Tina Bohak
Konservatorij za glasbo in balet Maribor
MILOŠ BRIŠNIK – POZABLJEN MARIBORSKI PEVSKI PEDAGOG
Izvirni znanstveni èlanek / Original Scientific Article
Izvleèek
Prispevek analizira in sintetizira ivljenje in delo pevskega pedagoga Miloša Brišnika,
katerega 110. obletnico rojstva obeleujemo v letošnjem letu. Gre za prvo poglobljeno
študijo, ki temelji na dokumentih in drugih pisnih virih, ohranjenih v arhivu
Konservatorija za glasbo in balet Maribor, Glasbeni in filmski zbirki Univerzitetne
knjinice Maribor, Glasbeni zbirki Narodne in univerzitetne knjinice Ljubljana ter v
Digitalni knjinici Slovenije. Avtorica obravnava Brišnikovo ivljenje z vsemi bistvenimi
prelomnicami, ki se navezujejo na njegovo zasebno ivljenje in pedagoško kariero.
Izpostavljeno je Brišnikovo udejstvovanje na Dravni glasbeni šoli v Mariboru
(1945–1948) in njenih kasnejših organizacijskih oblikah Srednji glasbeni šoli Maribor
(1948–1962), Centru za glasbeno vzgojo (1962–1977) in Zavodu za glasbeno in baletno
izobraevanje Maribor (1977–1978). Osvetljen je njegov pomen za solopevsko
izobraevanje po drugi svetovni vojni v drugem najveèjem mestu na slovenskih tleh.
Kljuène besede: Miloš Brišnik, pevski pedagog, Dravna glasbena šola Maribor, Srednja
glasbena šola Maribor, Center za glasbeno vzgojo Maribor, Zavod za glasbeno in baletno
izobraevanje Maribor.
Abstract
Miloš Brišnik – The Forgotten Maribor Singing Educator
The article presents the latest research on the life and work of the Maribor singing
educator Miloš Brišnik. This year we are marking the 110th anniversary of his birth. This
is the first in-depth study, based on documents and other written sources, preserved in the
archive of The Maribor Conservatory of Music and Ballet, the Music and Film collection
of the University of Maribor Library, the Music collection of the National and University
Library and the Digital Library of Slovenia. In the individual segments of the article the
author outlines all essential life events considering Brišnik’s private life as well as his
teaching career. Moreover, the author also systematically presents Brišnik’s pedagogical
work at the State Primary Music School in Maribor (1945–1948) and its organizational
forms the State Secondary Music school Maribor (1948–1962), Centre for Music
Education (1962–1977) and Institute for Music and Ballet Education Maribor
(1977–1978). The emphasis is laid upon the importance of Brišnik’s solo singing
education after the Second World War in Maribor, the second largest Slovenian city.
Keywords: Miloš Brišnik, singing educator, the State Primary Music School Maribor, the
State Secondary Music School Maribor, Centre for Music Education Maribor, Institute for
Music and Ballet Education Maribor.
29
Tina Bohak, MILOŠ BRIŠNIK – POZABLJEN MARIBORSKI PEVSKI PEDAGOG
ivljenjska pot Miloša Brišnika
Miloš Brišnik se je rodil 12. oktobra 1906 v Mozirju (hišna št. 43) kot sin slovenskih
staršev. Oèe Mihael (23. 9. 1866–21. 10. 1953)1 je bil po poklicu mesar in se je v domaèem
Mozirju preivljal kot gostilnièar, mati Marija (3. 3. 1873–4. 3. 1948),2 rojena Brinovec,
pa je ivela v Ljubljani in se preivljala s podporo svojih otrok.3 Sin Miloš je bil kršèen 15.
oktobra 1906 v upniji Sv. Jurija, in sicer kot Mihael Brišnik, kar nakazuje tradicijo
poimenovanja po oèetu, a je potrebno poudariti, da sicer svojega krstnega imena, razen v
uradnih dokumentih, nikoli ni uporabljal.4 Sicer je bilo v druini Brišnikovih rojenih deset
otrok, a je Miloš v dosegljivih virih najveèkrat omenjal le brata Antona in sestro Anico.5
Anton je ivel na Vranskem. Septembra 1942 je bil zaradi sodelovanja z okupatorjem
aretiran in od gestapa prepeljan v celjske zapore. Dva mesece kasneje so ga ubili Nemci.
Najveè stikov je ohranjal s sestro Anico, ki se je pri bratu Milošu v letih 1943–1944 tudi
uèila solopetja. Poroèena je bila z bolgarskim dravljanom Petroffom, s katerim sta se
preselila v švicarsko mesto Bern, kjer je nato sluboval na tamkajšnjem bolgarskem
veleposlaništvu.6 Natanène letnice selitve sestre Anice v Švico ni bilo mogoèe ugotoviti,
predvidevamo pa, da se je to zgodilo v 50. letih.7
Osnovno šolo je Miloš Brišnik obiskoval med leti 1913–1920, in sicer pri Sv. Juriju ob
Taboru v Savinjski dolini, kjer je bival pri sorodnikih. Po uspešno zakljuèenih sedmih
razredih osnovne šole se je elel vpisati na gimnazijo ter vzporedno obiskovati glasbeno
šolo, a mu slabe gmote razmere tega niso dovoljevale. Sorodniki so ga dali v uk v trgovino,
kjer se je izobrazil za trgovskega pomoènika.8 V zaèetku aprila 1923 je prièel delati v
trgovini Miloja Repièa z mešanim blagom v Domalah, kjer je ostal polna tri leta.9 Kot
trgovski pomoènik je od decembra 1926 do marca 1928 deloval v trgovini z mešanim
blagom in deelnih pridelkov pri Janku Artmanu v Sv. Juriju ob juni eleznici (danes
Šentjur pri Celju, op. p.),10 nato pa še do sredine junija leta 1928 pri P. Löschniggu v
Rogaški Slatini.11 Kot je mogoèe razbrati, bi moral Brišnik v letu 1926 opravljati vojaško
obveznost, a je bil zaradi kratkovidnosti oprošèen vojaške slube.12 Poudariti je potrebno,
da kljub petim letom slubovanja v trgovini, Brišnikova tenja po glasbenem
30
GLASBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 24. zvezek
1 Univerzitetna knjinica Maribor (v nadaljevanju UKM), Glasbena in filmska zbirka, Zapušèina Miloša
Brišnika in Dragice Sadnik, Sklep o dedovanju po smrti Mihaela Brišnika, 10. 1. 1957.
2 UKM, Glasbena in filmska zbirka, Zapušèina Miloša Brišnika in Dragice Sadnik, Sklep o dedovanju po
smrti Marije Brišnik, 20. 7. 1956.
3 Arhiv Konservatorija za glasbo in balet Maribor, fond Miloš Brišnik, ivljenjepis, rokopis, 29. 6. 1951.
4 Arhiv Konservatorija za glasbo in balet Maribor, fond Miloš Brišnik, Rojstni in krstni list Miloša
Brišnika.
5 UKM, Glasbena in filmska zbirka, Zapušèina Miloša Brišnika in Dragice Sadnik, Sklep o dedovanju po
smrti Marije Brišnik, 20. 7. 1956, Sklep o dedovanju po smrti Mihaela Brišnika, 10. 1. 1957.
6 Arhiv Konservatorija za glasbo in balet Maribor, fond Miloš Brišnik, Vprašalna pola, 20. 12. 1946.
7 UKM, Glasbena in filmska zbirka, Zapušèina Miloša Brišnika in Dragice Sadnik, Sklep o dedovanju po
smrti Marije Brišnik, 20. 7. 1956.
8 Arhiv Konservatorija za glasbo in balet Maribor, fond Miloš Brišnik, ivljenjepis, rokopis, 29. 6. 1951.
9 Arhiv Konservatorija za glasbo in balet Maribor, fond Miloš Brišnik, Izprièevalo Miloja Repièa, 10. 5.
1926.
10 Arhiv Konservatorija za glasbo in balet Maribor, fond Miloš Brišnik, Izprièevalo Janka Artmana, 18. 3.
1928.
11 Arhiv Konservatorija za glasbo in balet Maribor, fond Miloš Brišnik, Sprièevalo P. Löschnigga,
nedatirano.
