v GLASILO PROSVETNIH IN ZNANSTVE N 1 H DELAVCEV SLOVENIJ LJUBLJANA, 6. MAJA 1964 LETO XV, ST, 9 Nadaljnji razvoj negospodarskih dejavnosti v komuni Ob osnutku perspektivnega razvoja šolstva V. kongres Zveze sindikatov Jugoslavije je poudaril potrebo po izboljšanju položaja družbenih služb in s tem življenjskega standarda delovnih ljudi v teh organizacijah Zajeten »osnutek perspektiv- ne, v sklopu celotne republike pa nim poukom: vemo, da te Sole V nega razvoja šolstva za obdobje se postavlja vprašanje, koliko so naši družbi ne uživajo posebnega 1964—1970« je kot gradivo za take ustanove usklajene z našimi ugleda, mladina'se nerada vpisu- javno razpravo pripravil republi- družbenimi težnjami. Taka vpra- je vanje, vpis stalno pada. Prav ški sekretariat za šolstvo. V raz- šanja se postavljajo zlasti na pod- te šole pa so tiste, iz katerih pri- ^ _ . ... , \ _ ličnih odborih skupščine SR Slo- ročju šolstva druge stopnje (kar haja večji del kadrov za razne greš zveze sindiKatov Jugoslavije, ki je bil v dneh od seči, čc. bodo — med drugim — venije že nekaj časa potekajo je razprava v skupščinskih odbo- poklice v našem gospodarstvu. . pravilnikov o delitvi osebnih razprave po posameznih poglav- rih že ugotovila); medtem ko je Perspektivni plan predvideva več zo. do 24. aprila v Beogradu, je v gradivu, še bolj pa v dohodkov izginili zastareli for- jj^ tega osnutka. osnovno šolstvo (v osnutku) obde- kot še enkratno povečanje priliva malni in formalistični kriteriji.« Osnutek perspektivnega raz- lano dokaj temeljito in vsestran- absolventov s poklicnih šol v le-Velika zainteresiranost za ta v»ja našega šolstva za prihodnje sko pretehtano, je pri šolstvu tu 1970, kar je seveda docela v 3 --------------------------------------------------- vprašanja, ki je tako živo prišla 7-leti)o obdobje obsega v glavnem druge stopnje, posebno še pri skladu z, gospodarsko perspekti- vprašanj našega gospodarskega in družbenega življenja, do izraza tudi v predkongresni pet poglavij: osnovno šolstvo, šol- strokovnih šolah, položaj še pre- vo, potrebno pa bo — kot rečeno -------------------—-----------------------------—---------dejavnosti sindikalnih organiza- stvo druge stopnje, posebno šol- cej nejasen — perspektiva razvo- — s sodelovanjem odgovornih či- Problematika nadalnjega razvoja »negospodarski! dejav- cij, kakor tudi vsestranska so- stvo, visoko šolstvo in izobraže- ja tega šolstva se postavlja v niteljev doseči preusmeritev mla- -------------—-----------;------------------------------— glasnost in podpora stališčem vanje odraslih. Pri programiranju glavnem na obstoječem stanju, ki dine v te šole ter izboljšati nji- nosti« t okviru komune je bila eno izmed obravnavanih kongresa, nalagajo vsem sindi- razvoja našega šolstva so sestav- pa temelji bolj na željah mladine hovo opremljenost, modernizirati ——-------------------—------------------------------------- kalnim organizacijam in foru- Ijalci izhajali z edino pravilnega kot pa na potrebah gospodarstva: delavnice, omogočiti preskrbo v področij kongresa, in sicer njegove tretje komisije. m0,m dolžnost, da vložijc/vse si- stališča, da je širša in boljša iz- mlad človek se vpiše, kamor sam domovih... —............ ............................................. le v uresničenje sprejetih za- obrazba eden izmed zelo po- hoče. Pri tem moramo ugotavlja- membnih činiteljev družbenega ti še vedno popolno odsotnost re- razpravah po posameznih komisijah načel vrsto aktualnih Planiranje razvoja šolstva v 'ri obravnavanju stanja in nadaljnjega razvoja družbenih služb sta bili poudarjeni predvsem dve dejstvi: izredna (ak- tualnost teh vprašanj in pa odločna zahteva po kar najhitrejši zadostitvi potrebam, ki jih danes postavljajo pred celotno našo družbo te službe, če naj ne bodo ovira za njen nadaljnji napredek. Vprašanja družbenih služb so bila na minulem kongresu v ospredju bolj kot kdajkoli prej na podobniih zborih, saj zadevajo neposredno življenjsko raven državljanov, zadovoljevanje njihovih vsakdanjih potreb v komuni. Osnova vsega razpravljanja o teh vprašanjih sta bila — poleg pripravljenega gradiva — govor predsednika republike Tita in pa predsednika Zveze sindikatov S. Vukmanoviča (le-ta se je tudi sam udeležil dela tretje komisije). Samo v tej komisiji je sodelovalo v razpravi 58 delegatov iz vse države; med njimi so tudi slovenski delegati prispevali nekatere tehtne misli — o materialnih in družbenih odnosih v komuni, o položaju in razvoju družbenih služb, o procesu uvajanja sistema dohodka, delitve po delu in samoupravljanja v delovnih organizacijah, posebej še v šolstvu, itd. Le na kratko, shematično naj navedemo nekaj poglavitnih misli, ki so bile izrečene v zvezi s temi vprašanji. Večina komun doslej — žara« di obstoječe delitve narodnega dohodka — ni v.stan ju, da bi zagotovila potrebna materialna sredstva za normalno delovanje in razvoj družbenih služb. Zato se je večina delegatov zavzela za in gospodarskega razvoja. Res je, publiške gospodarske zbornice In Prihodnjih letih zahteva ne le da še nikoli v preteklosti ni bila okrajnih gospodarskih zbornic, ki poznavanje^ šolske problematike, vzgojna in izobraževalna dejav- bi morale bolj sodelovati in po- temveč v še večji meri teipeljit nost deležna tolikšne pozornosti magati pri usmerjanju razvoja študij perspektivnega razvoja go-in razprav kot zdaj; to dejstvo je šolstva v skladu s potrebami naše spodarskega in družbenega razvo-prav tako značilno za vse razvi- družbe. ja v celoti. In pa aktivnejše sode- tejše države kot tudi za države Naj omenimo samo še primer lovanje gospodarskih organov in v razvoju. Povsod po svetu se sedanjih vajenskih šol s praktič- organizacij. D. H. vedno znova ocenjujeta vloga In skrb za vzgojo in izobraževanje mladih generacij in starejših, ki so že na delovnih mestih. Šolstvo je zaradi nujno potrebne modernizacije postalo ekonomsko draga dejavnost, zato se povsod iščejo čimbolj smotrni nameni vzgoje in izobraževanja ter kar najboljše razmerje med vloženimi sredstvi in doseženimi na- ,, , , , , meni te delavnosti Fenrav ie naš Na ustanovnem obenem zboru1 nji za kategorizacijo, pomanjka-osnutek perspektivnega razvoja skupnosti gimnazij v Sloveniji, nje nomiativov pomanjkanje šolstva plod temeljitega dela, ki kl ^ bl1 ,18- aPnla v Ljubljani, sredstev za investicije v solstvu, so ga opravili republiški sekreta- 50 bl,le nakazane osnovne naloge različno priznavanje učne obve-riat za šolstvo, republiški sekre- lr} Yloga skupnosb gimnazij kot znosti_ itd., so dovolj _ široko tariat za ražiskovalno delo in vi- strokovnega združenja, ki naj P°drocje za proučevanje in iska-soko šolstvo ter zveza delavskih Pomaga reševati skupne probleme, nje boljših rešitev, katerim bi in liudskih univerz na ie treba Razvf,i družbenega samoupra- morala prispevati svoj delež tudi reeiJ da v niem ’’n^so' nndane vlianja je po sprejetju zvezne in skupnost gimnazij. Prav tako pa končne rešitve clede m-avkar republiške ustave ter republiške- bi morali posredovati tudi naj-omenienih razmerfi in smotrov^ ga zakona 0 organih upravljanja boljše rešitve o delitvi celotnega iTte C bi daU šele širšTiavna v šolah žiroko prodrl v šolske dohwika šole ter formiranju Z 1 " • f • •;,aY kolektive. Priprave novih statu- skladov in sredstev za osebne Vloga in naloge skupnosti gimnazij razprava, in to po primerjavi s tov, iskanje najboljših oblik dohodke članov kolektiva. Z odločbo o verifikaciji gim- iSimm Cas majskih izletov je tu, narava vabi. Gorenjska se je že odela v svečano pomladno obleko... (Foto I. Pleško) SŠSS& knvrsrsstfm gospodarskega razvoja v ptihod- kolektivov in izgradnje trdne sekretariat za šolstvo 26. junija n t j , • .. notranje zakonodaje s številnimi lani, je bilo verificiranih 11 ali Izdelam osnutek perspektivne- pravilniki, navodili in merili, so 40% gimnazij, pogojno verifici-ga razvoja solstva je vec ah manj razgibale prav vse prosvetne ranih pa 16 ali 60%. Od 16 pogoj-konstatacija določenih dejstev deiavce. g strokovnimi