejo s samodrčem dalje po svojih roparskih potih. Po vseh listih (tudi mi smo v zadnji Stevilki poroCali) se je opisoval boj, ki sta ga imela pretekle dni policija in vojaštvo z roparji v Parizu, katere je vodil ropar Bonnot. ApaSi se imenujejo v Parizu ti novodobni roparji. Imetje ip življenje je negotovo pred' temi ufienci, ki si jih je vzgojil na Francoskem novodobni čas brez vere in Boga. Boga se Francozi niso hoteli bati, sedaj se morajo bati ljudi. Veliki so hoteli postati brez Boga, toda njihovo število pojoma. Srefini so hoteli biti med seboj, a si medsebojno kradejo in ropajo. Tako postane življenje v državi, v kateri se hoče vladati brez vere in brcz Boga.