12 Arhiv Konservatorija za glasbo in balet Maribor, fond Miloš Brišnik, Uverenje Komande celjskog Vojnog
okruga, 17. 11. 1926, Personalni list, 20. 3. 1957.
izobraevanju ni zamrla. Sam je svojo eljo po tem, da petje postane njegov ivljenjski
poklic, v enem izmed intervjujev opisal takole: »Petje je bilo e zgodaj moje najveèje
veselje. Kjer koli se je pelo, naj je bilo v cerkvi ali na koru, na prireditvah ali v drubi,
povsod so mi radi dajali solo toèke. Izbral sem si e drugi ivljenjski poklic, toda notranja
potreba me je gnala drugam, tako da sem se popolnoma posvetil petju in glasbenemu
strokovnemu študiju.«13 Ugotovimo, da je Brišniku pomagala sestra Anica, ki mu je s
finanèno podporo omogoèila študij glasbe. Miloš je sredi leta 1928 zapustil slubo v
Rogaški Slatini in še v istem letu prièel v Ljubljani obiskovati zasebne ure solopetja pri
pevskem pedagogu, zborovodji in glasbenem kritiku dr. Pavlu Kozini, kjer je ostal dobro
leto.14 Brišnik je pri dr. Kozini pridobil dovolj pevskega znanja, da je v šolskem letu
1929/1930 prièel obiskovati prvi razred solopetja na Dravnem konservatoriju pri
Jeanette Foedransperg, sicer uèenki Mateja Hubada, ki je ob Franu Gerbièu odloèilno
vplival na razvoj sistematiènega pouka solopetja na Slovenskem.15 Kot je Brišnik v enem
izmed intervjujev dejal, se je v èasu študija privatno izpopolnjeval pri Josipini Dolenc, ki
je bila leta 1933 med prvimi diplomanti solopetja na Dravnem konservatoriju v
Ljubljani.16 Zakaj se je odloèil za dodatno izpopolnjevanje, ni znano. Na Dravnem
konservatoriju je obiskoval tudi Operno šolo, v okviru katere je veliko nastopal, solistièno
pa se je kot tenorist v èasu študija udejstvoval precej manj.17 V 30. letih je veliko
koncertiral v domaèem Mozirju in okoliških krajih, med drugim je v avgustu 1932, na
praznik Marijinega vnebovzetja, kot tenorist – solist nastopil skupaj z domaèim pevskim
zborom in operno pevko Hedi Tertnik iz Gradca. Kot je zapisal kritik, »[…] sta se pevca
posebno uveljavila s Sattnerjevim duetom »Zdrava« in »Assumptio« […].«18 Leta 1935 je
diplomiral na Dravnem konservatoriju na uèiteljsko-pedagoškem oddelku in pridobil
poklic profesorja solopetja.19 S pomoèjo štipendije, h kateri je pripomogel teolog dr. Franc
Ksaver Lukman, dolga leta redni profesor na Teološki fakulteti v Ljubljani in odlièen
glasbenik,20 je Brišnik svoje solopevsko znanje od marca 1937 do maja 1939
izpopolnjeval v Milanu. Pouk solopetja je sprva obiskoval pri priznani italijanski
mezzosopranistki Idi Bergamasco, nekdanji èlanici milanske Scale, nato pa na milanskem
Conservatoriu di musica Giuseppe Verdi pri znamenitem italijanskem tenoristu
31
Tina Bohak, MILOŠ BRIŠNIK – POZABLJEN MARIBORSKI PEVSKI PEDAGOG
13 Tine Debeljak, »Pred prvim pevskim nastopom tenorista prof. M. Brišnika,« Slovenec 71/96 (1943): 3.
14 Dr. Pavel Kozina je leta 1903 doktoriral iz filozofije na dunajski Filozofski fakulteti, sedem let kasneje
(1910) pa je na Dunaju opravil dravni izpit iz solopetja. Leta 1921 je ustanovil zasebno pevsko šolo,
katere glavne znaèilnosti je objavil v dveh delih, in sicer kot Pevsko šolo I.–II. (1922–1923).Tonèka
Stanonik in Lan Brenk, Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon (Ljubljana: Mladinska knjiga,
2008), 541.
15 V obdobju med obema vojnama je Jeanette Foedransperg sprva pouèevala na šoli Glasbene matice, nato
pa na Dravnem konservatoriju (od leta 1919) in na Glasbeni akademiji (od leta 1939). Po drugi svetovni
vojni se je kot solopevska pedagoginja uveljavila na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Narodna in
univerzitetna knjinica Ljubljana (dalje NUK), Glasbena zbirka, fond Glasbena matica, konservatorij;
Debeljak, »Pred prvim pevskim nastopom tenorista, prof. M. Brišnika,« 3; Poroèilo društva Glasbene
matice v Ljubljani o šolskem letu 1929/1930 (Ljubljana: Glasbena matica, 1930), 14, 36; Stanonik in
Brenk, Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon, 254.
16 Debeljak, »Pred prvim pevskim nastopom tenorista prof. M. Brišnika,« 3; Nataša Cigoj Krstuloviæ,
Zgodovina, spomin, dedišèina: ljubljanska Glasbena matica do konca druge svetovne vojne (Ljubljana:
Zaloba ZRC, ZRC SAZU, 2015), 170.
17 Poroèilo društva Glasbene matice v Ljubljani o šolskem letu 1929/1930, 14, 36.
18 NN, »Braslovèe,« Slovenec 61/187 (1933): 7.
19 Arhiv Konservatorija za glasbo in balet Maribor, fond Miloš Brišnik, ivljenjepis, rokopis, 29. 6. 1951.
20 Stanonik in Brenk, Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon, 643.
Beniaminu Gigliju.21 V Milanu je prav tako obiskoval 14-meseèni teèaj pri mojstru
Annibalu Ghidottiju, ki je deloval na Scuoli di canto perfetta educazione vocale, kjer se je
uril v postopnem fiziološkem študiju dihanja, rabi vokalov, pravilni izgovarjavi v
italijanskem jeziku v povezavi s petjem samospevov ter odlomkov iz oper po lastni izbiri
(kot npr. Don Juan W. A. Mozarta, La Traviata G. Verdija, ipd.).22
Vzporedno s študijem na ljubljanskem konservatoriju se je Miloš Brišnik zasebno
izobraeval na celjski realni gimnaziji, kjer je po prihodu iz Italije leta 1939 opravil
zrelostni izpit in uspešno zakljuèil šolanje.23 Ker kljub ustrezni splošni in glasbeni
izobrazbi, ni dobil zaposlitve, se je s 1. junijem istega leta zaposlil pri ljubljanskem
mesarskem mojstru Francu Zajcu, kjer je bil zaposlen kot blagajnik in knjigovodja vse do
15. maja 1945.24 V letu 1940 je v Ljubljani ustanovil pevsko šolo, prièel pouèevati jezike
ter se vpisal na ljubljansko filozofsko fakulteto, kjer je študiral romanistiko.25 V èasu
okupacije je ivel v Ljubljani, na Potoènikovi 8 in materialno izdatno podpiral OF pri
ljubljanskih nabornih akcijah.26 Aktivno je govoril nemški, francoski, italijanski in
angleški jezik.27
Kot umetniški poustvarjalec – tenorist je Miloš Brišnik s samostojnim recitalom debutiral
konec aprila 1943 v veliki Filharmonièni dvorani, kjer je preteno poustvaril repertoar, ki
ga je pripravil na izpopolnjevanju v Milanu. Ob spremljavi pianistke Silve Hrašovec se je
v prvem delu predstavil s samospevi razliènih domaèih in tujih skladateljev, v drugem
delu pa z eno oratorijsko in s petimi opernimi arijami.28 Vsekakor je potrebno poudariti, da
je Brišnik imel za koncert pripravljen izjemno obseen in zahteven spored, v katerem bi
lahko zelo tehtno dokazal tehnièno in muzikalno dovršenost, vendar pa, kot je razvidno iz
kritike skladatelja, pianista in pedagoga Marijana Lipovška, temu ni bilo tako. Lipovšek je
po koncertu med drugim zapisal: »[…] al moramo ugotoviti, da pevska kariera ni za
koncertanta. Volja, s katero se je podal na pot teavnega študija, je zares nenavadna, a pri
najveèji dobrohotnosti je ne moremo smatrati za prav in pametno usmerjeno. […] Stroga
32
GLASBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 24. zvezek
21 UKM, Glasbena in filmska zbirka, Zapušèina Miloša Brišnika in Dragice Sadnik, Potrdilo Beniamina
Giglija o obiskovanju individualnih ur solopetja, 9. 3. 1938.
22 UKM, Glasbena in filmska zbirka, Zapušèina Miloša Brišnika in Dragice Sadnik, Potrdilo prof. Annibala
Ghidottija o obiskovanju teèaja, 11. 8. 1939; Arhiv Konservatorija za glasbo in balet Maribor, fond Miloš
Brišnik, Personalni list, 20. 3. 1957; Debeljak, »Pred prvim pevskim nastopom tenorista prof. M.
Brišnika,« 3.
23 Arhiv Konservatorija za glasbo in balet Maribor, fond Miloš Brišnik, ivljenjepis, rokopis, 29. 6. 1951.
24 UKM, Glasbena in filmska zbirka, Zapušèina Miloša Brišnika in Dragice Sadnik, Prošnja za priznanje
delovne dobe, 14. 12. 1966.