izkušnjami no verificiranih gimnazij imajo lazvoja našega šolstva v pretek- samoupravljalcev in brez tipizi- nekatere izredno težke pogoje za . desetih letih in pa na smer- ranih statutov so organi uprav- delo in s tem za izpolnitev zahtev nicah tega razvoja nakazana per- ijanja že do sedaj opravili o verifikaciji. Ukrep republiškega spektivna pot v prihodnost. Pri ogromno delo. Posamezne gimna- sekretariata za šolstvo je bil že tem pa je zelo važna ugotovitev, zjje g0 našle vrsto novih rešitev po sedaj znanih podatkih več kot da se je naše šolstvo v zadnjih in formulacij posameznih členov potreben. Mnoge občinske skup-letih razvijalo dokaj nekoordini- v statutih, v katerih se kažejo ščine so že lani in letos namenile rano, stihijsko. Tvegano bi bilo prilike in razmere, pogojene s dodatna sredstva za učila, opremo, postavljati perspektivo razvoja krajem in družbenim okoljem laboratorije, štipendije, stanova-tega šolstva mimo potreb celot- šole. Zato si lahko samo želimo, nja in ostalo. Tako lahko raču-nega gospodarstva, brez temelji- da bi se na tem področju razvilo namo, da bo do septembra 1965 uvedbo takih odnosov v delitvi, ki bi komunam zagotovili boljši v ____ ._______ ^_____________ . materialni položaj in spoštovanje prave so ob tem problemu vztra- ključkov. To bo tem laže, ker tega upoštevanja celotnega druž- kar najbolj plodno sodelovanje večina pogojno verificiranih gim načela, ngj bi bila višina sred- jali na doslednejšem izvajanju predstavlja sedanja akcija, ki jo beneSa razvoja in brez zelo jasne in izmenjava mnenj. pazi) izpolnila pogoje in zahteve, štev, ki ostanejo v komuni, od- principa dohodka — naj bi se začenja sindikat za izboljšanje or'entacije družbenega sistema. Način financiranja šol je v Skupnost bo morala že v tem letu visna od ustvarjenega narodnega dohodek ustanov družbenih služb življenjskega standarda delovnih yP°števanja te orientacije v na- zadnjem času doživel vrsto ostrih posvetiti vso pozornost prav dohodka in stopnje produktivno- formiral na osnovi uresničenega ljudi, le del širše, splošne akcije *em šolstvu zadnjih let .ni bilo in upravičenih kritik. Visok izmenjavi izkušenj med gimna- sti dela na njenem območju. programa njihove dejavnosti, za- pred kongresom Zveze komuni- dov°fi> zatp so zrasle npr. razne odstotek fakultativnih sredstev zijami in pomagati šolam, ki Jr pTSFS&tTtfjZSJ •*’ ***** M ^ S tSlPlfiSSSSSJ 'ZJ SZ 'iJTVTMftS: • ---—----------*■- -- —*-•- D. H. kalno morda pogojene in korist- Ijevanje sredstev, različni krite- pojavljale zahteve za ustanovitev novih gimnazij, bi morala dati razvitih komunah.. Po mnenju več ieio sredstva *a Prosto in razšir-delegatov bo potrebno 6im prej ien? fePr°,dukcijo. Potrebno bo določiti neobhodno potrebno ra- vsekakor najti kriterije za formi-ven družbenih potreb na področ- F311.1® !;ern uslugam, kajti ju prosvete, kulture, zdravstva, to ■ia.bl!° posebej poudarjeno socialnega varstva itd. — tudi v ,. PrinciP delitve je možno uve-JfOspodarsko šibkejših komunah, ?b v vseb deWmh organizacijah kjer naj bi pomagala zadovolie- m oranih .uprave in m nobene-vati potrebe širša družbena skup- ga ^avičila za njegovo zavla-noet. Pri delitvi sredstev v ko- 6evanJe- Prav tako počasi napre-munah prihajajo dostikrat do duje tudi notranja delitev dohodka svoje mnenje tudi skupnost v soglasju z organi upravljanja na gimnazijah, ki so teritorialno najbližje novi gimnaziji. Predavateljskemu kadru bomo morali v bodoče posvetiti več pozornosti in gimnazijam omogo-| čiti, da same štipendirajo in iščejo nove učne moči. Zlasti gimnazije izven večjih središč bodo morale dobiti dodatna sredstva za razpis štipendij, po možnosti lastnih absolventov, s čimer bo zagotovljena boljša personalna politika, kot je bilo to do sedaj. Strokovno in pedagoško izpopolnjevanje učnega kadra vodi sedaj Zavod za napredek- šolstva in zavodi za prosvetno pedagoško službo z nekaterimi bolj ali manj delovnimi aktivi in strokovnimi društvi. ' Ker je izpopolnjevanje učnega kadra izredno važen element v r ptocešu 'reformiranja gimnazije, bomo morali V to vložiti še več sišterhatičnosti z obveznim študijem za vse učitelje, sedanji način strokovnega izpopolnjevanja pa postaviti na trdnejše osnove;11 Predmetnik In učni načrt reformirane gimnazije imata za seboj prvi preizkus . prakse. Prepričam smo, da bi . se dalo s podobnim študijem in . analizo mnenj najboljših pedagogov — praktikov že v tem letu dobiti precej trdno oceno pozitivnih, pa gJn dmžbmih služb je porv^d— lovnemu človeku omogočiir^bo »2e vrsto let nazaj je bilo med glasbenimi pedagogi, ki imajo družbeni posluh, opaziti težnjo, da bf predmefnikaMb učnih' načrtov3 bih POnK ?d V.d'rUgač'- Mšel vir avojega zaslužka pred- glasbeno soistvo prešlo iz svoje dosedanje izoliranosti in se vključilo v splošno vzgojo mladine.« - Tako je že razprava direktorjev *bovano n7 Et™UJl.V^dn° ''f«"? V SV°i del0V^! “rganif3- ?ak" f , T iLVHSVOjem navoru ob otvoritvi novih prostorov Zavoda za glasbeno in baletno izobra- gimnazij ljubljanskega okraja ■kem sistemu TUW^>I^aŽUn" V* v ho"®rarnih zaposlit - zevanje v Ljubljani ravnatelj Matija Terčelj. Z lepo, prostorno stavbo v Vegovi ulici so ustvarjene Opozorila na cel kompleks vpra-sistemu. Udeleženci raz- vah Izven nje. To bo mogoče do- vse možnosti za dosego takih smotrov. Na sliki: prizor z otvoritve 25 t m. ' - (Nadaljevanje na 2. strani) ižraza povsem birokratske ten- bo,teim'.da, bi “,m0‘ »Politika notranje delitve, ki ^irwečafe delovni elan tako v bo temeljila na obsegu in rezul-^pspodarskih kot v družbenih tatih dela, mora povezovati oseb-V ** dlT®ktno odražati ni interes posameznika s prospe- dčljfv VlSarl'1U 0S*bTllb dohodkov riteto delovne enote in delovne cev organizacije v celoti; ustvariti Dodeljevanje sredstev ustano- mora takšne pogoje,, ki bodo de- Iv. V*i. :.y ŠK O DRUŽBENO KOMUNALNI VZGOJI V OSNOVNI SOLI Članek, ki-.je izšel v »Prosvet- _Šo1d je- jereba približati družbe- eije ljudi, -ki-.se bodo, lokalho gledanje na. komuno kbt osnov-lem delavcu«-S. IV. 1964. o, diniž- nim potrebarti komune.. Za te po-- vzeto, usposabljali le za določene 'no gospodarsko družbeno in teri-3eno ekonomski vzgoji, nam trebe ~ pa ne' moremo napraviti poklice. . . :. torialno zaokroženo celoto, kjer osvetljuje problem tega ; učno neke šablone'za vso -državo, ka-- Trdim, da s komuhalpo tema- preneha v ozkem šolskem smislu /zgojnega področja iz raznih vi Gorje in Savudrija : Ma v naravi Deset dni neposrednega opazovanja in doživljanja i « ' t ^ ' . -j . ■ . ' ; V i. V letoSnjih zirhskih mesecih so Ijanskih občin... se prvič izkazali »razredi na sne- Učenci' bodo »gostje« šole v ne oce- gu«, zdaj čaka na uresničenje »šola v naravi«. Organizirali jo bodo: ZPPS Ljubljana I, pristojni naravi po deset dni, ki jih bodo preživeli v urejenih počitniških domovih skupaj s svojim razred- zzgojnega področja iz raznih vi- dar gre za specifične potrebe ne- t.iko, če ostane tudi kot. ločena predmetnost. Zato tudi r__ ___ aiKov. Le izluščimo, glavno .misel,_ ke komuhes Gospodarske’organi- učtia disciplina, ;ne bomb osiro- -njujemb učencev. Pred seboj občinski organista družbene orga- nikom, vaditelji in tehničnim gre^zato.-da semkine ta predniet. zacije, ki' pomagajo financirat}' mašili družbenih ved. Ce:pa raz- imamo le kompleks gospodarsko nizacije, preskrba otrok v Gorjah osebjem. V Gorjah in Savudriji ^biVo’vključi k: šolstvo, imajo svoje potrebe in‘si' bijemo komunalno tematiko, ha družbenih 4n zgodovinskih pro- Pri Bledu in k Savudriji pa bo bodo nadaljevali z rednim šolskim rednim, učnim uram..'dEuzbanjh vsekakor želi jo tak-prof il rhlade- razne predmete, pa bomo.omdgo-. blomov domače komune, ki naj Odmerjena lastniku počitniških delom — seveda v -specifičnih ired- 4 * ' - - ga človeka; ki ga .je. moči' lažje- čili učencem’ kompleksno gleda- jih učenci" spoznajo predi, odho- 4°mov v teh krajih - ljubljanske- pogojih. ZPPS Ljubljana I. je V zvezi s tem srhatra pisec, da- vkljiičevati v proizvodnjo, zaptramo,-mladinp š tem'ločenim Nft razumem, zakaj bi pred jaredmetom v ožje lokalne bkvire, metno področje komunalne .vzgo irje na’Probleme. ::kpmune.i To ide-j doni iz obvezne šole," MOrda je mu zavodu za počitniško leto- namreč pripravil podroben pro- lamd pri. spoznavanju prirode; in ..gledanje pisca na -komunalno Yanie- gram za organizacijo pouka (Je- driižbe ria-srednji- ih nižjistop- vzgojo utemeljeno z . ozirom na X Medtem ko je »zimska akci- lica Mesesnel) in prostega časa nasprotujejo, -širšemu gleda—je tako zelo nasprotovalo osnov- h ji; kar za to stopnjo vsekakor razmere v strogo mestnem po- ja« zajela nekaj več kot 800 u- (Jože Beslič). Za vsak predmet je njp pa naš družbeni ia?vojt innim principom reformirane šole, ustreza, ; • ;dročju, kjer so ti problemi bolj .