v v Marjeta SASELKOS SVET BOGOV VZHODNIH ALP IN JADRANA V STIKU Z RIMSKO CIVILIZACijO III Svet lokalnih božanstev iz Celeje in mestne okolice Municipium Claudium Celeiaje skupaj s štirimi drugimi noriškimi naselbi- nami, kijih Plinij imenuje oppida ( Virunum, Teurnia, Aguntum in Iuvavum, N. h. 3.146), dobil pravice rimskega municipija pod Klavdijem. Celejaje bila eno najbolj cvetočih mest v Noriku in tudi eno od pomembnih pro- vincialnih administrativnih središč; že pred temje bila močna keltska na- selbina, njeni prebivalci so bili keltski Tavriski. 1 Tavriski so najkasneje v l. stol. pr. Kr. kovali svoj lasten denar (tako imenovane vzhodnonoriške oz. tavriskijske srebrne in tudi zlate novce) 2 in si prizadevali doseči čim več neodvisnosti v okviru Noriškega kraljestva,3 v katerem so igrali najpomem- bnejšo vlogo Noriki, ki so kovali svoj denar na Koroškem (t.i. zahodnono- riški novci oz. novci Norikov), krožil pa je tudi na sosednjih območjih. Njihova borba za oblast se odraža na občasnem prekovanju noriških nov- cev na območju Tavriskov južno od Karavank. 4 Celejaje ležala ob prastari jantarski poti (jantar so uvažali z Baltika in ga predelovali v severnojadran- skih delavnicah), kije do konca antike zadržala vlogo ene od najpomem- bnejših cest v provinci. Čeprav se je mesto zelo naglo romaniziralo, je v marsičem kazalo svoj keltski značaj; ta se kaže v imenskem gradivu in ar- heoloških ostankih, ter v noši, kakršna je upodobljena na nagrobnih spo- menikih, ne nazadnje pa tudi v čaščenju domačih božanstev. V Celeji in njenem upravnem območju (sl. 1) ,je bilo odkritih čez sto 1 ]. Šaše!, Celeia, v: RE Suppl. XII (1970), 139-148 (= Opera selecta, 1992, 583-587). Nazadnje: I. Lazar, Municipium Claudium Celeia, v: Lungo la via dell'Ambra. Apporti altoadriatici alla romanizzazione dei territori del Medio Danubio (! sec. a. C. -1 sec. d. C.), ur. M. Buora, Udine, Trieste 1996, 327-333. 2 P. Kos, Wechselbeziehungen zwischen Rom und dem keltischen Ostalpenraum auf- grund der Miiiinzfunde, v: Keltische Numismatik und Archaeologie - Numismatique celti- que et Archeologie. Veroffentlichung der Referate des Kolloquiums keltische Numismatik vom 4. bis 8. Februar 1981 in Wiirzburg. Part 1, ur. G. Grasmann, W.Janssen, M. Brandt (BAR Intern. Ser. 200 [l]), 1984, 185-200; R. Gobi, Die Hexadrachmenpri:igung der Gross-Boier. Ablauf, Chronologie und historische Relevanz fiir Noricum und Nachbargebiete, Wien 1994, 37 ss. and 98. 3 M. Šaše! Kos, The Tauriscan Gold Mine - Remarks Concerning the Settlement of the Taurisci, Tyche 13, 1998, 207-219. 4 P. Kos, Keltski novci Slovenije/ Keltische Miinzen Sloweniens (Situla 18), Ljubljana 1977; Id., The Monetary Circulation in the Southeastern Alpine Region ca. 300 B. C. -A.D. 1000 (Situla 24), Ljubljana 1986, 20-24. Keria IV - 2 o 2002, 41-57 42 Keria IV - 2 o 2002 posvetil različnim božanstvom, bodisi boginjam in bogovom rimskega pan- teona, bodisi vzhodnim ali domačim božanstvom. Več votivnih spomeni- kov - v Noriku jih je bilo najdenih kakih 400 - je znanih le iz glavnega mesta province Viruna (ok. 120).5 