25 UKM, Glasbena in filmska zbirka, Zapušèina Miloša Brišnika in Dragice Sadnik, Legitimacija Miloša
Brišnika kot rednega slušatelja Filozofske fakulteta na Univerzi Kralja Aleksandra I. v Ljubljani v
šolskem letu 1940/41; Debeljak, »Pred prvim pevskim nastopom tenorista prof. M. Brišnika,« 3; Arhiv
Konservatorija za glasbo in balet Maribor, fond Miloš Brišnik, ivljenjepis, rokopis, 29. 6. 1951.
26 Arhiv Konservatorija za glasbo in balet Maribor, fond Miloš Brišnik, Vprašalna pola – Miloš Brišnik, 20.
12. 1946; ivljenjepis, rokopis, 29. 6. 1951.
27 Arhiv Konservatorija za glasbo in balet Maribor, fond Miloš Brišnik, Osebni karton Miloša Brišnika, 1. 9.
1969.
28 Podrobnejši koncertni spored: L. Mililotti: Ubogi mornar, K. Hoffemeister: Narcisov cvet, G. Krek:
Izkušnja, A. Lajovic: Iskal sem svojih mladih dni, V. Billi: Prepeva èrièek, E. Grieg: Eros ter K. Spross:
Vèeraj in danes, G. F. Händel: arija iz oratorija Mesija, J. Massenet: Sanje iz opere Manon, W. A. Mozart:
arija iz opere Don Juan, P. I. Èajkovski: arija Lenskega iz opere Jevgenij Onjegin, C. Gounod: arija iz
opere Faust ter G. Rossini: arija iz opere Seviljski brivec. NUK, Glasbena zbirka, fond Miloš Brišnik,
mapa Kronika, Koncertni list – Samostojni koncert M. Brišnika, 30. 4. 1943; Debeljak, »Pred prvim
pevskim nastopom tenorista prof. M. Brišnika,« 3.
presoja njegovih [Brišnikovih op. p.] zmonosti, ki naj jih eventuelno prekontrolira po
kakem pametnem in nepristranskem muziku in dobrem pevskem pedagogu, ga bo gotovo
odvrnila od nadaljnjega koncertiranja, od udejstvovanja, za katero smo odgovorni
narodu in umetnostnim vzorom samim.«29 Brišnik je kritiko veè kot oèitno sprejel in se
sooèil s svojimi umetniškimi potenciali, saj umetniško ni veè deloval, paè pa se je še
intenzivneje podal v pedagoško udejstvovanje. Leta 1940 je ustanovil pevsko šolo in v
nadaljnjih dveh letih v njenem okviru redno prirejal samostojne koncertne veèere v
ljubljanski mali filharmonièni dvorani, kjer so se njegovi gojenci predstavili v dveh delih
– v prvem z izbranimi samospevi, v drugem pa z izbranimi opernimi arijami. Posebno
pozornost je namenjal tudi uprizoritvam duetov. Nastopili so sestra Miloša Brišnika,
mezzosopranistka Anica Brišnik, Marjanca Polajnar, tenorist Roman Lupinc, sopranistka
Tinka Tomšiè ter mezzosopranistka Dragica Sadnik, ki se je uveljavila kot operna pevka
in je predstavljena v nadaljevanju.30 Kot redni spremljevalec obeh koncertov se je
predstavil pianist in skladatelj Joe Osana, sicer po izobrazbi filolog, ki se je rodil in
odrašèal v Ljubljani. Leta 1948 se je preselil v Argentino, kjer je v Buenos Airesu
pouèeval v lastni glasbeni šoli in se udejstvoval kot koncertni pianist. Od leta 1971 je bil
organist v slovenski upniji Brezmadene v kanadskem Torontu in tam pouèeval petje v
slovenski šoli ter vodil mladinski pevski zbor.31 Kritiških odzivov na letna koncerta
Brišnikove pevske šole med dosegljivi viri ni bilo zaslediti.
Predvidevamo, da je pedagoško udejstvovanje Miloša Brišnika v Ljubljani usodno
zaznamovalo tudi njegovo zasebno ivljenje. Med svojimi uèenkami je posebno
naklonjenost gojil do trinajst let mlajše mezzosopranistke Dragoste Sabine oz. Dragice
Sadnik (8. 10. 1919–6. 3. 2005),32 s katero sta se 7. avgusta 1948 v Mariboru poroèila.
Otrok nista imela.33 Dragica Sadnik, sicer rojena v kraju Sv. Pavel pri Preboldu (danes
Prebold, op. p.),34 je petje med leti 1938–1940 študirala na ljubljanskem konservatoriju pri
Jeanette Foedransperg, nato pa je s študijem nadaljevala v zasebni pevski šoli pri
Brišniku.35 Med drugim se je izpopolnjevala na koncertnem in opernem oddelku dunajske
akademije. Leta 1944 je kot èlanica Opernega studia debutirala na ljubljanskem opernem
odru, in sicer v vlogi pastirja Lela v operi N. A. Rimskega-Korsakova Sneguroèka.36 Leto
kasneje se je zaposlila v mariborski operi, kjer je neprekinjeno pela do upokojitve leta
1972.37 V svoji karieri je poustvarila veèino pomembnejših mezzosopranskih vlog, med
33
Tina Bohak, MILOŠ BRIŠNIK – POZABLJEN MARIBORSKI PEVSKI PEDAGOG
29 Marijan Lipovšek, »Koncert Miloša Brišnika,« Jutro 23/99 (1943): 3.
30 NUK, Glasbena zbirka, fond Miloš Brišnik, mapa Kronika, Koncertni list – Nastop gojencev pevske šole
prof. M. Brišnika, 10. 9. 1943; Koncertni list – Nastop gojencev pevske šole prof. M. Brišnika, 6. 7. 1944.
31 Lidija Podlesnik Tomášiková, ivljenje in delo Joeta Osane (1919–1996) (magistrsko delo, Ljubljana:
Filozofska fakulteta, Oddelek za muzikologijo, 2013); Stanonik in Brenk, Osebnosti: veliki slovenski
biografski leksikon, 779.
32 Iskrena hvala g. Miru Vodušku za posredovanje podatkov.
33 Arhiv Konservatorija za glasbo in balet Maribor, fond Miloš Brišnik, ivljenjepis, rokopis, 29. 6. 1951;
Osebni karton, 1. 9. 1969; Rokopis z osebnimi podatki, brez paginacije.
34 UKM, Glasbena in filmska zbirka, Zapušèina Miloša Brišnika in Dragice Sadnik, mapa Dragica – osebni
dokumenti, odloèbe, Izpisek iz poroène matiène knjige, 7. 8. 1948.
35 UKM, Glasbena in filmska zbirka, Zapušèina Miloša Brišnika in Dragice Sadnik, , mapa Dragica – osebni
dokumenti, odloèbe, Potrdila Mestnega poglavarstva Ljubljana, 23. 8. 1943.
36 UKM, Glasbena in filmska zbirka, Zapušèina Miloša Brišnika in Dragice Sadnik, Potrdilo o èlanstvu
Dragice Sadnik v Opernem studiu Dravnega gledališèa v Ljubljani, 1. 11. 1944.
37 UKM, Glasbena in filmska zbirka, Zapušèina Miloša Brišnika in Dragice Sadnik, mapa Dragica – osebni
dokumenti, odloèbe, Sklep o prenehanju dela, 2. 11. 1972.
drugim je bila Azucena, Ulrika, Amneris, Jeibaba, ipd. Uveljavila se je tudi kot koncertna
pevka – veliko je koncertirala v Mariboru, Ljubljani, Beogradu in Dunaju.38
Kot je razvidno iz stanovanjske nakaznice, sta se z Milošem Brišnikom jeseni leta 1945
preselila v Maribor na Aškerèevo 7, kjer sta ivela v visokem pritlièju (z izjemo leta 1946,
ko sta stanovala na Cankarjevi 3639), leta 1962 sta se preselila na Aškerèevo 90,40 štiri leta
kasneje pa na Kamniško 48, kjer sta bivala do svoje smrti.41 Zakonca Brišnik sta bila
velika ljubitelja izletov, saj v njuni zapušèini zasledimo številne razglednice z motivi
slovenskih hribov, gora, jezer in cerkva.42
Brišnikovo delovanje v mestu ob Dravi – Dravna glasbena šola (1945–1948)
Po drugi svetovni vojni je glasbeno izobraevanje v Mariboru prièelo dobivati
profesionalno podobo, ki je presegla delovanje predvojne Glasbene matice. Dan po
osvoboditvi Maribora, 10. maja 1945, je takratni predvojni ravnatelj Glasbene matice,
violonèelist Oton Bajde,43 prejel pooblastilo sekretariata Okronega odbora OF, da lahko
v obdravskem mestu zapleni vsa glasbila v tamkajšnjih uèiteljišèih, nekdanji nemški
glasbeni šoli (Musik für Jugend und Volk) ter drugih šolah in zapušèenih stanovanjih
nemškega prebivalstva. Ob tem je prejel tudi posebno pravilo, da mu je dovoljeno za
prevoz glasbil in notnega materiala legitimirati »krepke moške« ter jim odvzeti
dokumente za èas opravljanja dela. Kasneje so to delo opravljati vojni ujetniki. Na ta naèin
je bilo v obdravskem mestu zaseenih okoli tristo klavirjev, harmonijev, èembalo, veliko
godal, trobil in pihal ter veèje kolièine notnega gradiva, prav tako pa je k temu pripadal
tudi ves arhiv z instrumenti nekdanje Glasbene matice.44 Bajde je imel tako ustrezne
pogoje, da je ustanovil in organiziral glasbeno šolo, ki je nadaljevala tradicijo predvojne
Glasbene matice, a je hkrati presegla društvene okvirje, saj je finanèno podporo zanjo
prevzel Mestni ljudski odbor kot drubena ustanova.45 Na zaèetku delovanja se je
imenovala Dravna glasbena šola, èeprav ji ta naziv ni bil priznan z odloèbo republiških
organov.
