škofjeloški
PROSVETNI UST
LETO I.
ŠTEV. 1
SEZONA 1952-53
CUDMliCIE
jj. ‘Rriestleij:
INŠPEKTOR NA OBISKU
Premiera novembra 1%2
IjBfetatoJMm Škofji LoM
John Boynton IBrt©sitley
INŠPEKTOR NA OBISKU
Igra v treh dejanjih
Režiser: France Goličič
Scenograf: Franc Finžgar
Arthur Birling SytU Birling Sheila Birling Erič Birling Gerald Croft Edna .	.	.
Inšpektor Goole
Vinko Primožič Ivanka Oblakova Nuša Guzeljeva Janez Ziherl Miha Škrlj Poldka šttgličeva France Goličič
Vsa tri dejanja se dogajajo v jedilnici Birlingove hiše v Brumleyu, industrijskem mestu v Severnem Midlandu. Pomladni večer leta 1912.
Odrski mojster: Franc Kovač	Šepetalka: Anica Trdinova
5^
Premiera novembra 1952
❖
Vstopnice so v predprodaji od četrtka dalje med 18. tm 19. uro pri gledališki blagajni v Kulturnem domu in eno uro pred predstavo.
t)ejanje je rodilo besedo, beseda je bila zapisana...
Tfa ireiji slopnji razvoja smo.
'Pišemo prve besede v prvo škofjeloško glasilo.
(jlasilo je narekovala nujnost razvijajočega se prosvetnega dela, besede spočenjaia skrb za pravilno pol in nepremagljiva želja po napredku.
Pelo je pričelo.
Sodobnikom hočemo bili dobri pojasnjevala in skrbni svetovalci, zanamcem časten dokument.
★
France Goltiič:
O PriesHeyu in njegovem delu
Delo, Mi iga postavljamo na naš oder v pričetku letošnje sezone, je napisal napredni angleški pisatelj J. B. iPrieisttley. Ta, sedaj 58-letni doktor prava je začel svoje pisateljsko kariero po prvi svetovni vojni in je meid obema vojnama izdal celo vrsto romanov, novel in esejev pa tudi dramskih del, ki so mu prinesla več priznanj in častnih naslovov kot n. pr. doktor književnosti in mojster umetnosti.
Pred vojno najbolj znani njegov roman »Dobri tovariši« obravnava ljudi iz irazličnih krajev Anglije, ki so se slučajno srečali, skupaj potovali in iskali deželo, ki si jo je vsak ustvaril v svoji fantaziji. Ta »dežela želja« je bila pri vsakem popotniku različna z ozirom na njegovo vzgojo in socialno pripadnost. V letih po drugi svetovni vojni pa sta se odlikovala zlasti njegova romana »Sončni dnevi« in »Trije mladeniči v novih oblekah«. Prvega pisatelj sam označuje kot svoje1 najboljše delo.. V njem opisuje življenje filmskih ljudi po drugi svetovni vojni, njihove boje za obstoj in uspehe. V drugem pa postavlja problem mladeničev po drug*: svetovni vojni, ki so se slekli vojaške suknje in oblekli »nove obleke«. Pred vsemi temi ljudmi različnih poklicev, izobrazbe in mišljenja stoj*, isto vprašanje: kam?
— s —
Kakor njegovi romani, tako so tudi njegova odrska dela vsa socialno pobarvana. »Brezov guj«, komedija o ponarejevalcih denarja, kakor jo sam tmenuje, ki jo je uprizorila ljubljanska Drama v leitu 1938 v režiji dr. Bratka Krefta, se dogaja v času svetovne gospodarske krize 1928—29. V njej avtor v obliki detektivke biča nesocialne razmere tedanje 'dobe. Tudi delo »Prišli so pred neko mesto« obravnava socialne in psihološke probleme ljudi, Ki so prišli pred neko mesto, si ga vsak po svoje zamisli, dejansko pa mosta sploh ni bilo. V igri »Od raja pa do danes« pa s popolnoma svojstvenim prijemom prikazuje življenje dveh zakoncev od prvega srečanja do skorajšnje razvezo zakona tn končno preko vseh zapletijajev do ponovnega zbližanja njiurJ.h src.