Sedatus Sedatje bil verjetno eden najstarejših bogov, ki so ga častili v Celeji; zelo verjetno ga moramo namreč šteti med predkeltske bogove. V Noriku njegov kult sicer ni znan izven Celeje, nasprotno pa je dobro dokumenti·· ran v sosednji Panoniji, posebej na osrednjem panonskem območju da-. našnje Bosne. V Celeji so njegovi častilci omenjeni na marmornem oltar- ju, na kateremje nekoč stal njegov kip; oboje je daroval neki Lucij Avfile- nij Krispin (IL]ug387: Sedata/ Aug(usto) / et cultor(ibus) / eius /L. Aufileniu- [s] / Crispinus / sig{i)num / et aram/ d( ono) d(edit)). Na posvetilu ni nobene-- ga elementa, ki bi kakorkoli pomagal osvetliti značaj Sedatovega kulta, razen tega, daje bil posvetitelj očitno celejski domačin, na kar kaže sicer zelo redko keltsko ime.6 Sedatov kult je znan iz sosednjega panonskega Nevioduna, kjer je imel bog svoje svetišče, ki mu gaje dal skupaj z oltarjem postaviti Publij Pakonij ( CIL III 3922 =Lovenjak, ILSl l, 18: Sedata/ Aug(usto) sac(rum) / P. Paconius / (a)edem / et aram d(ono) d(edit)). To je vsekakor zanimivo, kajti v panon- skih mestih so, za razliko od noriških, kulti domačih božanstev le redko izpričani. Sedat je drugod povezan z združenji rokodelcev in gasilskimi društvi ( collegia Jabrum in centonariorum, npr. v Raciariji, CIL III 8086, kjer je bil bog počaščen skupaj z Genijem združenja rokodelcev, predvsem ko- vačev), zato morda lahko sklepamo, da je bil deloma soroden rimskemu Volkanu, čeprav nikakor ne moremo obeh bogov enačiti. Nekateri panon- ski napisi kažejo, daje bil Sedat povezan tudi z rudarstvom; v Panoniji je bil zelo priljubljen in vse kaže, da bi ga mogli prištevati med domača pa- nonska božanstva; častili so ga npr. panonski Brevki, ki so služili v 1. ko- horti Brevkov ( CIL HI 11929 = 5918 iz Pfiinza v Reciji), njegov kult pa je dobro dokumentiran na panonskem rudarskem območju med rekama Sano in Uno pri Starem Majdanu, v samem osrčju Panonije (IL]ug 776, 777) .7 5 P. G. Scherrer, Der Kult der namentlich bezeugten Gottheiten im romerzeitlichen Noricum, Diss. Wien 1984 (neobj.), 496. 6 B. Lorincz, F. Redoo, Onomasticon provinciarum Europae Latinarum, vol. l: Aba - Bysa- nus, Budapest 1994, s.v.; A. M6csy, et al., Nomenclator (Diss. Pann. 3/1), Budapest 1983, s.v. 7 V. Paškvalin, Dolih eni panonsko božanstvo Sedat na područjuJapre u antičko doba, Glasnik Zemaljskog muzeja BiH 25, 1970, 19-28; tudi: E. Imamovic, Antički kultni i vo- tivni spomenici na području Bosne i Hercegovine (Monuments cultuels et votifs antiques sur le territoire de la Bosnie-Herzegovine), Sarajevo 1977, 102-105. 9 Ancient p!ace name O Modem place name ! lfil Sanctuary 50 km SAVARIA e Sl. 1: Celeja v širšem geografskem kontekstu in rimska najdišča na njenem upravnem območju. Sedatov kult v Celeji in Neviodunu kaže, daje bil zelo priljubljen tudi med sosednjim keltskim prebivalstvom ( interpretatio Celtica ?) . Vodna božanstva Pomembne keltske naselbine so pogosto ležale ob plovnih rekah, tako tudi Celeja; reke so bile neobhodne za obstoj človeka iz različnih razlogov, ne nazadnje so bile nadvse primerne