čencev s Spl ljubljanske'občine odmerjen učni načrt. ,da .'pfeti pevarn-ost,.-da bi' došegli- kot jih navaja pjsec 'v-treh toč- • Predmetov družbenfh ved,' pa zapleteni, manj vidni in. razum- Center, bo nova mnogo širša. Va- Posebnost pouka v naravi jev 8 tem epbštransko;izobrazbo. 'kah: enotnost, kompleksnost in' ne.bbmcr reševali z odpravo ko- -Ijivi. Idadalje pravi pisec ČHnka; da, nedeljivost . ; - : / I .. munalne tematike, temveč fe z Nas„rotnri Da. _ se nekateri "Zg? % gSEMrt, 'ZJ&g ‘22»* : £ Srfs sStS«?“£'1' tej sem pouku. menjenet To vsekakor tttdTdrii, vzgojnem proCesu.samo s-ko- ure po predmetniku. Pokazala nam je'to tudi'praksa.' mnnalno vžgojo. Tu gre za nekaj 'Pisec navaja na koncu, da pri- ko je bil sprejet .nov učni načrt, <^re z® vsc predmete, ko ob zadenemo kompleksnost pouka z Smatram," da naj • komisija, njo bo-: vključeno okrog 2000 tem, da je delo usmerjeno na ne-učencev tretjih in četrtih raredov' posredno opazovanje in doživlja-osnovnih šol ljubljanskih občin., nje otrok v naravi. Učenci, ki na-»Vozni hed« nove šole v naravi je črtno spoznavajo znamenitosti že pripravljen: 10. maja bosta od-- novega kraja in življenje v njem, potovala dva razreda z osnovne si tako širijo obzorje. Ob njiho-šole A. Ocepkove. Nato se bodo v vem neposrednem opazovanju pa enem ali drugem počitniškem do- je seveda poudarek na poglabljanju zvrstili še učenci vzgojnega nju in utrjevanju učne snovi. Odlika Šole v naravi je še, da Smateam • pa, če a> se izrodile, da -P?oceSu-uPence vž8a" iz^0Utyijo družbeno' komunalnih bo delala revizijo dosedanjega _ . _ teži'krivda - m občinsluh svetih- ne'Pa šemo izobražujemo: elementov iz ostalih -področij, učnega načrta za osnovne šole,, zavoda J. Levca, osnovne šole Po- Vzgojnost se_ zrcali tudi v saki hi?o znaji določiti za te dopol-- • Vračamo se k problemu, kot Prizadenemo jo, Vendar toliko,: razpravlja b deljenih mnenjih ijane, T. Tomšiča, T. Čufarja, M. meni vraščanju v življenje: otrok nilne ure primerne, predrrtete {n . g.a navaja pisec» da bi s komunal-^ kolikor gledamo učno gradivo ko- glede .tega predmeta. Posvetovati Vrhovnik, dr. J. Potrča, F. Lev- naveže osebne stike z ljudmi in tudti zahtevati, da se poučujejo..150 vzgojo Je ozko okvirili učen-' munalne vzgoje kpt skup pred- pa se mora tudi z zastopniki pro- -stika, P. Voranca, Prul in Ledine, vrstniki, dobi občutek kolegial- Premajo -pozorncetr so posvetila' ca ur d'a bi-na primer mbral uče-: metov, , ki so dejansko več ali svetno-pedagoških zavodov, ki V maju,juniju in septembru bo nosti. Tako organiziran pouk da- tudj šolska vodstva za katere je-b^e na: kmetijskem področju po- manj- povezani z rednimi pred-, opravljajo pedagoško službo na obiskovalo šolo v naravi okrog je torej poseben poudarek spo- postal' hW učni pa£rt, čiih de hjl i sJu&ti "dve tedenski učni -uri gra- meti'družbenih ved. področjih izven mestnih .terito- 700 otrok iz ljubljanske občine znavanju prirode in družbe, pa sprejet, zakon ih bi se morali po divo ^ problematike kmetijstva. Pri komunalni vzgoji pa gre. rijev. j Center; medtem'ko še niso znani tudi telesni in zdravstveni vzgoji, njem ravnati. Tudi pedagoške da to. ne bo tak problem- bolj za življenjsko kompleksno" Ervin Rotrhan podatki za šole. iz ostalih Ijub- shižbe bi morale skrbeti za:pouk: V tohkor pa nastajla problem, za-dopotailnih ur. Vsi ti vzroki so vjši to od učitelja, ki mora znati pripeljali .do. takega stanja, ka- kritično prikazati učencem go-kor ga omenja pisec članka Od- spodarsko perspektivo neke občj-krito moramo'povedati, da komu- ne V, okviru državne skupnosti, nalna vzgoja -ni privlačna'za uči-. -To Pa i® uujno,. saj se mora druž-telje, ki so bili določeni, da jo benp gospodarski razvoj neke ko-poučujejo,' 'ker zahteva vsekakor ,mune usklajati s splošnim; raz-od učitelja vestnih priprav in po- v°iem gospodarstva SFRJ in jo ■glabljarije v konkretno komunal- k temu silijo tudi gospodarsko no tematiko, za katero pač.niso družbeni instrumenti. .y razpravi na prvi republiški Občinske skupščine. se sicer tru- napisahe učne knjige,’Za ta-jgouk . Prav ima pisec, ko navaja, da konferenci ZM£>, ki je'bila 3i in Jdijd, da bi ta problem rešile|-ven-je potrebno gradivo-zbirati in se t® na konkretne - primere 4. aprila v.Ljubljani, je več-de-"dar: pa je dejstvo, da s svojimi * ' ‘ - - j...j, r---1ne Zakaj štirikrat pogojno ? 0 veriiikaciji gimnazij v koprskem okraju - iz razprave na konierenci Zveze mladine Slovenije novo stavbo. Če bodo začeli z gradnjo še letos, bo morda še mogoče zagotoviti pogoje za verifikacijo. Kako bo s sredstvi, še ni znano.,. Poseben problem na postojn- nudi vsem učencem (tudi socialno šibkim), da prežive deset prijetnih dni v letoviškem kraju. Seveda morajo biti vsi otroci pred odhodom zdravstveno pregledani, spremljal pa jih bo tudi zdravstveni delavec. Za to novo akcijo bo potrebno blizu osem milijonov din — torej po 10.000 din na učenca. Starši, ki so bili seznanjeni s šolo v naravi na roditeljskih sestankih, so pritrdili takšnemu načinu šolskega dela. — k stroškom pa bodo prispevali izdatek za hrano svojih otrok (okrog 3000 din na u-čenca). Tisti, ki so bolje situirani. ob njen> poglabljati/v'.probleme nasloniti gospodarstvo. .SFRJ, legatov govorilo m©d drugim tudi "proračunskimi sredstvi tega . komuhek vendar tak-0, pa hčence najprej 0 problemih šolstva v SR Slove- bodo'zmogle, Vprašujemo se,: za- Smatfamo, Če gfe ;ja komtin.ai- tpra5^ito ®®znanin?0 s konkretno niji. Tako je v razpravi sodelova- kaj se ne bi mogli dajati krediti Ne gre mi za to, da bi morala gjh gimnazij v koprskem okra j p, jeti kredite celo pod pogoji, činska skupščina doslej še ni pla-1 komunalna vzgoja predmet S problemi verifikacije kOpi--ikl niso najbolj ugodni, prganiza- nirala,' predvidevajo pa, da bi biti sklad za šolstvo ter sklad za telesno kulturo ljubljanske občine Čr|lc;Lvfk Ufi CVOf ll ,zase- Če pa ostane, spada vseka- ske gimnazije se ukvarjajo z vso :qija ZM se je šele v zadnjem stanovanjski sklad zgradil poleg Center pedagoško osebje pa de-L7\J13I/T v kor v 8^ razred. Lahko pa se zgo- resnostjo: urejen je že učni-načrt . času angažirala ob teh problemih gimnazije stanovanjski blok, Ui lovni kolektivi osnovnih šol. dr, da bbmo v okviru zemljepisa jn tu(j| kadrovska zasedba je.