Srednja glasbena šola (1948–1962)
Odloèbo o ustanovitvi Srednje glasbene šole (dalje SGŠ) je Ministrstvo za prosveto LRS,
ki ga je tedaj vodil dr. Joe Potrè, izdalo šele leta 1948, v skladu z navodili Komiteja za
34
GLASBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 24. zvezek
38 Smiljan Samec, ur., Slovenski gledališki leksikon (Ljubljana: Mestno gledališèe ljubljansko, 1972), 607;
Stanonik in Brenk, Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon, 990.
39 Arhiv Konservatorija za glasbo in balet Maribor, fond Miloš Brišnik, Vprašalna pola, 20. 12. 1946.
40 Arhiv Konservatorija za glasbo in balet Maribor, fond Miloš Brišnik, Odloèba o zaposlitvi na Centru za
glasbeno vzgojo, 11. 3. 1963.
41 UKM, Glasbena in filmska zbirka, Zapušèina Miloša Brišnika in Dragice Sadnik, Potni list Dragice
Sadnik, 3. 3. 1966; Arhiv Konservatorija za glasbo in balet Maribor, fond Miloš Brišnik, ivljenjepis,
rokopis, 29. 6. 1951; Osebni karton, 1. 9. 1969; Rokopis z osebnimi podatki, brez paginacije.
42 UKM, Glasbena in filmska zbirka, Zapušèina Miloša Brišnika in Dragice Sadnik.
43 Manja Flisar, Sledi glasbe in plesa (Maribor: Srednja glasbena in baletna šola, 2006), 38–40, Stanonik in
Brenk, Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon, 31.
44 Flisar, Sledi glasbe in plesa, 22; Darja Koter, Slovenska glasba 1918–1991(Ljubljana: Študentska
zaloba, 2012), 246.
45 Manica Špendal, »Razvoj glasbenega ivljenja v Mariboru,« v Maribor skozi stoletja, Razprave I
(Maribor: Zaloba Obzorja, 1991): 657.
kulturo in prosveto vlade FRLJ za reorganizacijo glasbenega šolstva. Šola je bila izrazito
kadrovska, kar je omenjena odloèba tudi potrjevala. Ministrstvo je v letu 1948 zavod
preimenovalo v SGŠ, nijo stopnjo pa v Nijo glasbeno šolo (dalje NGŠ) pri SGŠ v
Mariboru.46 Bajdetu je bilo prav tako s polno politièno odgovornostjo zaupano
zaposlovanje uèiteljev za srednjo glasbeno šolo, ki je spomladi istega leta prièela
delovati.47 Med prvimi štirimi redno nastavljenimi profesorji je bil zraven violonèelista
Otona Bajdeta, pianistke Ksenije Ogrin in violinista Tarasa Poljanca v zaèetku oktobra
1945 nastavljen tudi Miloš Brišnik kot profesor pripravnik za solopetje, prav tako je prièel
s pouèevanjem italijanšèine, fiziologije in dikcije.48 Brišnik je bil v prvem šolskem letu do
10. marca 1946 s strani Ministrstva za prosveto Narodne vlade Slovenije nastavljen tudi
kot profesor pripravnik na mariborski Dravni gimnaziji.49 Mestni odbor OF (dalje
MOOF) je ustanovi dodelil prostore v protestantskem upnišèu na Trubarjevi 1. Šola je z
delom prièela 22. maja 1945. Sprva so na Dravni glasbeni šoli po naèelu širitve glasbene
umetnosti med prebivalstvo organizirali teèaje za zborovodje, da bi mariborsko
prebivalstvo urili v petju partizanskih pesmi.50 Redni pouk se je konèal 31. julija 1945. V
avgustu in septembru so zaposleni uèitelji pomagali ravnatelju Otonu Bajdetu pri urejanju
zbirke glasbil in prevzemanju ter ocenjevanju zaplenjenih klavirjev. Potrebno je poudariti,
da pouk v ustanovitvenem šolskem letu še ni potekal redno, strokovno in sistematièno, saj
je bilo takó delo kot zaposlovanje še »v povojih«.51 Prvo redno šolsko leto se je prièelo 15.
oktobra 1945, v katerega je bilo sprejetih 255 uèencev.52 V zaèetku novembra se je šola
preselila v drugo nadstropje franèiškanskega samostana na Ulici Vita Kraigherja 2. Zaradi
neugodnih vremenskih razmer (mraz) in pomanjkanja kuriva je skupinski pouk teorije,
intonacije, harmonije in orkestra odpadel vse do 1. aprila 1946.53 V ustanovnem šolskem
letu je bilo na oddelek za solopetje vpisanih šestindvajset uèencev, od tega triindvajset na
nijo in trije na srednjo stopnjo, potrebno pa je poudariti, da je bilo zanimanje za solopetje
v kasnejših letih vedno pri vrhu, takoj za poukom klavirja in violine.54 K popularizaciji
solopetja je zagotovo pripomogel tudi Miloš Brišnik, ki je z veliko vnemo pouèeval in
motiviral uèence za kvalitetno delo. Šola je e v prvem šolskem letu redno prirejala javne
nastope svojih gojencev in kot eno izmed dobro obiskanih prireditev velja omeniti Javno
Prešernovo proslavo glasbene šole, ki je bila izvedena 8. februarja leta 1946 v mariborski
Kazinski dvorani. Med drugim so na njej uspešno nastopili tudi gojenci solopevskega
oddelka, kjer je takrat pouèeval zgolj Miloš Brišnik.55
35
Tina Bohak, MILOŠ BRIŠNIK – POZABLJEN MARIBORSKI PEVSKI PEDAGOG
46 Flisar, Sledi glasbe in plesa, 23.
47 Prav tam, 22.
48 UKM, Glasbena in filmska zbirka, Zapušèina Miloša Brišnika in Dragice Sadnik, Dravna glasbena šola
– Poroèilo ob 1. šolskem letu 1945/46 (Maribor: Mariborska tiskarna, 1946), 6; Arhiv Konservatorija za
glasbo in balet Maribor, fond Miloš Brišnik, ivljenjepis, rokopis, 29. 6. 1951; Srednja glasbena šola
Maribor – 10 let v svobodi (brošura) (Maribor: Srednja glasbena šola, 1955), 6.
49 UKM, Glasbena in filmska zbirka, Zapušèina Miloša Brišnika in Dragice Sadnik, Zaèasni dekret
Ministrstva za prosveto Narodne vlade Slovenije, 11. 10. 1945; Arhiv Konservatorija za glasbo in balet
Maribor, fond Miloš Brišnik, Personalni list, 4. 1. 1960; Osebni karton Miloša Brišnika, 1. 9. 1969.
50 Flisar, Sledi glasbe in plesa, 22; Koter, Slovenska glasba 1918–1991, 247.
51 Flisar, Sledi glasbe in plesa, 24.
52 UKM, Glasbena in filmska zbirka, Zapušèina Miloša Brišnika in Dragice Sadnik, Dravna glasbena šola
– Poroèilo ob 1. šolskem letu 1945/46, 7.
53 Srednja glasbena šola Maribor – 10 let v svobodi (brošura), 27.
54 UKM, Glasbena in filmska zbirka, Zapušèina Miloša Brišnika in Dragice Sadnik, Dravna glasbena šola
– Poroèilo ob 1. šolskem letu 1945/46, 7; Flisar, Sledi glasbe in plesa, 27.