Izgloda, da se je Briesitley v zadnjem času bolj posvetil dramatiki kot pa pisanju roimancv, novel in esejev. K temu ga ni vodila želja po denarju ali slavi (kajti pri ocjrskem delu stopi avtor v ozadje), ampak ljubezen do gledališča in njegov vzgojni pomen. V uvodu k svojimi dramam, ki so izšle 1. 1960 v Londonu, piše avtor med drugim: »Ljubim bistvo gledališča in zares bi bil najsrečnejša, če bi pisal za kako skromno gledališko družino v prav tako skromnem mestu, da 1A le našel vsaj približno zadovoljive igralce in ne preveč topo publiko. Spoznal sem, d:a je gledališče, pa naj bo njegov zunanji videz še tako otroški, vendarle ustanova, ki je tudi filozofi ne smejo zanemarjati. Gledališka umetnost je zares ena izmed redkih shajališč, kjer se srečujeta gtrok in odrasel modrec. Nekaj nedopovedljivega in globoko odgovornega je v poklicu igralca. (Prepričan sem, da ni samo blesk in aplavz, slepilni čar slave in prevar tisto, kar sili ljudi, da žrtvujejo svoje zdravje in življenje gledaličšu.
piriestleyevo delo »Inšpektor na obisku«, ki ga predstavljamo našemu občinstvu, se godi v jedilnici bogate Birlingove hiše v Brum-leyu, industrijskem mestu v Severnem Midlandu leta 1912. Ravno ko se praznuje zaroka hčerke Sheile s sinom bogatega trgovca Krofta in ko se mogočni industrijalec Birling počuti najbolj varnega s svojim premoženjem ter že vidi v bližni bodočnosti pred svojim imenom plemiški naslov, se pojavi v razigrani družbi čudni inšpektor Goole, ki se ne ozira na družabni položaj svojih zaslišancev, ampak razgali vsakega posameznega ter mu očita: vi ste krivi bednega življenja in žalostnega konca revnega, toda ljubkega dekleta Eve Smith. Tem očitkom doda nazadnje še nauk: »Zapomnite si tole: Eva Smith je mrtva, toda med nami je še na milijone in milijone takih Ev Smith in Johnov Smith, ki žive, ki upajo in trepečejo, ki trpe in se nade-
Prizor iz tretjega dejanja »Plesa v Trnovem«. (Foto Jože Oblak)
jajo sreče. Njihova življenjia soj prepletena 'z našimi življenji, prepletena so z našimi mislimi, ibesedami in dejanji. Ne živimo sami. Samo delci: skupnosti smo. Odgovorni smo drug za drugega.«
Vpričo inšpektorja ti ljudje priznavajo svojo krivdo, ker so nepcsrednio pod njegovim, psihičnim vplivom. Toda komaj oidide, že se prično na vse načine izmotavaitt in vsi razen Sheile in Brica zaplavajo v stare vodie, češ: kaj nam mar naša krivda, samo da ne bo javnega škandala, samo da javnost ne izve, -— da ostanemo le na zunaj ugledni in spoštovani. Njihova vest, ki se je za hip prebudila, zopet zamre.
Na koncu1 avtor še enkrat zasuče vso zadevo. S tem hoče gledalca, ki zapušča dvorano zaposliti s premišljevanjem o tem čudnem inšpektorju Goolu, tej poosebljeni vesti, ki vsakogar pritira do priznanja, tn o tem nesrečnem dekletu Evi Smith ali kakor koli se že imenuje. Marsikateri gledalec bo ob tem premišljevanju šel sam vase in se kritično vprašal: morda sem tudk jaz ikdaj zagrešil take ali podobne kit.vice sočloveku? Tak gledalec bo občutil vzgojni pomen in tkstvo tega dela: Ne živimo samo zase, ampak smo odgovorni drug za drugega....