za transport in trgovino, čeprav so bile občasno tudi nevarne. Takšna je bila Savinja, ki teče skozi Celje in kije nekajkrat menjala strugo in mesto pogosto poplavila. Njeno antično ime ni znano, gotovo pa se ni imenovala Adsalluta, kakor se je neredko napač­ no domnevalo.8 Svetišče Savusa in Adsalute je stalo razmeroma daleč od 8 M. Šaše! Kos, Savus and Adsalluta (Savus in Adsalluta), Arh. vest. 45, 1994, 99-122, z navedbo vse lit. 44 Keria IV - 2 ° 2002 sotočja Save in Savinje pri Zidanem Mostu pri Trbovljah, pri nevarnih br- zicah v Savi, pri zaselku Sava pri Hrastniku (območje Celeje); posvečena mu je bila posebna študija.9 Savinjaje v gospodarstvu Celeje celo rimsko obdobje igrala pomembno vlogo, čeprav je reka mesto ves čas tudi ogroža- la. V drugi polovici 3. stol. je zamenjala tok in začela teči bolj južno, pri čemer je uničila južne predele mesta ter znamenito rimsko nekopolo v Šempetru, kjer je bila pomembna rimskodobna naselbina na območju Ce- leje in rezidenca nekaterih uglednih celejskih družin. Povsem razumljivo je, da je imel bog reke v mestu pomemben kult. To je bil Neptun, univer- zalno božanstvo morij, rek in moči vode nasplošno, ki so ga v Celejijavno počastili vsi prebivalci Celeje ( CIL III 5197: Neptuna/ Aug(usto) sac(rum) / Celeiani / publice). Spomeniki s posvetili Neptunu in drugim rečnim bo- žanstvom zgovorno pričajo o prometu in trgovini, ki sta se odvijala po re- kah, s čimer pa so bile povezane tudi različne nevarnosti in tveganja. V bližnji in malo bolj oddaljeni okolici Celeje so bila posvetila Neptunu naj- dena v Bistri pri Navportu (omenjeno je njegovo svetišče in stebrišče, kiju je dal zgraditi akvilejski trgovec Lucij Servilij Sabin, CIL III 3778), dalje v Emoni ob Ljubljanici (Nauportus oz. Emona jlumen), od koder so znana tri ( CIL III 3841, 10765, 13400+ p. 2328,26 = Šašel Kos, Lapidarij, št. 24, sled- nje je posvečeno tudi Nimfam), dve sta bili odkriti ob Savi (Savus), eno nasproti svetišča Savusu in Adsaluti v Klempasu pri Hrastniku ( CIL III 5137), drugo, posvečeno Neptunu Ovianu, pa blizu izliva Save v Krko (Corcoras) pod vasjo Čatež v območju Nevioduna ( CIL III 14354,22 = Šašel Kos, Lapi- darij, št. 136). Ime Ovianus kaže, daje Neptun pogosto prevzel vlogo lokal- nega rečnega božanstva. Kult Nimf je pogosto prekril kult kakšnega epihorskega vodnega bo- žanstva, zlasti ob toplih vrelcih, ki so jih smatrali za posvečene že v prazgo- dovini, 10 če so jih le že tedaj poznali. V Rimskih Toplicah na območju Celeje, kjer so poleg Nimf ( CILIII 5146-5148) častili tudi božanstvo zdrav- ja, Valetudo, pomanjkanje latenskih najdb kaže, da vrelci v predrimski dobi niso bili izkoriščani ( CIL III 5149 + p. 1829). Gentilna imena posvetiteljev so deloma keltska, npr. Matius in Veponius, deloma latinska, npr. Sabinius in Appuleius. Na dveh majhnih oltarjih iz 2. stol. po Kr. je počaščen Aquo, zelo ver-· jetno božanstvo majhnega toda hudourniškega potoka Voglajne, kije po- gosto preplavil dolino med Grobelnim in Ceijem. 11 Najdena sta bila na 9 Ead„ v omenjeni študiji. 