55 Srednja glasbena šola Maribor – 10 let v svobodi (brošura), 27.
Ob nastopu slube v Mariboru je bil Brišnik e zelo poznan pevski pedagog, saj je pred
tem praktièno pet let privatno pouèeval v Ljubljani. Posamezniki so se nanj obraèali tudi
za kakšen nasvet oz. pomoè. O tem prièa pismo uveljavljenega lirskega basista
Aleksandra Kovaèa, v obdobju 1952–1971 solista mariborske opere, ki pravi:
»Spoštovani g. prof. Brišnik! Oprostite mi ko se Vam drznem pisati in prositi za pomoè in
nasvet. Moje edino veselje je in je bilo petje. e v ravni mladosti sem si elel da bi se
vzgojil za petje. A mi ni bila nikoli dana prilika. Ker sem sin siromašne matere. V èasu
okupacije so me hoteli dati v šolo kar sem odloèno zavrnil. A sedaj po osvoboditvi sem
nastopal v Celju na kulturnih prireditvah. A sedaj si elim da bi se lahko posvetil študijo. A
nimam denarnih sredstev. Prosil bi Vas da mi sporoèite ako se izplaèa moj glas kultivirati.
In èe je monost da bi se lahko v Mariboru pri Vam uèil. Ker moje veselje je petje in
gledališèe. Prosil bi Vas èe mi lahko svetujete ali pomagate da bi prišel do študija. Èe
Vam je tudi mogoèe mi poslati eno potrdilo radi mojega glasu da se izplaèa študij. Da bi
prosil v Celju še za pomoè. Z odliènim spoštovanjem, Kovaè Aleksander. (P. S. »Pel sem
tudi na pevskih tekmah v Mariboru!)«56 Ugotovimo, da je Brišnik Kovaèu priporoèilo za
študij najverjetneje posredoval, saj je pevsko šolanje po vojni nadaljeval v Celju pri
profesorici Heleni Lapajne, nato pa je leta 1948 pristopil k opernemu zboru v Mariboru in
se v naslednjih dveh letih šolal pri Milošu Brišniku na mariborski Srednji glasbeni šoli.57
Brišnik se ob prihodu v Maribor ni zadovoljil zgolj s pouèevanjem, ampak se je prièel
udejstvovati tudi širše. Sodeloval je kot popisovalec klavirjev pri okronem Zbirnem
centru za ocenjevanje klavirjev, bil èlan OF, sindikata prosvetnih delavcev in Zveze
kulturnih in znanstvenih delavcev Mariborske oblasti.58 Med drugim je v 40. letih deloval
kot organizator in vodja pevskih zborov v mariborskih tovarnah MTT, Thoma, Hutter,
Roteks in Svila,59 sodeloval pri ocenjevalnih komisijah na pevskih tekmovanjih
kulturno-umetniških društev ter vodil kvinteta SKUD-a »Miha Pintar« v Rušah.60 Jeseni
leta 1948 je bila ustanovljena glasbena šola KUD Joe Hermanko, katere prvi ravnatelj je
bil dirigent, zborovodja in skladatelj Maks Unger. Miloš Brišnik je od ustanovitve in vsaj
do zaèetka 60. let tam honorarno pouèeval solopetje.61 V šolskem letu 1949/1950 je bil
imenovan za pomonega inšpektorja za glasbo na gimnazijah in sedemletkah na
mariborskem obmoèju, kar je bila zanj izjemna popotnica, ki je potrjevala kakovost
njegovega pedagoškega dela.62 Ob tem se vprašamo o naèinih kadrovanja v letih po drugi
svetovni vojni. Ugotovimo, da je na to gotovo vplivalo aktivno politièno delovanje
posameznika, iz èesar sklepamo, da je bil Brišnik najbr politièno ustrezen in zaupanja
36
GLASBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 24. zvezek
56 UKM, Glasbena in filmska zbirka, Zapušèina Miloša Brišnika in Dragice Sadnik, Pismo Aleksandra
Kovaèa Milošu Brišniku, Celje, 7. 12. 1945.
57 Samec, ur., Slovenski gledališki leksikon, 323; Stanonik in Brenk, Osebnosti: veliki slovenski biografski
leksikon, 533.
58 Arhiv Konservatorija za glasbo in balet Maribor, fond Miloš Brišnik, ivljenjepis, rokopis, 29. 6. 1951.
59 UKM, Glasbena in filmska zbirka, Zapušèina Miloša Brišnika in Dragice Sadnik, Dravna glasbena šola
– Poroèilo ob 1. šolskem letu 1945/46, str. 6, Srednja glasbena šola Maribor – 10 let v svobodi (brošura),
8.
60 Arhiv Konservatorija za glasbo in balet Maribor, fond Miloš Brišnik, ivljenjepis, rokopis, 29. 6. 1951.
61 Arhiv Konservatorija za glasbo in balet Maribor, fond Miloš Brišnik, Personalni list, 4. 1. 1960;
Vprašalna pola za ocenitev uènega in vzgojnega osebja za šolsko leto 1960/1961, 26. 6. 1961; Srednja
glasbena šola Maribor – 10 let v svobodi (brošura), 30–31.
62 UKM, Glasbena in filmska zbirka, Zapušèina Miloša Brišnika in Dragice Sadnik, Dekret o imenovanju v
pomonega inšpektorja za petje, 5. 12. 1949; Arhiv Konservatorija za glasbo in balet Maribor, fond Miloš
Brišnik, ivljenjepis, rokopis, 29. 6. 1951.
vreden kandidat za imenovanje v vidnejše funkcije širšega mariborskega okoliša. V
obdobju 1946–1951 se je veliko udejstvoval tudi kot kritik opernih predstav, kasneje pa
tudi vokalnih koncertov, in sicer pri mariborskem èasniku Vestnik,63 èigar prva številka je
izšla konec maja 1945.64 Leta 1951 je opravil strokovni izpit za profesorja srednje šole iz
solopetja in tako dokazal strokovno usposobljenost za svoj poklic.65 V èasu, ko je Srednja
glasbena šola praznovala desetletnico delovanja, je Brišnik prevzel vodenje
novonastalega Društva glasbenih pedagogov, prav tako pa sta bila s kolegom, glasbenim
pedagogom in publicistom Vladom Golobom (1914–1986), tudi zunanja sodelavca
Zavoda za šolstvo.66 Tako sta lahko neposredno vplivala na glasbeno vzgojo v osnovnih
šolah ter nijih glasbenih šolah mariborskega obmoèja. Spoznavala sta številne kadrovske
probleme kot tudi nadarjene posameznike, ki sta jih znala usmeriti oz. preprièati, da so se
posvetili študiju glasbe.67 V marcu 1956 je bil Brišnik ponovno imenovan v pomonega
inšpektorja za petje na podroèju OLO Maribor, v šolskem letu 1958/1959 pa je kot
pomoni inšpektor deloval na podroèju glasbene šole in pouka glasbe na osnovnih šolah,
na matièni ustanovi pa je zraven solopetja na obeh stopnja pouèeval še metodiko petja na
SGŠ.68 Njegovo delovanje je bilo v 50. letih v Mariboru široko razvejano in kot kae, je bil
Brišnik za èasa svojega ivljenja prava ikona mariborskega glasbenega ivljenja na
pedagoškem podroèju.
Šolsko leto 1961/1962 je bilo za solopevsko izobraevanje na Srednji glasbeni šoli v
Mariboru izjemnega pomena, saj je bila na pobudo Miloša Brišnika in sopranistke Jelke
Cimerman Igliè (1911–2003), ki je do upokojitve leta 1959 delovala kot solistka v
mariborski operi,69 ustanovljena operna šola, znotraj katere je delovala tudi dramska
skupina. Eden najveèjih uspehov operne šole predstavlja uprizoritev Puccinijeve opere La
Boheme v mariborskem gledališèu leta 1971 ob 25-letnici delovanja šole. Operni orkester
je igral pod taktirko dirigenta Vladimirja Koblerja, zbor je pripravil zborovodja Gustav
Rakuša, kot solisti pa so se predstavili gojenci operne šole, med katerimi zasledimo tudi
Brišnikove uèence,70 in sicer: Bredo Janko, ki se je prav tako kot njen profesor uveljavila
kot predana in uspešna solopevska pedagoginja na Srednji glasbeni šoli pri CGV,71
37
Tina Bohak, MILOŠ BRIŠNIK – POZABLJEN MARIBORSKI PEVSKI PEDAGOG
63 Srednja glasbena šola Maribor – 10 let v svobodi (brošura), 8; Samec, ur., Slovenski gledališki leksikon,
81–82.
64 Èasnik Vestnik je neposredni predhodnik èasnika Veèer, ki je pod tem imenom prièel izhajati septembra
1952. »Zgodovinski mejniki èasnika Veèer« dostop: http://predstavitev.vecer.com/v1/sl/?kaj=
Zgodovina, obiskano 14. 5. 2016.
65 Arhiv Konservatorija za glasbo in balet Maribor, fond Miloš Brišnik, ivljenjepis, rokopis, 29. 6. 1951.
66 Vasja Sterlé, »Štirideset let kulturnega poslanstva, v: Srednja glasbena in baletna šola Maribor
1945–1985 (jubilejni almanah) (Maribor: Srednja glasbena in baletna šola Maribor, 1985), 8; Stanonik in
Brenk, Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon, 297.