Branko Berčič:
Pogled nazaj in naprej
Težava je s sestavljanjem odgovarjajočega gledališkega repertoarja. Ne, da bi mogoče šolmaštersko. učil starejše odrske delavce, niti ne zato, da bi popravljal mnenje vsevednežev. Za prva sem premlad, za drugo neveden. Priložiti hočem .samo šop misli v ogenj razgovorov o delu na odrskih deskah, da tudi te kot vse druge zgorijo po možnosti brez haska — slama brez pepela.
Težava je s sestavljanjem odgovarjaočega gledališkega repertoarja. Občutijo in se z njo borijo vsa gledališča od vodilnih poklicnih do podeželskih amaterskih odrov. In če problem repertoarja dela težke glave ljudem, ki razpolagajo z vsemi strokovnimi in gmotnimi sredstvi ter imajo za seboj širok krog tako in tako visoko kultiviranega gledališkega občinstva, kakšen je šele položaj amaterjev?
Kaj vse mora upoštevati vodstvo podeželjskega amaterskega gledališča! želje in kulturni nivo občinstva, pripravljenost in simpatije režiserjev, zmogljivost igralcev, krog sodelavcev, zaposlenost ljudi v poklicnem delu, odnosi med igralci ter odnosi do režiserjev in vodstva, tehnična oprema odra, problem dvorane, garderoba, primerni teksti in linija prosvetnega dela, stabilnost blagajne, zmogljivost gledalčevega žepa in še to in še ono. Ko pa so vse take in slične ovire na kak način prebredene in vse pozitivne enote združene v skupno stavbo, se pojavi drugi enaki problem: izvajanje začrtanega programa. Kdor je že delal na podeželjskih amaterskih deskah, ve kaj se to pravi. Navadno obleži vse delo na ramah parih nesrečnih idealistov. In rezultat: tresla se je gora — rodila se je miš!
-- česa je torej treba gledališkim amaterjem? Ljudi, ki so široko razgledani pa vidijo tudi drobne značilne malenkosti, delavcev, ki vidijo vase in v vse svoje sodelavce, tovarišev, ki poleg svojega mnenja iskreno upoštevajo tudi sobesednika, idealistov, ki stremijo za kulturnim dvigom širokih slojev ljudi in se mu žrtvujejo. Okrepiti in poglobiti je treba zavest do društvene skupnosti, resneje in točneje izpolnjevati sprejete naloge, očistiti razmerja do soljudi, iskati zdravih svežih sil, zaaktivizirati vso delazmožnost in delavoljnost, graditi na izkušnjah starejših, poučevati pa učiti in se zaupati v zdravo jedro slehernega človeka. —- —
Lansko gledališko sezono smo pričeli precej slabo. Zaradi organizacijskih slabosti je bila otvoritvena predstava šele v prvi polovici januarja. Proti koncu sezone se je položaj vidno izboljšal, tako da so bile nanbvb naštudirane štiri igre, ena pa ponovljena. Začeli smo z mladinsko igro Pavla Golie »Sneguljčico«. V režiji Poldke štigliceve je dobro uspela in dosegla 7 predstav, štejemo lahko med najboljše uprizoritve mladinskih iger po vojni. Sledila je Golarjeva veseloigra »Ples v Trnovem« v režiji Franca Finžgarja. Vse 3 predstave so zadovoljile in so se zlasti izkazali posamezni karakterni igralci. Govekarjevo narodno igro »Rokovnjači« sta prvič po vojni pripravila Oto Burdych in Poldka štigličeva.'^Uprizoritev je igralsko in s strani gledalcev dosegla svoj namen in doživela 5 predstav. Najbolj obiskana je bila tudi letos v režiji Franca Bevca ponovljena Gobčeva opereta »Planiiiska roža«. Dosegla je 8 predstav z učinkovitim gostovanjem
Pri »Rokovnjačih« sodelujoči ansambel. (Foto Jože Oblak)
v Železnikih. Za konec sezone je režiser Bevc pripravil še aktualno komedijo sodobnega hrvatskega avtorja Draga Gervaisa »Zaradi stanovanja«. V dobri izvedbi je dosegla 3 polne dvorane smejočega se občinstva. Vsega skupaj smo v lanski sezoni imeli 26 predstav petih različnih del, od katerih so vse dosegle amatersko povprečje, nekatere pa ga tudi presegle. Po nič obetajočem začetku, še kar lep končni rezultat.