-iz* Prav mladina — dijaki gimnazi- naj bi ga odkupili za pedagoški je in njihove naslednje generacije — bo najbolj prizadeta, če bo kader. Če poiščemo- vzroke za takšno Inštitut z odličnim učnim GSSUVg; overmk.cu, ,4 ., _________________________ ... ___________________________ programom V Varšavi primeru bi se lahko zgodilo to, da pravljal učiteljski zbor, svet šole, obiskovala šolo,-ki je nezakonita, stanje, lahko trdimo, da po de-. , o , bodo učenci 8. razreda poznali šolska skupnost — ta problem pa Od petih gimnazij v koprskem centralizaciji šolstva občine niso tut p^agoJw sjScialnel (Drtav- samo sPlošne zakonitosti našega je bil tudi na dnevnem redu seje okraju je bila verificirana simo dovolj skrbele za to, da bi bil ni institut za specialno pedagogiko), gospodarsko družbenega razvoja, sveta za šolstvo, plenuma SZDL gimnazija v Idriji, ki pa je ime- gimnazijski pouk takšen, kot zalo fe bil ustanovljen i. 1921, je ena medtem ko jim bo ostala komuna in sindikata, so imenovali komi- la že pred uveljavitvijo verifika- hteva reformirana šola. Se pose- ustsmov inmtmMmrodieeTuto neznanka čeprav v nj^živjjo in — -- - ——--------------- - program, ki obsega štiri cikluse bodo ziVGli ter se celo vključeva- li. K. Članom Pedagoškega društva Ljubljana Obveščamo vse člane, da bo redni občni zbor PD Ljubljana v četrtek 21. maja 1964 ob 19.30, v prostorih osnovne šole Toneta Institut ima odlCM Učni neznanka> čeprav v nje* živijo in sijo, ki je proučila probleme cije zelo ugodne pogoje (iz leta v bej velja to za postojnsko gim _______ ki Obsega štiri cikluse bodo' živeli ter se celo vključeva- srednjih šol v Kopru. Be-ta je..letp so.opremljali njene prostore, nazijo,;za katero-v vsem obdobju, Čufarja g, hbičajnim dnevnim re- predavanj in sicer: vzgojne potrebe R v Bazne poklice, Ta ugotovitev/dala prednost preureditvi koprske; Urejali kabinete itd.). ' po vojni; ni nihče skrbel. Dijaki dom. v' .. SSam0 o°varstvu Jtfoka^pot^eso-^ll. zdi .važnejša, kot da br ute- gimnazije. Po dolgih razpravah o Precej drugačna pa je podoba hočejo pomagati po ', svojih mo- Pred občnim zborom spreje-ciaii|aeije in metode vzgojnega de*.nteljav^li. samo s pedagoškimi predlogih, kako naj bi rešili pro-'.'drugih gimnazij 4- v Gorici, Po-; Čeh: skupno z gradbenim podjet- mamo prijave novih članov. Frola, osebnost učitelja in vzgojitelja. ;principi, kako je nesmiselno vpe- blem verifikacije, so sklenili, da stojni, Kopru in Izoli; Le-te so jem bodo opravili vsa potrebna simo, da pred občnim zborom po- Studij na institutu traja dve le- Ijati komunalno vzgojo v osnov- je treba adaptirati staro zgradbo/ bile verificirane. .ssmd pogojno.'-zemeljska dela. Na: dokaj dobri ravnate članarino osebno ali pa vkfdTOi^a^čite^k^Draks^SiH no —la za kar J® potrebnih 100 milijo- Omenimo naj problem gimnazije' poti pa je gimnazija v Gorici, ki na tekoči račun PD Ljubljana lanie Je .teoretično in praktično. Danes občutno pogrešamo raz- noV. s problemom verifikacije so' v. Postpjhl. Gimnazijsko poslopje, bo v do septembra uspela izpolniti NB 600-14-603-122. zavod ima več pedagoških -oddei- ne strokovnjake po občinah, ki so seznanili tudi starše. ; je staro, -.izdelani so že načrti-za' pogoje za verifikacijo. Odbor PD Ljubljana oddaljenejše’ od _ večjih centrov. Nujnost adaptacije je utem^ / .- . • ... snc> invalidne ter oddeieke za druž-..Vprašamo se, ali nismo v soli ijena tudi s samo zahtevo sodob-- bend neprilagojene' otroke in mia- premalo zainteresirali mladino, nega pouka, namreč, da naj bo gSeneUmladine11 seformirajtaPtorej .^rija poraba, S praktičnim, na lastpem - pedagoškem oddelku, šolanje,^ za probleme kojnune. ..delom in eksperimenti. — Opaziti, Prvi semester je enak za vse spa- Vprašati jo tudi moramo, ali smo je, da tudi sami dijaki čutijo, da od drugega e«n^tra_da- jv dovoljni meri 'prikazali, da bi bilo.treba modernizirati pouk..: Ije pa se jpeoiaUitirajpuš«_jt Me možna Dersoektiva niihoveea : in rvoi^Unt; drugačne oblike dela,*, in Vloga in naloge skupnosti gimnazij /Nadaljevanje. s 1. strani) . stališče je y ’ popolnem nasprotju podjetij, ki y šolah deloma tudi z načelom nagrajevanja po delu zaradi sedanjega finančnega polo- V eni izmed omenjenih štirih-.pe- i® možna perspektiva njihovega ;in poiskati drugačne ooiiKe aeia,-, •• in rirnhlemnv iehničneira. z Vkctauni nagrajevanja po uexu zaraui seuanjegannanenega poio- dagoških skupin- Da je delo na za- življenja tudi • v domači občini, ki bi vzbujale večjo aktivnost. nllk:ft , nrni»w«Hnma- Morda ravnajo bolj smotrno m nizirali razne svobodne aktivno-'- imen ' nremain na samp vrirnto -ie vrsto Rnrocnikov, skript,, pomagal rocil za vse gimnazije lahko ioni delovnih mestih lepe uspehe;: perspektivno, v državah; kj SO St), Obdržati jih v sedanjih učil- «amo' eni «•! mnn»th J vahtiv« in. Učbenikov iz' sosednjih, repu- predstavljala bolj trdno mS Sik- Kma^kSvfiS podSrX d5adSzf^K- prtlagpjenimi 0rbki^jnladino.’Pq*.- previja vzgajati učenca za lo- hih prostorov. oporo učni..zavodi; s. tem, .-da se morajo. ^ k,- *‘r:-,1?®" : E zadnjem času celo zanemarjali.. datek. da- j, “"VelTa Poudariti, da je problem: vodi i -.•* ■ « X A.m /-\ ^-1 ^ w-» 4* o \r rž .. A ul XJ }-«- 4 _ 7 I _ ^ ^ S fl_ y S Š tem pa ni raževanje mladine. popravke in spremembe. Skup- 2ayod 'za napredek šolstva in Za- zani'vsi- problemi, vendar že to prosvetno /pedagoško dokazuje . nujnost ustanovitve programu posvetiti lem vpraša ________________ w nj«tfVsp pozornost, k^r-sinodi.. ^ 'zaK^be in zavodi pa Ariitm4^ “ sicer :manj: p^^bnjKrteSpjrricrkrj^';' priti^vKImu^S g>-VI?e^ iščejo 'vir dohodkov in čemer ne" bo niti ovirala niti za službo; skušajo 'pomagati šolam ' založbe in zavodi ’ pa skupnosti in nakazuje široko pod-V ročje njene dejavnosti, ki v ni- »zxv v crr jsaia. «. ti/ur trzvi, ni L/i ta-- . . . ko zelo potrebpvaii pomoč speelali1 kalo strokovnjakov, štev. . .. . v. A rečeno,, da bomo vzggjali. genen- se sicer Stanovanja -e problem prosvetnih delavcev ' v beltinški oblini. ; Podružnica sindikata : prosvetnih delavcev, v Beltihcih, v v f y .... „ ..v_ hori-m n iz ’ lota v lato dobičkov, ne da bi med seboj omejevala samostojnosti gimnazij .»!s o xg&}%utfk sli ^ss"^vn,,,"’vod”'V!sk* Primanjkuje: 44 predmetnih učiteljev Pred neda.vhiin je.bilo v Rad- več ali manj skupen: doseči-ide}- pa malo. Delovni programi in svobodne, _____- . ...... . aktivnosti učencev dobivajo* - v" kateri .je blizu^« Ičlanov, i«? • IveftiiK “avcJv ^tem^olške?' njevan^e^v "skS^V^SčS zafidn'iem .iasu trdnejše mesto'v pripombarhi pnspevali .k izbolj'- -mivo predavanje'o proižVfxJn?m je razpravljala :p problemih zapo- razvejano. Se posebno važno pa šanju posameznih ' hetešernh delu učencev. osnovnih-šol v -L-ju- slovanja absolveittov posebne šo- je dejstvo, ki ga vse pteradi po-vprašanj; Sindikat skrbi med '.tomferu. O 'fem. je: govoril tov, Žuj le, radgonska- osnovng šola 6 ka- zabijamb; da preživi ha gimnazijk drugim tudi - za' izobraževanje nec,; ki je -med 'drugim opozoril, drovskem vprašanju, -stogovska mlad človeknajboljobčutljivi čas- svojih članov, jih pošilja na sei ljutomerske^šole že; tretje, leto skupina o prevladovanju-.ženske svojega- razvoja, ki ima Cesto; miharje in orgahizira izlete po ’J8Peino ‘ uveljavljajo- tovrstno de ovne sile ter kapelska sindi- veliko posledic za nadaljnje živ-. Jueoslaviii 27 aorila bodo or- - kalna-skupma o .telesp^n-.razvpju --Ijenje, Mlademu'Cioveku moramo- Jugoslaviji. 27. aprba podp or _ ;Razprava.je pokazala, da se v otroka v osnovni šoli.- oniogočiti' uveljavitev njegovih ganizir^h izlet y-BiH. Ustavili se radgonski občini uveljavljajo šo- Ob koncu zborovanja so raz- pozitivnih hoteni in naanieni ki bodo v Zenici in na Plftvičltih le na tem področju-bolj ali mapj pravljali še o nekaterih drugih se najlaže realizirajo v svobod-jezerih in se preko Zagreba vr- priložnostno. J .problemih šolstva (kot npr. o ka- nih aktivnostih, raznih krožkih nili domov. - Na tem. zborovanju šd izvolili/drovskem in štanovanjskem vpra- dtuštvih, skupinah itd'Za to pa •Poseben'-' problem- v občini osemčlansko komisijo, Hibo pri- šanju). Med. drugim šo ugotovili, moramo omogočiti na eni strani Bejtihci /predstavlja, nerešeno pravila podroben načrt dela, ob- da bi v občini potrebovali še 44 potrebna materialna sredstva in' stanovanjsko- vprašanje pro- enem pa bo poskrbela, da bo pro- predmetnih učiteljev- (na jesen prostore, nj, (jrugi st al>i pa upQ. svetnih delavcev. - Mnogi med izvodno' delo učencev vključeno bodo dobili Je: dva -štipendista) Jtevati _ to delo učiteljev kot njimf- so v stanovanjski stiski, tudi v višje, r.azrede-^ol v radgon-■ ter 33 stanovanj za-učitelje. sestavni del-učnega procesa in' drugi pa. plačujejo visoke sta- ski občini. - ; ... ' Na zadnjem zborovanju, ki bo njegove obveznosti na šoli. Po- natiiiei lipamOj.iia še bo tudi-to : - Udeležene} zborovanja; so raz- konec maja, -bodo prosvetni de? polnotpa nepravilno pa je stanje, stanje Jzbcd.jšalo;-.:‘pri. reševanju ’pravljali tudi 6 dejp ip-načrtih lavci radgonske občine poslušali če ustanovitelji ne priznavajo' problemi-pa: bo-pomagala sin- sindikalnih skupin., Ugotovili so, predavanje o liku sodobnega učB tega področja (Jda in ne dajejo -dikafna. podružnica'. T-eri: / , da je namen njjhovih prizadevanj telja.. ; Ika ! nobenih- sredstev za to. Tako i. - ' r.tf . ........... ... v skupnost vklju- v vedno 'nove .teŽJve, čuje prostovoljno in vsaka po nai g, ki jin ju ukvarja; še zelo malo gimnazijam.. Branko Božič * mmRzmm " SLOVENIJE ‘ LJUBLJANA, Mestni trg 86 priporoča nove 'izdaje ' ; . : uicHT mu ims : Svhwanke, Ariekdoten, Humoresken gesammelt ,und •- crklart von Avgust Petrišič.. Pomožno berivo za nemški jezikovni pouk ' : " ŽDRAVKO OMERZA:- NAGLUŠNI GTROK Iz vsebine: Kaj je mojemu otroku? Kako slišimo in dojemamo-govor?