67 Sterlé, »Štirideset let kulturnega poslanstva,« 8.
68 Arhiv Konservatorija za glasbo in balet Maribor, fond Miloš Brišnik, Odloèba o imenovanju v pomonega
inšpektorja za petje, 5. 3. 1956; Vprašalna pola za ocenitev uènega in vzgojnega osebja za šolsko leto
1958/1959, 25. 6. 1959.
69 Samec, ur., Slovenski gledališki leksikon, 227–228, Stanonik in Brenk, Osebnosti: veliki slovenski
biografski leksikon, 541.
70 Sterlé, »Štirideset let kulturnega poslanstva,« 11; Flisar, Sledi glasbe in plesa, 66.
71 Bredo Janko med viri zasledimo poimenovano tudi kot Bredo Bajec in Bredo Brkiæ – priimka je prevzela
po svojih partnerjih ob porokah, vendar je pred smrtjo ponovno privzela svoj dekliški priimek Janko. Kot
redna pedagoška sodelavka je na mariborski glasbeni ustanovi delovala trideset let (1964–1994), po
upokojitvi pa je honorarno pouèevala še vsaj do konca šolskega leta 1996/1997. Hvala gospe Jolandi
Korat in gospodu Danilu Kostevšku za posredovanje podatkov. Šmid in Sterlé, »Sodelavci Srednje
glasbene in baletne šole Maribor,« 34.
junaškega tenorista, delujoèega v mariborski operi, Ervina Ognerja,72 lirskega baritonista
Emila Baronika, ki je od leta 1963 poustvaril e veè kot 120 likov eleznega opernega
repertoarja in kot gostujoèi solist še danes sooblikuje predstave v mariborski operi73 ter
basista Franca Javornika, ki je polnih trideset let poustvarjal lirske in komiène glavne
vloge v ljubljanski operi.74 Brišnik je v svoji bogati pedagoški karieri med drugim
pouèeval tudi sopranistko Nado Zrimšek Slana, eno vodilnih solistk mariborske opere v
drugi polovici 20. stoletja,75 mezzosopranistko Vero Klemenšek, ki se je leta 1963
preselila in kasneje uveljavila v nemškem Dortmundu,76 koncertno pevko,
mezzosopranistko Evo Novšak Houška, sicer dolga leta redno profesorico in predstojnico
pevskega oddelka na ljubljanski akademiji za glasbo,77 ter številne posameznike, ki so se
uveljavili v drugih poklicih kulturnega ivljenja. Nekdanji Brišnikov uèenec, muzikolog
Ivan Pal, se svojega profesorja spominja takole: »Kot pevski pedagog je profesor Brišnik
name napravil velik vtis, tako s svojo portvovalnostjo (veliko ur je dijakom »dodajal« v
svojem prostem èasu – èe v šoli ni bilo proste pevske uèilnice, tudi na njegovem domu) kot
s sposobnostjo usmerjanja pevskega razvoja v smer, ki jo nakazuje e naravna postavitev
glasu. Èeprav sem pri profesorju Brišniku delal samo 4 leta (2 leti pripravnice srednje
glasbene šole in dva letnika srednje stopnje), mi je pevska podlaga zadošèala, da sem
lahko v Ljubljani èez nekaj let, poleg študija muzikologije, uspešno zakljuèil srednjo
stopnjo glasbenega izobraevanja – smer solopetje.«78
Skozi desetletja delovanja je mariborska glasbena institucija vse bolj pridobivala na
veljavi – število uèencev je narašèalo in s tem tudi potrebe po novih kadrih. Kot reèeno, je
bilo tudi zanimanje za solopevsko izobraevanje v porastu in kaj kmalu Brišnik kot edini
pevski pedagog ni zmogel veè vseh obveznosti opravljati sam. Po dveh letih se mu je tako
pridruila honorarna sodelavka Elizabeta Krejèi,79 v kasnejših letih pa so se v »njegovem
obdobju« zvrstili še Mira Konèiæ-Mracsek, ki je bila del solopevskega kolektiva
sooblikovala skoraj dvajset let,80 e omenjena Brišnikova nekdanja uèenka Breda Janko
ter uveljavljena operna pevka in reiserka, sopranistka Erika Druzoviè, ki je honorarno
delovala v zadnjih dveh letih pred Brišnikovo upokojitvijo.81 Uènih naèrtov, na podlagi
katerih je potekalo solopevsko izobraevanje v Mariboru, med dosegljivimi viri ni bilo
38
GLASBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 24. zvezek
72 Ervin Ogner je bil èlan Opere v Mariboru v obdobju 1966–1983. Samec, ur., Slovenski gledališki leksikon,
479, Stanonik in Brenk, Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon, 768.
73 Samec, ur., Slovenski gledališki leksikon, 41; Stanonik in Brenk, Osebnosti: veliki slovenski biografski
leksikon, 40.
74 Franc Javornik je bil èlan ljubljanske opere v obdobju 1970–2000. Stanonik in Brenk, Osebnosti: veliki
slovenski biografski leksikon, 403.
75 Nada Zrimšek Slana je v mariborski operi aktivno delovala med leti 1955 in 1980. Samec, ur., Slovenski
gledališki leksikon, 804–805.
76 Samec, ur., Slovenski gledališki leksikon, 289.
77 Samec, ur., Slovenski gledališki leksikon, 474.
78 Pogovor z Ivanom Palom – korespondenco v elektronski obliki hrani avtorica, 3. 5. 2016.
79 Elizabeta Krejèi je kot honorarna pedagoška sodelavka na Srednji glasbeni šoli v Mariboru delovala v
obdobju 1947–1953. Milena Šmid in Vasja Sterlé, »Sodelavci Srednje glasbene in baletne šole Maribor,«
v: Srednja glasbena in baletna šola Maribor 1945–1985 (jubilejni almanah) (Maribor: Srednja glasbena
in baletna šola Maribor, 1985), 38.
80 Mira Konèiè-Mracsek je na mariborski glasbeni ustanovi kot redna pedagoška sodelavka delovala v
obdobju 1956–1974, nato pa je še eno leto delovala honorarno. Šmid in Sterlé, »Sodelavci Srednje
glasbene in baletne šole Maribor,« 36.
81 Erika Druzoviè je kot solopevska pedagoginja v Mariboru delovala v obdobju 1975–1977. Šmid in Sterlé,
»Sodelavci Srednje glasbene in baletne šole Maribor,« 37.
zaslediti, predvidevamo pa, da je pouk potekal na podlagi teh, ki so za celotno vertikalo
solopevskega izobraevanja stopili v veljavo z letom 1936. Osnoval jih je eden
najpomembnejših slovenskih in jugoslovanskih glasbenih poustvarjalcev 20. stoletja ter
izjemno uspešen pevski pedagog, basist Julij Betetto, ki je v letih 1953–1955 nadziral
mariborski solopevski pouk kot honorarni inšpektor.82 Kot je razvidno iz poroèil, ki jih je
Betetto po opravljeni inšpekciji moral oddati pristojnemu okrajnemu oz. mestnemu
ljudskemu odboru, Svetu za prosveto in kulturo ter ravnatelju posamezne glasbene šole, je
bilo opaziti vsako leto višji nivo umetniškega poustvarjanja uèencev, kar nedvomno prièa
o kvalitetni izbiri kadra na oddelku za petje.83
Center za glasbeno vzgojo (1962–1977)
Ena pomembnejših prelomnic za mariborsko glasbeno ustanovo je bilo leto 1962, saj je
Okrajni ljudski odbor (dalje OLO) Maribor 7. julija tega leta sprejel odloèbo o ustanovitvi
Centra za glasbeno vzgojo, pod okrilje katerega je spadala Nija glasbena šola (zdrueni
NGŠ pri SGŠ in GŠ KUD Joe Hermanko), Srednja glasbena šola (nekdanja SGŠ
Maribor), Šola za ritmiko in ples (nekdanja baletna šola v sklopu SNG Maribor),
Izposojevalnica instrumentov (nekdanja Izposojevalnica klavirjev Maribor) ter Arhiv s
fonoteko.84 S 1. avgustom je prosvetni odsek OLO razrešil dotedanjega ravnatelja Otona
Bajdeta, ki je s svojim pedagoškim in umetniškim delom ter organizacijskimi
sposobnostmi pustil neizbrisen peèat na podroèju glasbenega šolstva in na sploh
glasbenega ivljenja v Mariboru ter na njegovo mesto imenoval Vlada Goloba.85
Novoimenovani zavod je z delom prièel 1. septembra 1962. Za pedagoškega vodjo NGŠ
je imenoval Sreèka Grušovnika, pedagoški vodja SGŠ pa je postal Miloš Brišnik.86 Svoje
delovanje na niji oz. srednji stopnji je Brišnik opravljal profesionalno in uèinkovito, kar
se kae tudi v oceni, ki jo je o njem podal takratni ravnatelj Vlado Golob. Med drugim je
zapisal takole: »[…] Uresnièuje zahteve predpisanega uènega naèrta in dosega prav lepe
uspehe. Uèencem je vpisal v kontrolne knjiice okvirne uène naèrte. Roèni katalog vodi v
redu, posebej pa še pregled z uèenci predelane literature. V razredu vzdruje med poukom
prijetno razpoloenje, kar ugodno vpliva na potek dela. Pouèuje z vidnim veseljem,
pazljivo in portvovalno. Uèno snov pri pouku smiselno razporeja. Skrbi za pester uèni
program, pogosto pripravlja dijake za javne nastope in proslave. Posveèa tudi pozornost
muziciranju v ansamblih. Posvetuje se o vzgojnih problemih z ravnateljem. Do dijakov in
èlanov uèiteljskega zbora je prijazen. Je dosegel odlièen uspeh s svojo dijakinjo na
republiški in zvezni reviji mladih glasbenikov. Obiskuje šolske prireditve. […] Se zanima
za sodobno glasbeno literaturo in jo uporablja pri pouku. […]«87 Kot razberemo iz virov,
je Brišnik postopoma zraven pedagoškega udejstvovanja in pedagoškega vodenja SGŠ
sprejemal tudi vse vidnejše funkcije v CGV. V decembru 1962 je bil imenovan v
39
Tina Bohak, MILOŠ BRIŠNIK – POZABLJEN MARIBORSKI PEVSKI PEDAGOG
82 NUK, Glasbena zbirka, fond Julij Betetto, mapa Konservatorij, Akademija, pouèevanje, Inšpekcije v letih
1953–1955, brez paginacije. O ivljenju in delu Julija Betetta glej tudi: Tina Bohak, Julij Betetto
(1885–1963) – nestor opernih in koncertnih pevcev (Ljubljana: Akademija za glasbo, 2015).