In v novi sezoni 1952-53. Ali nam bo uspelo stabilizirati gledališko delo v našem mestu? — Po organizacijskih predpripravah je režiserski svet sestavil sledeči okvirni repertoar, iz katerega bodo zajemali posamezni režiserji v nastopajoči sezoni.
Domača dela:
Bratomor na Metavi. (Pavel Golia.) Ljudska žaloigra v 6 slikah.
Hmeljska princesa. (Radovan Gobec.) Opereta v 3 dejanjih.
Juntez (Fran Levstik.) Igra v 1 dejanju.
Pogumni Tonček. (Jaka špicar.) Pravljica v 5 dejanjih.
Predor d. d. (Tone šifrer.) Tragikomedija v 3 dejanjih.
Veriga. (Fr. S. Finžgar.) Ljudska igra v 3 dejanjih.
županova Micka. (A. T. Linhart.) Komedija v 2 dejanjih. Slovanska, dela:
Dundo Maroje. (Marin Držič.) Komedija v 3 dejanjih.
Mariša. (A. V. Mrštik.) Drama v 5 dejanjih.
R. U. R. (Karel čapek.) Kolektivna drama v 3 dejanjih s predigro.
Sneg. (Stanislav Przybyszewski.) Drama v 4 dejanjih.
Tam na gorah. (	) Opereta v 3 dejanjih.
Tuja dela:
Inšpertor na obisku. (J. B. Priestley.) Igra v 3 dejanjih.
Matura. (Ladislav Fodor.) Igra v 3 dejanjih.
Stilmondski župan. (Maurice Maeterlinck.) Drama v 3 dejanjih.
življenje je lepo. (Marcel Achand.) Komedija v 3 dejanjih. ,
Iz gornjega z eventuelnimi dopolnitvami bodo črpali režiserji dela za predstave v okviru gledališča SKUD Tone šifer ali za samostojne nastope gimnazijcev in učencev v gospodarstvu. Društveno gledališče predvideva uprizoritev 7. do 9. različnih del, za kar so se obvezali sledeči režiserji: Avdič Jože, Berčič Branko, Bevc Franc, Bogataj Janez, Burdych Oto, Finžgar Franc, Finžgar Lado, Goličič Franc, Janežič Jelo, Košca Franc, Polenec Polde, Primožič Vinko, Štiglic Poldka in Žakelj Pavle. Upajmo, da se bodo sprejetih nalog vestno lotili in da bodo posamezni igralci sprejemali od režiserjev zaupane jim vloge brez prevelikega prepričevanja in jih skrbno naštudirali. Takemu delu mora slediti individualni in skupni uspeh!
Vo'de Polenec ■
Predzgodovina škofjeloških pasijonskih iger
(Doneski k gledališki zgodovini škofje Loke.)
Škofja Loka in z njo skoraj četrtine Gorenjske je bila od 1. 973 do 1. 1803 pod oblastjo freisinških škofov. Njihova oblast je obsegala, ko je bilo loško gospodarstvo na višku, ves svet ob pritokih obeh Sor, na jugu do Medvod in Polhovega gradca, ob Savi navzgor do Lipnice in Jamnika, na zahodu do Podbrda in Idrije. Ogromna fevdalna posest, ki je bila popolnoma centralizirana v loškem glavarstvu. Značilno za škofe je, da na svojem svetu niso trpeli drugih oblastnikov ali graščakov. Edini večji grad ki ni bil last njihovih oskrbnikov, je bil Vartenberg, ki je stal za šmarjetno goro na strmem gradišču, katerega pa so škofje kupili in podrli.