/Vzroki jn vrste naglušnosti. Problemi predšolskih naglušni^ otrok. Čustvene'- in vzgojne. težave takega otro- ka- itd, :. .' : : Pred' izidom je pesmarica MLADINA POJE II. del '• Zbral in uredil LUKA KRAMOLC ' Zbirka najlepših narodnih ih umetnih pesmi za osnovne šole. F : ] | I " <1 -t * b.' r PROSVETNI DELAVEC« RADIO IN ŠOLA Srednja stopnja: MALI ZAVEZNICI 5. maja ob S.55 6. maja ob 14.65 Ie naše zaloge siho poiskali pri-., rodoslovno oddajo Mala zaveznica, ki je vsekakor vredna, da ji prisluhnemo znova. Prirodoslovnih oddaj imamo Še vedno premalo. • 1 v • - , Ernest Adamič je pred, minulo vojno posnel na filmski trak zgodbo ie življenja mravelj, človekovih malih zaveznic v boju proti škodi ji V-oem in uničevalcem gozdov. Pozneje je scenarij predelal v preprosto, a mikavno radijsko igro, ki je že pred leti dokazala, da zmore pritegniti poslušalce v šolskih klopeh in jim približati vsebino in ozračje velikega boja, ki se nenehno bije v gozdu. Z življenjem gozdnih, živali je dal avtor zgodbi značaj pravljice. Nižja stopnja: 8. ki 9. maja: MOJ SOSED FRANČEK 15. in 1«. maja: POSLtiSAJTE NAS, PROSIM! 22. in 23. maja: VESELO SREČANJE Z MLADIMI GLASBENIKI 29. in 30. maja: PLEVEL 5. in S. junija: HLEBEC KRUHA ZA SONCE 12. in 13. junija: VES KAJ, MARJETICA ... Srednja stopnja: 5. in 6. maja: MALA ZAVEZNICA 12. in 13. maja: STEKLENICA MLEKA 19. in 20. maja: BILI SMO NA LETALIŠČU 26. in 27. maja: POL URE V GLASBENI SOBI 2. in 3. junija: BOHINJSKI KOT 9. in 10. junija: MAČEK NA DOPUSTU Višja stopnja: ' • 5. in 7. maja: a) WLA LEGENDA b) POKLICNE SOLE IN POKLICI ŠIROKEGA PRO- ,: fila V. 12 in 14, maja: V OBJEMU GOZDA 19. in 21. maja: a) KAJ BUČI SUTJESKA b) TEHNIŠKE IN NJIM ustrezne Sole 26-in 28. maja: "V VESELI VETER ■ 2.. in 4, junija: a) MESTO V ŽICI b) VIŠJA IN VISOKA SOLA TER POKLICI V ZVEZI Z NJIMA 9. in 11. junija: MORJE, SINJE MORJE Višja stopnja: 5. maja ob 14.95 7. maja ob 8.55 «0 BELI LEGENDI Za druge sovražnikove ofenzive je Vrhovni štab pravočasno umaknil I. prdetersko brigado pred premočnimi nemškimi silami iz rajona Romani j e in Ozrena k Foči, in sicer v dveh kolonah. Leva, pomožna kolona, se je umaknila z Vrhovnim štabom čez Renovino, glavnina brigade, desna kolona, pa v smeri Rakova Noga — Visovica — Stubline — Grabljiva Njiva — Jašonica — Reljevo/ Igman Planina — Trnovo r-i Foča. Umik desne kolone je poznan pod imenom Igmanski marš. Umik se je začel 27. januarja 1942. ob 4. popoldne čez planinski teren in po na debelo zasneženih stezah. Temperatura je bila okoli —30* C, borci pa izčrpani v predhodnih bojih. Med, pohodom so jim zmrzovale noge in roke, kljub temu so v hitrem tempu prešli kakih sto kilometrov, ne da bi bil kdo zaostal, in tako dokazali izredno vzdržljivost in visoko moralo. Po strmih pobočjih Igmana so borci na hrbtih nosili onemogle * 10 * * * 14 zmrznjene in ranjene tovariše. Po prihodu v Fočo, ki so jo medtem osvobodili črnogorski partizani, je kakih 180 borčev imelo zmrznjene ude. Oddajo o tem legendarnem pohodu je za skupni jugoslovanski ciklus naše novejše zgodovine pripravila mladinska redakcija Radia Sarajeva. b) POKLICNE SOLE IN POKLICI SIB0KE6I PROFILI MLADINSKA RADIJSKA IGRA ' (vsak« nedelja ob 8.99) 10. maja — Aleksandar Popovič: LISICA (ponovitev) 17. maja — Brane Dolinar: MLADI KRPANI POTUJEJO NA LUNO (ponovitev) 24. maja — Srbo Ivanovski: ČUDNA ULICA (prva izvedba) Sl. maj« — Borislav Mritšič: “"radovedni SLONČEK (ponovitev) 7. junija — Zora Rebula: GABI IN NJENE DOGODIVŠČINE (prva izvedua) 14. junija — Miroslav Popovič: SKRIVNOST SKRIVNOSTNE GLOBELI (ponovitev) 21. junija — Ivan Ku&an: MELITA VIDI PLAVO SONCE (prva izvedba) 26. junija — Nikola Soldatov: NOG NA POSTAJI-LJUDSKE .. MILICE .(ponovitev) , , - Četrto oddajo iz cikla o izbiri poklica smo posvetili poklicnim šolam in poklicem širokega profila. Katere so pravzaprav te šole? Svoje čase smo delili vse strokovne šole v nižje, srednje ter višje ali visoke. Taka delitev pa je navajala na mnenje, da so nekatere šole boljše ali več vredne kot druge in da so tudi nekateri poklici več vredni kot drugi. Tudi so- deloma ravno zaradi takega imenovanja šol nekateri imenovali tako imenovane nižje in srednje šole samo za neke 9iktc pripravljalnico za višje in visoke šole. Zdelo se je, ko da tako imenovane nižje in srednje šole dajejo nekako nepopolno izobrazbo in da z njo še nisi čisto popoln in dovršen, da ti še nekaj manjka. Zato je vsak hotel naprej v šole, da bi si pridobil kakršnokoli »višjo« izobrazbo, namesto da bi se strokovno izpopolnjeval v svoji lastni stroki in poklicu. To gledanje pa ni prišlo navzkriž le s socialističnim vrednotenjem poklicev, po katerem ne more biti govora o kakršnihkoli nižjih ali višjih poklicih, ampak tudi s potrebami našega gospodarstva. Čeprav nam na primer inženirjev ▼ splošnem manjka, jih imamo v primerjavi s tehniki preveč, ker gre večina dijakov iz tehniških šol naprej študirat. Posledica je. da moramo inženirja zaposliti na delovnem mestu tehnika in je torej študiral zaman. Po drugi strani pa skoraj povsod ostajajo nezasedena prosta mesta za učenje poklica, vsaj za fante. Naša obrt in industrija potrebujeta mnogo novih kadrov, a jih ne moreta dobiti, ponekod drugje pa kaže, da jih bo kmalu preveč. To vrzel naj bi zamašile poklicne šole.. Sicer je res večina poklicev v industriji takih, da delava opravljajo samo določene faze dela in jim ni treba poznati celotnega pokreta proizvodnje (za take poklice se usposabljamo s priučevanjem), vendar - pa je še vedno velika potreba po delavcih, Id morajo poanati potek pro- izvodnje, delovanje strojev in podobno ter tako po eni strani sodelujejo s tehniki, po drugi pa s priučenimi delavci. To so delavci, za katere se je udomačil naziv »kvalificirani ali visoko kvalificirani delavci ali mojstri«, ta naziv pa se bo polagoma moral umakniti nazivu »poklici širokega profila«, ki smo ga začeti uporabljati lansko leto. Reforma nekdanjih nižjih strokovnih šol, med katerimi bi navedli vajenske šole, šole s praktičnim poukom, administrativne šole in druge, še ni izvršena do kraja. Prej ati slej pa bodo vse te šole dobile značaj poklicnih šol, pri tem pa bodo združevale praktični in teoretični pouk, ne pa, kot na primer administrativne, ki so imele doslej samo teoretični poide, ali pa vajenske, ki so imele praktični pouk ločen od teoretičnega, namreč pri obrtnih mojstrih... Ce se ne oziramo na nekatera še nerešena vprašanja, lahko vse šole, ki usposabljajo za poklice širokega profila, imenujemo poklicne šole. Te šole navadno trajajo 2—3 leta, pri tem j« trajanje določeno za vsak poklic posebej. Nižja stopnja: 8. maja ob 14.95 9. maja ob 8.55 MO! SOSED FRINCEK Moj sosed Franček — pripoveduje tovariš Kobilica — si je napravil fračo hi jo preskušal na moji hruški. To sem mu prepovedal, hkrati pa mu dejal, naj si izbere kaj drugega za tarčo. To moje priporočilo je dobro izkoristil, zakaj stvar se je začela neprijetno zapletati. Kmalu je namreč pozvonilo na vratih in nekdo me pride vprašat, če sem res dovolil Frančku, da razbije prometni znak pri mostu. Pogrelo me je in pohitel sem za fantom. Našel ga nisem, sled za njim pa