10 G. Susini, Culti salutari e delle acque: materiali antichi nella Cispadana, Studi Ro- magnoli 26, 1975, 321-338; R. Chevallier, Introduction au colloque, v: Les eaux ther- males et les cultes des eaux en Gaule et dans les provinces voisines, Caesarodunum 26 (1992) 5-27. 11 J. Šaše!, Aquo, Aquonis, m„ personifikacija in imensko izhodišče za potok Voglajna (Aquo, Aquonis, m„ Personifizierung und Namensursprung fiir den Voglajna-Bach), Linguistica 20 (In memoriam Milan Grošelj oblata) II, 1980, 61-66. Marjeta Šašel Kos, Svet bogov vzhodnih Alp in Jadrana v stiku z rimsko civilizacijo . .. 45 poznorimski utrjeni višinski naselbini na Rifniku pri Šentjurju (visoki 570 m), na območju Celeje, kjer sta bila uporabljena kot gradbeni material za zgodnjekrščansko baziliko iz začetka 5 stol. Gotovo izvirata od drugod, ver- jetno s kakšnega svetega kraja ali iz kapelice bližje Voglajni. Posvetitelji prvega so bili domačini (C. Statutius (?) Masclus in Publicius Ianuarius (AE 1974: Aquoni sacr(um) /C. Stat(ius?) Masclus / et / Public(ius) Ianuar(ius) /v. s. l. m.); latinski imeni Ianuariusin Masclusverjetno prekrivata keltski ime- ni na osnovi prevoda ali podobnosti, kajti obe sta bili v Noriku zelo priljub- ljeni.12 Drugi oltar je Akvonu postavil Abaskant, suženj nekoga, kije v pos- vetilu označen le z začetnicami, L. T() P() (AE1974, 489 = AE1975, 672 =: Aquon[i] / Abascantu[s} /L. T() P() s(ervus) /v. s. l. m.), kijih ni mogoče zanesljivo razvozljati, nadvomno pa je bil v Celeji znana osebnost, morda s približno sočasnega nagrobnika znani L. Trosius Propincus ( CIL III 5274 a). Aquo bi utegnilo biti keltsko ali celo še predkeltsko rečno ime, prilago- jeno latinskemu jeziku, lahko pa gre celo za neke vrste ljudsko etimologi- jo. Iz tega imena morda izvira moderno ime za potok. 13 Vibe s Več spomenikov z napisi je bilo odkritih sekundarno porabljenih pri gradnji stavb v poznorimski utrjeni višinski naselbini na Ajdovskem Grad- cu nad Vranjim pri Sevnici; 14 verjetno izvirajo iz še neodkrite rimske nasel- bine pod hribom, z območja Celeje, 15 čeprav ne gre povsem izključiti mož- nosti, da bi na hribu stalo manjše svetišče. Med nedavnimi najdbami je majhen oltar s slabo čitljivim napisom, posvečen boginjam Vibes (Šašel Kos, Lapidarij, št. ll5: Vib(ebos?) posu(erunt) / Serenu(s) / et Maru / v(otum) s(olverunt)). Vi bes so bolj verjetno keltske noriške kot venetske boginje; da bi bile venetske, so sklepali na osnovi oblike njihovega imena v 3. sklonu, Vibebos, zaradi česar venetskega vpliva ne moremo povsem izključiti. Nji- hov kult je izpričan v Toplicah pri Beljaku, antičnem San tiku, v Flaviji Salvi (Wagna pri Lipnici) in v Lavriaku (Enns) .16 Spočetka je bil njihov kult 12 Prim. A. M6csy, Die BeviJ"lkerung von Pannonien bis zu den Markomannenkriegen, Buda- pest 1959, 176, and G. Alfoldy, Die Personennamen in der romischen Provinz Nori- cum, v: L'onomastique latine (Colloques internationaux du C.N.R.S., N° 564), Paris 1977, 257-258; CIL III 4761, 4880, 5040, glej F. Lochner von Huttenbach, Die riJ"mer- zeitlichen Personennamen der Steiermark, Graz 1989, 101. 13 Šaše!, Aquo (op. 11). 