Da je bil prav v Loki igran znameniti pasijon, ki je bil med največjimi gledališkimi dogodki v tedanji južni Avstriji, je gotovo eden izmed vzrokov ta velika centralistična gospodarska usmerjenost. Glavar loškega gospostva je imel od sredine 16. stoletja tudi absolutno vso sodno oblast. Izvzeti so bili samo rudarji v Železnikih, šele iz začetkov reformacije in po kmečkih puntih, ki se jih domačini niso udeležili, to je okoli 1. 1600, ko so začeli znamenito pravdo za robotnino, katera se je vlekla celih 50 let. je razvidno, da je nastopil čas vladarskega absolutizma. Ločani so že lahko vlagali svoje pritožbe v Gfadec in stopili s svojimi zastopniki (Jernačem šifrerjem) pred samega cesarja (Kos, Doneski k zgodovini škofje Loke in njenega okraja).
škofje so Loko večkrat obiskali. S tem so prinesli v mesto tudi ves svoj slovesni sprejemni ceremoniel (cerkveni teater). Pokorn popisuje v svoji razpravi (Pokorn, Loka, DS 1894), kako so meščani pričakovali in sprejemali svojo gospodo. Najprej so šli škofu naproti oskrbniki in' plemenitaši na konjih, kakih 15 po številu. Pred vrati so čakali mestni svetovalci s ključi, na trgu pa tlačani in meščani z banderji in cehi na čelu. škof je prišel obdan od svojih spremljevalcev, ki jih -je bilo trideset, in špalir je odšel v grad (cestni teater). Podobne vrste teater so bile tudi vse javne
Zaključna scena komedije »Zaradi stanovanja«. (Foto Jože Oblak)
sodbe, ki • so se izvrševale na Gavžniku in pri krvavem znamenju, ki stoji še danes ob križišču ceste v Crngrob (Dolenčeva hiša).
Najbolj razgibana doba za Loko je čas od druge polovice 16. stoletja do 1. 1801, ko je Avstrija sklenila mir z Francozi in je na Avstrijskem prenehalo gospostvo nemških knezov. Z letom 1803 pa preneha tudi škof j e-ška škofovska posest (Gruden-Mal, Zgodovina slovenskega naroda), šestnajsto stoletje vsebuje v zgodovini škofje Loke letnice, ki so znak samih hudih let. Leta 1528 Turki, 1. 1542 kobilice, 1. 1570 draginja in hudi davki, 1. 1582 kuga. Ti udarci in vedno večji pritisk cerkvenega fevda so povzročili, da je reformacija v loškem gospostvu našla ugodna tla. Kmetje so si želeli rešitve izpod vedno večjih dajatev, imovite meščane, ki so si želeli prostega trgovanja, pa so proti škofom že itak podpirali deželni stanovi. Kakšno življenje in prekucija sta bila v Loki si lahko predstavljamo iz sledečih poročil (Pokom, Loka). Od 52 klaris so ostale v samostanu samo štiri. Cerkve so bile prazne in opustošene. V samostanu klarisinj se je nastanil protestantski pastor. Po tožbah loškega glavarja je prišla v 1. 1585 iz Freisingena v Loko posebna šestčlanska komisija s pomožnim škofom, ki je odstavila ves mestni svet, imenovala novega in izgnala pastorja, ki se je zatekel v puštalski grad. Protestanti so se pritožili pri deželnih stanovih in se- komisiji uprli. Glavar je po nalogu komisije zaprl 3.1 posestnikov. Po odloku nadvojvode in neuspeli pritožbi so trdne protestante izselili, druge pa kaznovali z globo.
(Nadaljevanje sledi.)
OLab (UL&
VSEBINA slehernega lista mora biti pestra. Le taka ga naredi privlačnega za bralce in doseže vsestransko svoj namen.