mi je naznačti človek, ki ga je videl, ko ■je s kamenjem razbijal izolatorje na telegrafskih drogovih; tudi njemu j« dejal, da počenja to z mojim dovoljenjem. Enako je povedal Franček dedku, ki ga je zasačil pri razbijanju znaka »Pozor, nimaš prednosti«. Fanta sem dobil komaj pred železniškim prelazom in še utegni! preprečiti, da ni zalučal* kamna v lokomotivo, narisano na znamenju. Prijel sem ga, a še vedno se je skliceval na mojo izjavo, da'si lahko izbere kar si že bodi za tarčo, le mojo hruško naj pusti pri miru. Skupaj sva se vračala po isti poti. Spotoma sem mu razlagal, kolikšnega pomena so znamenja ob cest! in kakšne nesreče bi se lahko primerile, ako teh znamenj ne bi bilo ali — ako bi bila razbita. Vsa štorija bi se bila najbrž pri tem končala, da ni prišel Franček drugo jutro k meni in mi povedal, da je imel ponoči grozne sanje. Sanjalo še mi je, — je pripovedoval Franček, — da mi je strašno slabo, da se nekaj kotalika po meni, da rožlja kot pločevina. Očka jo telefoniral zdravniku, a ga ta ni razumel, ker da je nekdo razbil izolatorje na vodu, in tako ni prave zveze. Poten me je očka z avtom odpeljal k zdravniku, a. nisva in nisva prišla nikamor. Most je podrl pre-težak kamion, ker je bilo znamenje, ki dovoljuje težo, razbito. Na križišču. ni bilo znamenja »Nimaš prednosti«, pa sva se zaletela v drug avto. Tudi pred progo so naju zavrnili, ker so raziskovali nesrečo, ki se je zgodila zavoljo poškodovanega znamenja »Nezavarovan železniški prelaz«. Vrnila sva se domov, meni pa je bilo vse huje in vse huje. Prosil sem, da pokličejo vas, tovariš Kobilica. In vi ste takoj uganiti, kaj rožlja, kaj se kotalika po meni. Sprva sem trmasto tajil, da bi bil jat krivec za vsa poškodovana znamenja. Brž ko sem priznal, pa mi ja odleglo. Samo vi ste me ozdravili. Tako mi je Franček naslednja jutro razložil svoje sanje in hkrati zatrdil, da za fračo ne mara več. Srednja stopnja: 12. maja ob 8.55 14. maja »b 8.55 STEKLENICI MLEKI Steklenica mleka — kako san u umevno je, da si jo za gospodinjstvo nabavimo, saj potrebujemo mleko za zajtrk, pri pripravljanju kosila in velikokrat pri večerji. A že marsikateri mestni otrok je vprašal: »Kako pa narede mleko?« Več o mleku Ve seveda vaški otrok, a marsičesa ne ve in začudimo se, česa tudi sami ne vemo ne o mleku in ne o uporabi mleka. Na primer: včasih mleka niso pili svežega, pač pa so ga večinoma predelovali v kislo mleko in v sir. To so bile preproste domače vrste sira, kot so cfonljeni sir, kajmak in kačkavalj. Doma narejenih sirov poznamo še danes okoli 30 vrst. Danes pa. pripravijo v naših mlekarnah vsak dan dva milijona in pol litrov mleka za potrošnike. Vsak Jugoslovan popije na leto okoli 100 litrov mleka, vendar je to v primeri z nekaterimi drugimi deželami kar majhna številka, medtem ko ga v azijskih deželah skoraj ne pijejo. Kakšno mleko pijemo? Običajno kravje, ovčje, kozje in bi vel je mleko. Kravjega seveda največ. In kaj izdelujemo iz mleka? Sir, maslo, jogurt, mleko v prahu, zelo radi imamo smetano. Najvažnejše od vsega Je seveda oskrba mest s svežim mlekom, to pa ni tako enostavne niti glede na organizacijo in ne glede na to, da mora biti mleko čisto. Razne bakterije namreč povzročijo, da postane mleko kmalu neužitno, zato mu odstranijo bakterije r— pasterizirajo ga.. Kako. izdelujejo v mlekarnah sir? Kako mleko v prahu? Kako izdelujejo jogurt? To bodo otroci zvedeli iz oddaje, in sicer, preprosto ter razumljivo. Nekaj malega bodo slišali tudi o kazeinu. Najvažnejši sestavni del beljakovin v mleko se namreč imenuje kazein. Tega potrebujemo za celo vrsto stvari v lesni, letalski, medicinski, prehrambeni-in tekstilni industriji. Najpogosteje ga uporabljajo pri izdelovanju umetnih vlaken, raznih lepil, lakov in barv. Vse to je v glavnem snov, ki jo bo noša oddaja o mleku obravnavala. Avtor oddaje je Viktor Konjar. Višja stopnja: 12. maja ob 14.05 14. maja ob 8.55 V OBJEMU GOZDA Ta oddaja bi morala biti na sporedu 7. in 9. aprila, pa je bila prestavljena zaradi tako imenovanih »tehničnih ovir« (s katerimi imai.io na žalost, vse preveč opraviti). Za tiste, ki nimajo več naše prejšnje priloge, smo sklenili še enkrat objaviti še nekoliko skrajšan Komentar. Po daljšem - času zopet lep dan. Soseska, ko da se je prebudila iz zimskega sna. In tega dne se zberejo Jože, Manja, Peter in Slavko, torej vsa druščina, ki jo poznamo že iz oddaje Topla dlan zemlje. Vsi so si edini, da je treba tako lep dan kar najbolje izkoristiti. Po krajšem pomenku se odločijo za izlet v gozd. Med sprehodom po gozdu naletijo prijatelji na samotno kmetijo. Gospodar, prileten možakar, jih prijazno sprejme; ko ga poprosijo, naj jim razloži nekatere stvari, ki so jih zasledili in jih niso razumeli, jim takoj ustreže. Delo v gozdu nikoli ne preneha. Celo pozimi, ko narava spi in so gozdovi videti mirni in brez življenja, imajo ljudje, katerih obstoj je povezan z gozdom, nešteto opravil. Drevesa je treba negovati, čuvati pred divjadjo, ki bi jih sicer lahko uničila, treba je skrbeti za kurjavo, pomagati živalim, ki prihajajo zaradi hude zime v stisko in podobno. Skratka, življenje v gozdu je razgibano, naporno, toda nadvse zanimivo. Pa še to in ono jim pove prijazni gospodar, marsikaj vidijo, tako da je kar nepričakovano tu čas, ko se morajo poslovita in vrniti domov. V prejšnjih, oddajah o poklicnem usmerjanju smo govorili o priuče-vanju in o poklicnih šolah, v tej pa bomo govorili o šolah, ki jim danes pravimo »tehniške in njim ustrezne šole za gospodarstvo in javne službe«. Nekam dolg naziv, pa kaj moremo, če za zdaj še nimamo krajšega! Med njimi moramo na prvem mestu seveda navesti tehniške šole kot take, ki jih je cela vrsta: za elektrotehniko, srojništvo, kemijo. metalurgijo, lesno industrijo-, gradbeništvo, rudarstvo___; druga naj- večja skupina so zdravstvene šole, ki vključujejo šole za medicinske sestre, za otroške negovalke, za babice, za medicinske laborantke in sanitarne tehnike; potem spadajo sem še ekonomska šola ter umetniške šole, in sicer: baletna, šoia za oblikovanje ira glasbene šole. O teh šolah bo stekla beseda v obliki poročila o pogovoru med poklicnim sve- Nižja stopnja: 15. maja ob 14.05 16. maja oh 8.55 POSLUŠAJTE MAS, PBOSJM! Se zmerom se dogaja, da otroci •— bodisi iz nepremišljenosti bodisi iz objesnosti, razdirajo ptičja gnezda in tako 'ali drugače pokončujejo mladi zarod. Ob tem se najbrž kar nehote spomnimo tiste stare »Stoji učilna zidana« in še posebej tiste originalne grožnje v njej: »Grdobe grde, paglave, masti ste vredne leskove ...« Istemu namenu kakor ta pesem je posvečena tudi naša oddaja. Avtorica Maria Cerkovnikova je napisala domiselno, privlačno, mestoma tudi šaljivo štorijo, ki jo bodo otroci, tako vsaj upamo, z vese 11» n poslušali. Zgodba se začenja na Radiu v redakciji oddaj za otroke. Redaktor se ravno pripravlja na pomenek z mladimi poslušalci, a mu ptiček, ki je priletel skozi okno in sedel predenj na mizo, tega ne da. Neprestano čivka in po svoje nekaj pripoveduje, še posebno zgovorno in glasno, ko omenja redaktor otroke, Iz tega sklepa, da je ptičkov obisk najbrž v zvezi s kakšno otroško vragolijo. Stvari bi rad prišel do dna, ker pa drobnega gosta ne razume, si skuša najti tolmačev. Iz zadrege reši redaktorja novinar Miha; svetuje mu, naj poprosi za nasvet Janeza, mladega preprostega fanta iz mehanične delavnice. Janez da ima rad naravo in njene prebivalce in zato- celo razume njihovo govorico. Janez pride in tudi zdaj razbere iz ptičkovega ščebeta, da- se je prišel pritožit, nekdo je vr- gel namreč mladega škrjančka iz gnezda, in še prosit je prišel, naj mladiča kdo spet vrne materi Brž se odpravi na pot cela ekspedicija: redaktor s ptičkom na klobuku, novinar Miha, Janez in še poslušalci. Zunaj mesta jih sprejme ptičji zbor. Ko pernati drobiž spozna, da prihajajo z dobrimi nameni, jih popelje na kraj nesreče. Na robu njive najdejo mladička, škrjanka sama pa jim pokaže, kje je na zemlji gnezdece, da ga poleže spet vanj. Zdaj objame reševalce kvaležno čivkanje. Janez razume ptičke, kaj pravijo; pravijo, da so tisti otroci, ki razdirajo gnezda čisto navadne reve, da so važiči in da je zelo grdo, če nekdo, ki je večji in močnejši, strahuje drobne ptičke. Ko se vrnejo na Radio, najdejo na mizi tri češnje. Ptički so prinesli v zahvalo vsakemu po eno, Janezu pa povrh še debelega črva, pač to, kar je njim največ j a poslastica. »In za konec- naj takole darži, otroci,« pravi redaktor, »če pridejo ptički po vas, da jim rešite mladiča, pohitite. Morda vam ne bodo prinesli ravno češenj v dar, hvaležni Vam bodo pa prav gotovo zelo. In jeseni in pozimi boste po njihovi zaslugi hrustali dobra jabolka. In še nekaj — zdaj sicer ne vemo, kdo je vzel mami škrjanki iz gnezda mladička in ga pustil pod drevesom; lahko je bila tudi lisica; ampak vi, otroci, ne delajte skrbi ptičjim mamicam!