83 NUK, Glasbena zbirka, fond Julij Betetto, mapa Konservatorij, Akademija, pouèevanje, Inšpekcije v letih
1953–1955, brez paginacije.
84 Flisar, Sledi glasbe in plesa, 49.
85 Prav tam, 27, 67–68.
86 Sterlé, »Štirideset let kulturnega poslanstva,« 9; Flisar, Sledi glasbe in plesa, 49.
87 Arhiv Konservatorija za glasbo in balet Maribor, fond Miloš Brišnik, Vprašalna pola za ocenitev uènega
in vzgojnega osebja za šolsko leto 1960/1961, 26. 6. 1961.
namestnika ravnatelja,88 v februarju naslednjega leta pa je bil s strani šolskega odbora
imenovan v funkcijo naèelnika solopevskega oddelka Srednje glasbene šole pri CGV, ki
jo je opravljal vsaj do zaèetka 70. let.89 V šolskem letu 1963/1964 se je CGV moral
preseliti iz franèiškanskega samostana na Mladinsko ulico 12,90 kjer glasbeno
izobraevanje poteka še danes pod okriljem Konservatorija za glasbo in balet Maribor. V
kasnejših letih je poloaj pedagoškega vodje srednje šole postal za Brišnika precej
obremenjujoè, saj mu je vodstvo, kljub vse veèjim zadolitvam, elelo zmanjšati meseèni
dohodek.91 Brišnik je tako zaradi njemu nerazumljivih razmer konec maja 1968 v
utemeljitvi k prošnji za njegovo razrešitev s 1. julijem med drugim zapisal, »[…] da je
poloaj pedagoškega vodje srednje glasbene šole, v sedanji situaciji, toliko razvrednoten,
da ne morem prevzeti odgovornosti na nadaljnje uspešno delo in v redu vršiti funkcij, kot
jo doloèa statut centra za glasbeno vzgojo.«92 S strani vodstva zavoda mu je bila, kot je
razvidno iz rokopisnega pripisa na tem dopisu, elja ugodena.93
Èeprav je imel Brišnik izjemno zapolnjen urnik s poukom in z drugimi organizacijskimi
funkcijami znotraj redne slube, se tudi v kasnejših letih, ko je bil e prileten gospod,
svojim izvenšolskim dejavnostim in funkcijam ni odpovedal. V obdobju 1956–1966 je bil
med drugim predsednik Društva glasbenih pedagogov Podravja Maribor, èlan Okrajne
komisije za glasbo pri OLO Maribor, èlan glasbenega sosveta pri 6. svetu Svobod,
strokovni vodja Planinskega okteta, èlan glasbene komisije pri Zvezi prijateljev mladine,
èlan upravnega odbora Izposojevalnice klavirjev, èlan sveta Radia Maribor, èlan šolskega
odbora GŠ Joe Hermanko, èlan odbora Zveze mariborskih kulturnih delavcev, inšpektor
za glasbeni pouk na osemletkah ter strokovni inšpektor za glasbene šole in predstavnik
drubene skupnosti v gledališkem svetu SNG Maribor.94 V šestdesetih letih je prièel
delovati tudi kot honorarni sodelavec na Višji pedagoški šoli v Mariboru (1960–1962),
kjer je predaval fiziologijo – fonetiko, solfeggio – diktat ter izobrazbo glasu,95 prav tako je
honorarno deloval tudi kot profesor fiziologije in fonetike na Pedagoški akademiji v
Mariboru, kjer je predaval izobrazbo glasu, solfeggio in teorijo.96 Predvidevamo, da je
40
GLASBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 24. zvezek
88 Arhiv Konservatorija za glasbo in balet Maribor, fond Miloš Brišnik, Soglasje obèinskega ljudskega
odbora o imenovanju Miloša Brišnika za namestnika ravnatelja, 18. 12. 1962.
89 Arhiv Konservatorija za glasbo in balet Maribor, fond Miloš Brišnik, Odloèba o imenovanju Miloša
Brišnika za naèelnika solopevskega oddelka Srednje glasbene šole pri Centru za glasbeno vzgojo, 13. 2.
1963; Odloèba o imenovanju Miloša Brišnika za naèelnika solopevskega oddelka CGV v šolskem letu
1969/1970, 31. 10. 1969.
90 Flisar, Sledi glasbe in plesa, 52.
91 UKM, Glasbena in filmska zbirka, Zapušèina Miloša Brišnika in Dragice Sadnik, Dopis Miloša Brišnika
vodstvu CGV, 20. 6. 1965.
92 Arhiv Konservatorija za glasbo in balet Maribor, fond Miloš Brišnik, Dopis Miloša Brišnika Svetu šole
CGV o ostavki na poloaj pedagoškega vodje CGV, 28. 5. 1968.
93 Prav tam.
94 UKM, Glasbena in filmska zbirka, Zapušèina Miloša Brišnika in Dragice Sadnik, mapa Miloš –
imenovanja, Odloèbe o imenovanjih 1956–1966; Arhiv Konservatorija za glasbo in balet Maribor, fond
Miloš Brišnik, Personalni list, 4. 1. 1960; Vprašalna pola za ocenitev uènega in vzgojnega osebja za
šolsko leto 1960/1961, 26. 6. 1961; Vprašalna pola za ocenitev uènega in vzgojnega osebja za šolsko leto
1958/1959, 25. 6. 1959; Vprašalna pola za ocenitev uènega in vzgojnega osebja za šolsko leto 1959/1960,
25. 6. 1960.
95 UKM, Glasbena in filmska zbirka, Zapušèina Miloša Brišnika in Dragice Sadnik,mapa Miloš –
imenovanja, Potrdilo o honorarnem delu na Višji Pedagoški šoli v Mariboru, 8. 5. 1961; Pogodba o
zaposlitvi, 30. 12. 1961.
96 UKM, Glasbena in filmska zbirka, Zapušèina Miloša Brišnika in Dragice Sadnik, mapa Miloš Brišnik –
odloèbe, imenovanja, napredovanja, Pogodba o zaposlitvi, 1. 10. 1963; Pogodba o honorarnem delu
Miloša Brišnika na Pedagoški akademiji v Mariboru, 1. 10. 1964.
funkcije opravljal odgovorno in vestno, sicer mu v tolikšnem obsegu ne bi bile zaupane. S
svojim vsestranskim delovanjem in bogatimi izkušnjami je pomagal pri oblikovanju in
razvijanju amaterskega glasbenega ivljenja v širšem mariborskem okolišu in posledièno
tudi pripomogel k rasti kvalitete amaterskih glasbenih ansamblov v teh krajih.