če hoče biti naš list res škofjeloški prosvetni list, mora s svojo vsebino obseči in na svojih straneh obravnavati celotno kulturno-prosvetno problematiko našega mesta. Samo gledališki ali samo koncertni list bi pomenil preozek način dela; zanju bi se zanimal samo določen krog ljudi. Smatram za potrebno, da ob vsakokratni glavni temi, ki naj govori o gledališču, o glasbi, o slikarstvu, o petju, o knjižnici, o muzeju itd., posežemo s par besedami tudi v ostale panoge prosvetnega dela. še več. Ne smemo se omejiti samo na delokrog SKUD »Tone šifrer«. Fo-razgovoriti se moramo o kulturno-prosvetnem delu na gimnaziji in med učenci v gospodarstvu. Nujno je, da razpišemo tudi o delu, problemih in uspehih prosvetnih društev in aktivov škofjeloške bližnje okolice. Zanimati nas mora delo prosvetarjev v Stari Loki, pri Sv. Duhu, v žabnici, na Trati, na Godešiču, v Betečah, težiti moramo k medsebojnemu spoznavanju, posredovanju izkušenj in enotnemu oblikovanju kulturnega življenja.
Takim in podobnim prispevkom bo služila v listu stalna rubrika »Naše delo«. — Na dan torej s pošteno pametno besedo!
Urednik
❖
Glasbi...
Površnemu opazovalcu bi se morda zdelo, da glasbena sekcija v zadnjem letu ni mnogo delala ali celo napredovala. Toda temu ni tako. Tudi loški glasbeniki lahko
govorijo o uspehih, ki so se že pokazali ali ki bodo razvidni iz bodočega razvoja sekcije.
Predvsem lahko z veseljem ugotovimo, da jim' je uspelo zainteresirati za godbo na pihala in za orkester mladi naraščaj, ki se z društvenimi inštrumenti marljivo usposablja na Drž. glasbeni šoli In bo v bližnji bodočnosti dopolnil vrste starejših. Da bi bila glasbena izobrazba dostopna čim večjemu številu ljudi, ki se želijo učiti ljudskih intnhnentov (harmonika, kitara, citre) pa jim to v Državni glasbeni šoli na omogočeno, je bila v okviru sekcije ustanovljena društvena glasbena šola. Doslej je vpisanih 42 učencev. Ker pa je treba za tako ustanovo še mnogočesa nabaviti, je bilo ustanovljeno Društvo prijateljev glasbe, čigar številni podporni člani bodo s svojimi prispevki pomagali šoli iz njenih gmotnih težav. Na pomoč pa bo moral priskočiti tudi upravni odbor društva.
Samostojnih koncertov orkester .lansko leto ni imel. Nastopal je na raznih proslavah ter ob drugih sličnih potrebah in sodeloval pri treh uprizoritvah društvenega gledališča. POd vodstvom tov. Miška Gala pri »Sneguljčici«, pod taktirko tov. Edvarda Lipovška pri »Rokovnjačih« in »Planinski roži«. Toda s takim načinom dela člani sekcije niso zadovoljni. Pristopiti hočejo k načrtnemu delu za samostojne nastope in doseči sodelovanje z gledališčem na drugačni, bolj enakopravni podlagi. Pri skupno izvajanih delih hočejo biti polno upoštevani soustvarjalci in ne nekakšen privesek gledališča.
Kaj pa v bodoči sezoni ? — Uspeh glasbenih skupin je odvisen od
možnosti pripravljanja na samostojne nastope s takim sporedom, pri katerem bodo izvajalci nekaj pridobili in jim bo ugajal. Edino tedaj bodo z veseljem hodili k vajam in jim bo sodelovanje v društvu prijetno razvedrilo. Zato bo orkester vskladil delo z gledališčem in pripravil dva samostojna nastopa! Prepričani smo v njihovo uspešno delo in pričakujemo, da bo postala glasbena sekcija ena najdelavnejših v novi sezoni.
Franjo Zorko
*
Naši likovniki...
V vrtu škofjeloškega sidikalnega kulturno-umetniškega društva uspevajo in cveto različne rože.
Prav počasi, celo boječe, raste roža, ki so ji pri sajenju nadali ime likovna sekcija. Prvič je pokazala svoj cvet v pozni jeseni pred tremi leti. Pe skromno število njenih cvetnih listov, članov-likov-nikov se je tedaj predstavilo loški javnosti. To je bilo leta 1949 ob knjižni razstavi v Fizkulturnem domu, ko so po stenah razstavnega prostora visele slike' v olju in pastelni tehniki. Pojav je ostal skoraj neopažen.