« Srednja stopnja: 19. maja ob 8.55 20. maja ob 14.05 BIL! SMO MA LETALIŠČU Obiskati letališče — to je menda želja vsakogar, posebno še mladega človeka. Če bi pa pri tem lahko še poleteli v zračne višave, to bi šele bilo nekaj! Navsezadnje je hotenje premagati višine staro skoraj kot človeštvo" — spomnimo se samo bajeslovne pripovedi o DedaJu in Ika-ru ... Toda mi tokrat ne bomo poleteli, ostali bomo na trdnih tleh, na letališču. Morda si bomo vsaj s tem malce pogasili ždijo po osvajanju prostora visoko pod oblaki ali pa-nasprotno — se nam bo hotenje še povečalo? Naj bo že kakor hoče, zadovoljiti se bomo morali kar z obiskom na Brniku, novem ljubljanskem letališču pri Kranju. Moderna letališča so precej drugačna, kot so bila še ne tako dolgo nazaj. Tako preobrazbo je pač narekovala vse bolj razvijajoča se tehnika modemih letal, njihova teža. hitrost in drugo. Včasih je bilo na primer dovolj, da je bilo zemljišče, kjer so pristajala in vzletavala letala, ravno pa prekrito z zemljo ali travo. Dandanes za moderna potniška letala, ki naenkrat prepeljejo na desetine potnikov, to ni več dovolj. Potrebna je dolga cementna steza — taka je tudi’ na Brniku — ki je sposobna sprejeti udar velike teže pa hitrosti pri pristajanju težkih letal. Če ste že kdaj biti na modernem letališču, ste lahko tudi videli ali vsaj zaslutili nekatere sodobne tehnične naprave, ki pod veščo roko, strokovnjaka omogočajo ne le varen pristanek ali vzlet, ampak tudi polet sam. Tako so taka letališča opremljena na primer z radarskimi napravami, z me tereol ošk im i instrumenti, napravami za vodenje, pristajanja nadalje z radijskimi postajami za-vzdrževanje zveze z letali v zraku in za njihovo obveščanje o vremenskih razmerah, o nočnih poletih in podobno. Tisti visoki stolp na desni strani glavnega poslopja na Brniku vsebuje vse te tehnične »skrivnosti« in po-obisku na njem nam bo marsikaj, postalo bolj jasno. Spoznali bomo lahko tudi, da je letalski promet v rokah izkušenih ljudi, ki vse svoje sile in znanje posvečajo varnosti poletov — od starta do pristanka. No, poskušali pa bomo poiskati še kakšnega »zračnega volka«, pilota ali drugega člana posadke, da bi nam povedal kaj zanimivega iz svo- jega poklicnega dela. Saj si lahko mislite, da se možem, ki jim tisoč kilometrske razdalje pomenijo toliko, kot nam priti do soseda, pripeti marsikaj zanimivega. Sicer pa končajmo, saj bo vse povedala naša radijska šola. Oddajo je pripravil Ernest Petrin. Višja stopnja: Višja šola: 19. maja ob 14.05 21. maja ob 8.55 n) KAJ BUČI SUTJESKA 1 m Konec 1942. in v začetku naslednjega leta sp Hitlerjevo Nemčijo in njene zaveznike omajali tudi porazi Velike fronte so zahtevale novih ojačanj. Hitlerju so bili neobhodno potrebni slednji človek, slednja puška in slednja kaplja bencina. V mali Jugoslaviji pa je peščica partizanov prikovala desetine najboljših divizij. Hitler vpije, preti. Generali s • kljukastimi križi se sklanjajo nad vojne zemljivide. Predhodni plan, ki ga pri nas poznamo kot IV. sovražno ofenzivo, je propadel. Ustvarijo nov plan za uničenje narodnoosvobodilne vojske - operacijo Schwartz Glavne partizanske sile, ki so bile zbrane v trikotniku med Nevesi-njem/ Kalinovikom in 'Bilečo, je treba pregnati proti Črni gori in jih zajeti v jeklen obroč nemških, italijanskih, ustaških in domobranskih divizij ter jih uničiti. Sredi maja so obkoljevanje končali. 15. maja ob dveh ponoči so fašistične trupe prešle v napad. Začela se je V. sovražna ofenziva. Na tisoče strani je bilo napisanih o tem, kar se je odigravalo v naslednjih 30 dneh. Na vsakega našega borca je prišlo povprečno sedem sovražnikov. Na vsakega posameznega partizana — izmučenega od hudih bitk in neskončnih pohodov v IV. ofenzivi, na lačnega, slabo oblečenega in pomanjkljivo oboroženega borca — sedem krvoločnih sovražnikov, svežih, spočitih, sitih, komaj poklicanih iz garnizij po mestih in s kamioni pripeljanih skoraj do samega položaja. Vse je bilo pripravljeno: tanki, letala, topništvo, posebne gorske edinice, oDorošene do zob Vendar pa ne bi bilo morda niti približno tako hudo, ko ne bi bilo v naših edinicah več kot 3000 bolnikov in ranjencev, za katerih usodo bi bilo treba skrbeti. Tako se pričenja oddaja o peti sovražni ofenzivi, po kateri je nemški general Litters izjavil: »Razvoj bojev je pokazal, da so komunistične sile pod Titovim poveljstvom odlično organizirane, spretno vodene in da razpolagajo z bojno moralo, Id izziva občudovanje.« Oddajo je pripravila Mladinska redakcija Radio Sarajevo. 1». maja ob 14.05 2X maja ob 8.55 b) TEHNIŠKE DT NJIM USTREZNE ŠOLE Sferam S tovalcem in Alenko. Alenk«' pa zalo, ker je avtor hotel opozoriti na težave, ki >ih vsi še predobro poznamo. Podjetja in privatni obrtniki prijavijo vsako leto zavodu za zaposlovanje na stotine učnih mest za najrazličnejše poklice širokega profila; toda za ogromno večino teh mest hočejo imeti fante. Izkušnje v svetu sc sicer pokazale, da ženske niso primerne samo za frizerke in šivilje, ki jih imamo sicer mnogobje že tako dovolj, ampak da se odlično obnesejo tudi kot radiomehaniki, telefonski mehaniki, strugarji in podobno, ker jim navadno bolj leži drobno in natančno delo kot moškim — po drugi strani pa tudi ni razloga, zakaj se ne bi obnesle prav tako v poklicu strojnega ključavničarja, rezkarja, črkoslikarja itd. Vendar pa imajo- podjetja še vedno prepolno predsodkov proti vključevanju deklet na taka učna mesta, pa tudi dekleta sama za take poklice ne kažejo prevelikega navdušenja. Prav to pa je mnogokrat usodno. Učnih mest za poklic prodajalke in frizerke kmalu zmanjka, in tako dekletu ne preostane drugega kot to, da se vendarle vključi v podjetje, toda kot priučena delavka. Kot taka pa mora seveda mnogokrat opravljati telesno še precej napornejše in slabše plačano delo, kot pa če bi se Vključila v industrijsko ali podobno poklicno šolo. Kljub temu, da je v Nižja stopnja: mnogih panogah industri je Število žensk danes že skoraj enak« številu moških, ali pa ga cel« presega, so ženske večinoma le priučene delavke. Namen naše oddaje bo torej opozoriti dekleta na tehniške in njim ustrezne šole ter jim s tem odpreti širše poklicne perspektive. Srednja stopnja: 26. maja ob SL55 27. maja ob 14.05 POL DRE V GLASBENI SOBI Naša glasbena soba je bogato opremljena. V njej ni le klavir in slike skladateljev, ki vise na stenah. V omari je tudi magnetofon in gramofon, na policah pa je zložena množica plošč in magnetofonskih trakov, na katerih so posnete različne skladbe. Otroci radi poslušajo glasbo. Vsak petek imamo glasbeni krožek; tovarišica, ki nas uči glasbo, nam vselej zavrti na magnetofon ali na gramofon skladbo, ki nam je všeč ali v kateri nam je pripovedovala. Kadar smo posebno pridni, nam zaigra tudi na klavir. Tudi spremlja nas, kadar zapojemo. V glasbeni sobi je tako prijetno, da komaj čakamo petka. Tudi vas vabimo, dragi prijatelji, in veseli bomo, če boste .prišli. Skupaj bomo izbirali in poslušali lepo glasbo in reševali glasbene uganke. Boste videli, da bo res prijetno in zanimivo. 