Miloš Brišnik je kot redni pedagoški sodelavec na mariborski glasbeni šoli deloval vse do
upokojitve, 15. septembra 1973, nato pa je na tej ustanovi kot pevski pedagog honorarno
deloval še pet let in aktivno sodeloval tudi kot reiser koncertov pevskega oddelka ter
raznih drugih proslav. Prav tako je sodeloval pri sestavi programov in po potrebi prevajal
besedila pesmi, samospevov in arij iz tujega v slovenski jezik.97 V zadnjem dejavnem
šolskem letu 1977/1978 je doivel ponovno reorganizacijo šole, ki se je preimenovala v
Zavod za glasbeno in baletno izobraevanje Maribor, mesto ravnatelja pa je prevzel
skladatelj, dirigent in pedagog Stane Jurgec.98 Svojo ivljenjsko pot je Miloš Brišnik
sklenil 11. julija 1990.99 Pokopan je skupaj z eno Dragico na pobreškem pokopališèu v
Mariboru.100
Sklep
Kot pevski pedagog in vsestranski kulturnik ter široko razgledan intelektualec je Miloš
Brišnik pomembno sooblikoval razvoj glasbenega ivljenja v Mariboru v 2. polovici 20.
stoletja. Šolan glasbenik, ki se je izpopolnjeval tudi izven meja, je svojo tenjo po
pedagoškem udejstvovanju udejanjil leta 1940, ko je ustanovil svojo pevsko šolo v
Ljubljani. Kljub bridki izkušnji, ki jo je s kritiko Marijana Lipovška doivel po svojem
koncertnem debutu na odru ljubljanske Filharmonije leta 1943, ni opustil svoje velike
ljubezni do petja in se še intenzivneje posvetil pedagoškemu delu. S tem si je gotovo
pridobil pomembno prepoznavnost in izkušnje, s pomoèjo katerih je na povabilo
ravnatelja Otona Bajdeta prièel kot edini pedagog pouèevati solopetje na
novoustanovljeni Dravni glasbeni šoli v Mariboru po drugi svetovni vojni. Kasneje je kot
profesor na niji in srednji stopnji veè kot trideset let deloval tudi v njenih prenovljenih
organizacijskih oblikah Srednji glasbeni šoli, Centru za glasbeno vzgojo ter Šoli za
glasbeno in baletno izobraevanje Maribor. S prihodom Miloša Brišnika se je prièelo
novo razvojno obdobje profesionalnega pouèevanja solopetja v Mariboru. Svoje delo je
opravljal z veliko vnemo in s predanostjo ter tako uival ugled profesorja, ki so mu bile
zaupane tudi druge pomembne funkcije v instituciji – med drugim je bil imenovan v
pedagoškega vodjo srednje šole ter naèelnika solopevskega oddelka. Glede na
poustvarjalne uspehe njegovih uèencev, ki so se uveljavili tako na umetniškem kot tudi
41
Tina Bohak, MILOŠ BRIŠNIK – POZABLJEN MARIBORSKI PEVSKI PEDAGOG
97 UKM, Glasbena in filmska zbirka, Zapušèina Miloša Brišnika in Dragice Sadnik, Pogodba o delu, 27. 12.
1973; Pogodba o delu, 16. 10. 1974.
98 Arhiv Konservatorija za glasbo in balet Maribor, fond Miloš Brišnik, Odloèba o prenehanju delovnega
razmerja, 11. 9. 1973; UKM, Glasbena in filmska zbirka, Zapušèina Miloša Brišnika in Dragice Sadnik,
mapa Miloš Brišnik – odloèbe, imenovanja, napredovanja, Pogodba o honorarnem delu Miloša Brišnika,
25. 1. 1978; Milena Šmid in Vasja Sterlé, »Sodelavci Srednje glasbene in baletne šole Maribor,« v:
Srednja glasbena in baletna šola Maribor 1945–1985 (jubilejni almanah) (Maribor: Srednja glasbena in
baletna šola Maribor, 1985), 36.
99 UKM, Glasbena in filmska zbirka, Zapušèina Miloša Brišnika in Dragice Sadnik, Izpisek iz matiène
knjige umrlih, 23. 7. 1990.
100 Iskrena hvala g. Miru Vodušku za posredovanje podatkov.
pedagoškem podroèju, sploh ni nakljuèje, da se je Brišnik veliko udejstvoval tudi v
izvenšolskih dejavnostih. S svojim široko razvejanim, vsestranskim delovanjem je imel
kot inšpektor in honorarni sodelavec vpogled v celotno vertikalo glasbenega
izobraevanja – od pouka v osnovnih in glasbenih šolah do izobraevanja na Višji
pedagoški šoli in Pedagoški akademiji v Mariboru. Tako je na konstruktiven naèin z
nasveti pripomogel k izboljšanju kvalitete glasbenega izobraevanja v Mariboru in širši
okolici, gotovo pa je marsikdaj prepoznal tudi kakšnega nadarjenega posameznika ter ga
spodbudil k obiskovanju pouka solopetja.
Miloš Brišnik, danes pozabljen, mariborski pevski pedagog, je v mestu ob Dravi ob
ustanovitvi Dravne glasbene šole po drugi svetovni vojni kot prvi postavil trdne temelje
profesionalnega pouèevanja solopetja in zapustil neizbrisno sled, ki je pomembno
vplivala na kakovost pedagoškega udejstvovanja njegovih naslednikov v Mariboru in širši
okolici.
Literatura
50 let Srednje glasbene in baletne šole v Mariboru: 1945–1995 (jubilejni almanah).
Maribor: Srednja glasbena in baletna šola Maribor, 1995.
Arhiv Konservatorija za glasbo in balet Maribor, fond Miloš Brišnik.
Bohak, Tina. Julij Betetto (1885–1963) – nestor opernih in koncertnih pevcev.
Ljubljana: Akademija za glasbo, 2015.
Cigoj Krstuloviæ, Nataša. Zgodovina, spomin, dedišèina: ljubljanska Glasbena matica
do konca druge svetovne vojne. Ljubljana: Zaloba ZRC, ZRC SAZU, 2015.
Èasnik Veèer. »Zgodovinski mejniki.« Dostop:
http://predstavitev.vecer.com/v1/sl/?kaj= Zgodovina, obiskano 14. 5. 2016.
Debeljak, Tine. »Pred prvim pevskim nastopom tenorista prof. M. Brišnika. Slovenec
71/96 (1943): 3.
Dravna glasbena šola – Poroèilo ob 1. šolskem letu 1945/46. Maribor: Mariborska
tiskarna, 1946.
Flisar, Manja. Sledi glasbe in plesa. Maribor: Srednja glasbena in baletna šola, 2006.
Korat, Jolanda. Osebni pogovor. Maribor. 17. 5. 2016.
Kostevšek, Danilo. Osebni pogovor. Maribor. 18. 5. 2016.
Koter, Darja. Slovenska glasba 1918–1991. Ljubljana: Študentska zaloba, 2012.
Neznan avtor, »Braslovèe,« Slovenec 61/187 (1933): 7.
Neznan avtor, »Iz Mozirja,« Jutro 11/173 (1930): 5.
Narodna in univerzitetna knjinica Ljubljana, Glasbena zbirka, fond Glasbena matica,
konservatorij.
Narodna in univerzitetna knjinica Ljubljana, Glasbena zbirka, fond Julij Betetto.
42
GLASBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 24. zvezek
Narodna in univerzitetna knjinica Ljubljana, Glasbena zbirka, fond Miloš Brišnik.
Pal, Ivan. Pogovor. Korespondenco v elektronski obliki hrani avtorica. 3. 5. 2016.
Podlesnik Tomášiková, Lidija. ivljenje in delo Joeta Osane (1919–1996).
Magistrsko delo, Filozofska fakulteta Ljubljana, Oddelek za muzikologijo, 2013.
Poroèilo društva Glasbene matice v Ljubljani o šolskem letu 1929/1930. Ljubljana:
Glasbena matica, 1930.
Lipovšek, Marijan. »Koncert Miloša Brišnika,« Jutro 23/99 (1943): 3.
Samec, Smiljan, ur. Slovenski gledališki leksikon. Ljubljana: Mestno gledališèe
ljubljansko, 1972.
Srednja glasbena šola Maribor – 10 let v svobodi (brošura). Maribor: Srednja glasbena
šola, 1955.
Srednja glasbena in baletna šola Maribor 1945–1985 (jubilejni almanah). Maribor:
Srednja glasbena in baletna šola Maribor, 1985.
Stanonik, Tonèka, in Lan Brenk. Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon.
Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008.
Špendal, Manica. »Razvoj glasbenega ivljenja v Mariboru.« V Maribor skozi stoletja,
Razprave I, 657. Maribor: Zaloba Obzorja, 1991.
Univerzitetna knjinica Maribor, Glasbena in filmska zbirka, Zapušèina Miloša
Brišnika in Dragice Sadnik.
Vodušek, Miro. Osebni pogovor. Maribor. 29. 4. 2016.
43
Tina Bohak, MILOŠ BRIŠNIK – POZABLJEN MARIBORSKI PEVSKI PEDAGOG