Naslednjo pomlad je bila sekcija po dveh članih zastopana v Beogradu na razstavi likovnih del jugoslovanskih sindikalistov. Nekaj slik je bilo celo odkupljenih.
Za načrtno delo v slikarskem izobraževanju je potreben prostor, ki ga do sedaj najaktivnejša člana nimata niti v svojem privatnem stanovanju. Pa vendar nista svinčnika in čopiča vrgla v kot, le prisiljena sta bila naravo enostransko obdelovati .— zagledala sta se v pokrajino.
Umetniško izživljanje je bilo odvisno zgolj od posameznika, izbira
motivov povsem svobodna, Roža-sekcija je venela, le zveneti nikakor ni mogla. Spomladi 1951, za praznik ustanovitve Osvobodilne fronte, je dobila novih moči in zacvetela tretjič. V loški šolski telovadnici je viselo nad šestdeset slik. Prevladovali so pokrajinski motivi. Razstava je pokazala zadovoljivo zanimanje obiskovalcev. Pozabili pa So nanjo ljudje, ki so jih razstav-Ijalci z vso gotovostjo pričakovali ■— namreč skudovci sami.
Sekcija se je do jeseni skrčila na borno število treh likovnikov, odločna volja po življenju pa je rasla in prešla skoraj v trmo. Roža je želela svoje cvetove še in še odpirati in zbirala zato novih moči za letošnji Gorenjski festival. Umstveni odbor je namen pravilno razumel in ga tudi primerno podprl. V družbo ostalih Gorenjcev so loški likovniki prispevali za razstavo štirideset del. Tudi to pot je prevladoval pokrajinski motiv. Kulturna javnost je dela Ločanov ugodno ocenila. Glas o njih je zašel celo v slovensko dnevno in gorenjsko lokalno časopisje.
Letošnjo jesen se je sekcija močno trudila, da okrepi skupino likovnikov. Pridobila je devetnajst novih članov, največ, iz vrst študentov petega in šestega razreda gimnazije. Z dodelitvijo prostora v Kulturnem domu so jim dani tudi pogoji za načrtno delo in uspe-vanje. Končno je dosežen toliko željeni cilj! Ob študijskih urah bodo tu mlajši likovniki lahko iskali znanja in ga bogatili pri starejših tovariših.
Tako okrepljena družba se bo skušala v času zimskih šolskih počitnic pokazati v Loki s svojimi deli. Prizadevala si bo svoj cvet barvno obogatiti in ga napraviti mikavnega, kot je za slikarja vabljiv cvet, kadar ga izbira za tihožitje.	Karel Plestenjak
Mesfna
šivalnica
Škofja Loka
Z DELAVNICAMA V KLOBOVSOVI ULICI IN NA TRATI-KOLODVOBU
(Izdeluje
moško In žensko gaideroTio po meri in naj-novejši modi
Sprejema
v čiščenje in ■barvanje blago vseh vrst
POSTREŽBA SOLIDNA! / ZNIŽANE CENE!
Potrošnikom Škofje Loke in okolice
n n d i
Trgovsko podjetje
v svojih poslovalnicah
ŠPECERIJO: Mestni trg 8, Mestni trg 19,
Cesta talcev 1, Stara Loka 7,
Stari dvor 30 MANUFAKTURO: Cesta talcev 4 GALANTERIJO: Mestni trg 23 SADJE IN ZELENJAVO: Mestni trg 1 KURIVO: Mestni trg 8/1. nadstropje ŽELEZNINO, BARVE, STEKLO: Mestni trg 30
Hale g,eda: taOzlce cme - i-olidna fiG&tcežla/
Izdaja SKUD Tone šifrer v Škofji Loki. — Urednik: Branko Berčič. Tiska Gorenjska tiskarna v Kranju — 5082 52