14 P. Petru, T. Ulbert (ur.), Vranje pri Sevnici. Vranje bei Sevnica (Katalogi in monografi- je 12), 1975; S. Ciglenečki, HO"henbefestigungen aus der Zeit vam 3. bis 6.jh. im Ostalpen- raum (Višinske utrdbe iz časa 3. do 6. st. v vzhodnoalpskem prostoru), 1987, 65-67. 15 J. Šaše!, Napisi. Inschriften, v: Petru, Ulbert (ur.), Vranje ( cit. v op. 14), 133-148, PI. 27-32. 16 Scherrer, Kult (op. 5), 448-450; H. Vetters, Vibes, Carinthia I 140, 1950, 140-145; G. Alfoldy, Noricum, London, Boston 197 4, 241; R. N oll, Vibe bos. Zu Sakralinschriften 46 Keria IV - 2 " 2002 znan le v Toplicah pri Beljaku, zato so menili, da je povezan s toplimi vrelci, 17 nadaljna odkritja pa so pokazala, da gre tudi pri Vibes za kult, podoben kultom raznih keltskih materinskih boginj, ki je značilen za vse dežele rimskega imperija, ki so jih nekoč poseljevali Kelti. Posvetitelji oltar- jev boginjam Vibes so bili iz vrst domačega prebivalstva, npr. Adtresa iz Flavije Salve, 18 in doslej še nedokumentirano ime Maru, ki bi lahko bilo ali moško ime: Maru(s), ali verjetneje žensko noriško ime s končnico -u, tipa Cattu. 19 Carvonia V Dobrteši vasi pri Šempetru je na votivnem stebričku ohranjeno pos- vetilo boginji Karvoniji, ki ni znana nikjer drugje ( CIL III 5115 + p. 1827 = Alj 17: (qrvoniae / Aug(ustae) sacr(um) / p[r)o salute / C[n.] Atili/ Iuliani: sl. 2). Njeno ime je keltsko (v Galiji sta izpričana tako osebno ime Carvonia, kot tudi toponim Carvo na cesti Lugdunum-Noviomagus) ;20 povezano je z besedo *car-vo-s, ki pomeni »jelen«,21 zato hipoteza, da bi bila Karvonija reč­ na boginja, ni prepričljiva.22 Bolj verjetno je bila boginja narave, gozdov in lova, podobno kot Artemida oz. Diana, ki je igrala v keltskem svetu zelo pomembno vlogo, posebej tudi med vzhodnoalpskimi Kelti. Čaščenje Arte- mide med Kelti omenja Arijan, ki podrobno piše, kako so »nekateri Kelti«, ki so bili zelo verjetno noriški Kelti,23 Artemidi vsako leto ob priliki velikega praznovanja, ki so se ga udeležili skupaj s svojimi psi, slovesno žrtvovali in priredili sijajno sla\je z denarjem, ki gaje vsak glede na to, koliko je čez leto ulovil, plačeval v skupno blagajno, manj za majhne živali in več za večje (Kyn. 34.1-3). Boginjo narave in neke vrste gospodarico živali so častili že v zgodnji železni dobi v Noriku, upodobljena je na kultnem vozičku iz Strettwega.24 Boginje, podobne Diani so verjetno častili v različnih krajih pod različnimi auf Keramik in der Austria Romana, Anzeiger der Phil.-hist. Kl. der Osterr. Akad. der Wiss. 113, 1976, 23-35. 17 Vetters, op. cit. 18 Noll, Vibebos (op. 16), 25 ss. 19 M. Falkner, Die norischen Personennamen auf -u und ihre kulturgeschichtliche Bedeutung, v: Arbeiten aus dem Institut fur allgemeine und vergleichende Sprachwissen- schaft, Graz, Heft 1, 1948, 39-54. 20 D. E. Evans, Gaulish Personal Names. A Study oj Some Continental Celtic Formations, Oxford 1967, 330; cf. 291; toponimje ispričan v Tab. Peut. I 3/4 in Jtin. Ant. 369.4. 21 A. Holder, Alt-celtischer Sprachschatz I, Leipzig 1896 (repr. Graz 1961), 820; cf. Alfoldy, Noricum (op. 16), 239. 22 ]. Zaj