22. maja ob 14.05 23. maja ob 8.55 VESELO SREČANJE Z MLADIMI GLASBENIKI V vrstah prosvetnih in kulturnih delavcev skoraj ni dneva, da se med njimi ne bi pletel razgovor o višjih, duhovnih vrednotah, o umetnosti in kulturi, ki naj bi nujno spremljale slehernega človeka. Pomenek, ki je prenekaterikrat žgoč in sega do korenin problemov, se navadno konča V žalostni, brezizhodni ugotovitvi, da sodobna mladina spričo naraščajoče tehnizacije, motorizacije, športa in podobno nima več smisla niti pravih potreb za dosežke v umetnosti in kulturi., Včasih je to res ter so takšna in podobna pesimistična ugibanja in ugotovitve res stvarne, mnogokrat pa se pokaže, da ima tudi sodoben otrok veliko več nagnenja za kulturne dobrine, kot mu ga pripisujemo. Ozrimo se le po številnih likovnih, dramskih in lutkovnih krožkih, v katerih se zbira množica otrok ter z veseljem in voljo sprošča svoje ustvarjalne in. polustvarjalne talente! Ali pa mladi glasbeni izvajalci! V Sloveniji ga ni večjega kraja, kjer ne bi bilo glasbene šole. Čeprav so prvi koraki v svet glasbe za otroka dovolj zahtevni in spočetka malo vzpodbudni, mu vztrajno delo prinaša lepe uspehe, s temi pa tudi radost in veselje. To naj pokaže tudi naša zadnja letošnja glasbena radijska šola, v kateri se bomo srečali z mladimi glasbenimi izvajalci, pevci in instrumentalisti, ki bodo zapeli in zaigrali svojin vrstnikom. Zanima nas, kako bodo spremljali mladi poslušalci pri radijskih sprejemnikih ta glasbeni nastop in katera skladba med izvajanimi, bo najbolj pritegnila njihovo pozornost. Zato prosimo vse vzgojitelje, da na to že v začetku radijske šole opozo-re učence, po končani oddaji pa naj učenci napišejo na listek, katera skladba jim je bila najbolj všeč. Odgovore pošljite na naslov: HTV Ljubljana, Radijska šola za nižjo stopnjo. Višja stopnja: VESELI VETER »■Tako je s temi glumači: Mladi so še in podjetni, vsaj povečini, da, vsaj podjetni, ljudje brez biografije, brez znamenite umetniške biografije, siti starih razmer, željni novega življenja. In na osvobojenem^jih res že vsi poznajo, saj nastopajo po vsej nekdanji »Ljubljanski provinci-«, po dvoranah in trgih, na odru in pod vaško lipo. Kulis ta družina še nima, pomagajo si z zastori iz padal in s pantomini-čnimi namigi in z dovtipi napovedovalca. Njihov spored je še zelo podoben starim mitingom iz romantične partizanščine, samo da se je v ta spored prikradel že rahel prizvok literarnega kabareta: pevci in govorni zbor, trio in kvartet, plesne točke, šaljiva kronika v verzih, recitacija in samospev ob harmoniki, dovtipne aktualitete napovedovalca. Teater to še ni, partdzanščina tudi ne več: To je podjetna in razburljiva družba potujočih glumačev s partizanskimi navadami.-« Tako je zapisal Filip Kalan v veselem vetru. Za radijsko šolo nam je o teh »glumačih« pripravil posebno oddajo, na katero vas še posebej opozarjamo Nižja stepoja: 29. maja ob 14.05 30. maja eb SAS PLEVEL Vsako živo bitje skrbi za ohranitev svoje vrste in prav zanimivo je, kako razširjajo rastline svoje seme. Zelo nazorno in plastično je to v svoji, mladini namenjeni knjigi orisal Karel Ewald; naša oddaja je priredba njegove zgodbe. Bilo je dobro leto. Sonce in dež sta se tako menjavala, da je bilo za vse najbolje. Kmetje so gledali žito in bili zadovoljni. ' A ne samo žito, tudi vse drugo za mejo in ob robu jarka je bujno raslo: osat in repinec, mak, zvončnica in regrat — vse je bilo na kupu in vsi so obrodili obiJq_ semena. Tudi zanje je bilo leto dobro, zakaj sonce in dež skrbita za plevel prav tako kot za žito. Počasi pa je začela vsa ta drobna bitja mučiti misel, kako bi najbolje poskrbeli za svoje seme. Povprašali so za svet rž, a ta je bahavo odgovorila, da ureja to zanjo človek. In še jim je zapretila, naj svojega ničvrednega semena ne trosijo na njivo. Bahavi odgovor je divje cvetke užalil. Čez noč pa je vendarle vsaka skovala svoj načrt. Prvi se je naslednjega' dne prebudil mak. Odprl je svojo črno glavico in sonce je posijalo prav na seme. Potem je potihoma poklical veter in ga poprosil, naj ga strese, močno strese, da se bo seme razsulo daleč naokoli. In še ga je poprosil, naj drugim ne izda njegovih skrivnosti; posnemali bi ga in kaj lahko bi makovemu semenu zmanjkalo prostora za rast. Veter se je nasmejal, potresel mak in odhitel dalje. Enako uslugo je napravil veter še zvončnici in drugim in vsem obljubil molčečnost. Potem ga je poklical regrat in mu zaupal, da je za svoje seme posebno dobro poskrbel. Na vsako je obesil majhno, lahko padalo. Veter naj samo pošteno potegne pa bo seme odplavalo po zraku daleč na vse štiri strani. Veter je res zavel čez regrat, razpihnil belo lučko in odnesel s sabo drobna padala. Potem jih je spustil, popadala so na tla, semena so se zapičila v zemljo, da bodo drugo leto vzklile iz njih nove rastlinice. Repincu pa veter ni mogel kaj prida pomagati. Njegove bodičaste semenske* glavice so zanj skorajda pretežke. Pa je vendarle tudi repinec znal poskrbeti za svoje seme. Ko je zajec poiskal pod njim zavetje pred psom, mu je obesil nekaj gla/vic na kožuh; jih bo že kod odložil, morebiti med žitom, ko bo tekel skozeirtj. Pozneje je nekaj glavic obesil na rep tudi psu. Tako bo njegovo seme že kje dobilo .plodna tla za svojo rast in repinec se bo razmnožil daleč naokoli. Minilo je poletje, tudi jesen je minila in zima, pomlad pa je spet zbudila rastline v življenje. Vse je raslo in se bujno razvijalo. Tudi rž na njivi je bila spet lepa in visoka. Nekega dne pa je oparila, da ni sama, da se bohotijo med njo mak in osat, regrat, repinec in zvončnica. Vsa togotna ni mogla razumeti, odkod so se vzeli ti pritepenci, ko je vendar kmet posejal zgolj njeno seme. Vsak je povedal svojo zgodbo, vsi so hvalili veter, rž pa se je jezila. Tudi kmet seje hudoval nanj, češ da mu je zanesel plevev med žito, a sosed mu je dejal:» Veter je storil tudi nam dobro; presipal je cvetni prah s klasa-na klas in oplodil žito. Res je zanesel tudi plevel na njivo, a saj imamo pridne roke, ga bomo že populili.« Taka je Evialdova zgodba. Vse, kar naj mali poslušalci vedo o razširjanju semen, je povedano tako preprosto in nazorno,da bodo zlahka sledili in si sproti ustvarjali potrebne predstave. Srednja stopnja: 26. maja ob 14.05 28. maja ob SAS BOHINJSKI KOT 2. junija ob 8.55 3. junija ob 14.05 V skupini šolskih oddaj, ki smo jim dali naslov Naši kraji in ljudje, smo za mesec junij izbrali opis bohinjskih krajev. Prizorišče dogajanja — Bohinjski kot je pripovedovalec radijske šole omejil na vstopni strani s črto Babji zob — Pokljuka, zaprl pa ga je na skrajnem zahodu s slapom Savice pod Komarčo. Pripoved tedaj obsega dolgo kotlino, ki jo na južni strani omejujejo pobočja Jelovice, Možica, Črne prsti,Radice in Vogla, na severu pa pokljuški gozdni revirji, pravokotno ležeča Uskovnica, Toše, snežniki in Pršivec. Oddaja torej seznanja otroke z vasmi Gorjuše, Soteska, Nomenj, Koprivnik, Srednja vas, Bohinjska Bistrica, Stare Fužine in predvsem s samim Bohinjskim jezerom. Vsebinski poudarek je dan predvsem tistim stvarem, ki so za življenje v bohinjskem svetu najbolj značilne. Pisec posega v življenje gozdarjev in planšarjev, predstavlja turistično tradicijo in kaže, kaj obeta razvoj. Pripoved pa seveda prepleta s številnimi narodopisnimi, umetnostnozgodovinskimi in drugimi zanimivostmi. Posebn« mesto ima v oddaji naravoslovje, ki se ukvarja z nastankom Bohinjskega jezera, pa s planinskimi rastlinami in živalmi. Marsikateri odstavek je posvečen tudi neposrednemu opisu bistrih planinskih potokov, gozdov in lepoti pokrajine na splošno. V poglavitnih črtah je v oddaji opisan tudi delež, ki 90 ga prispevali Bohinjci v NOB. Uredništvo radijske šole je bilo mnenja, da bo več prispevalo k znanju in učnemu načrtu IV. in V. razredov, če jim bo posredovalo takšno vsestransko in plastično podobo bohinjskih krajev, kot pa če bi skušal« to storiti s pomočjo obdelave zgolj neke specializirane teme na primer mlekarstva in živinoreje ali pa gozdarstva na Bohinjskem. Takšno specializirano tematiko bo skušala posredovati radijska šola za višjo stopnjo. Kot poskus v tej smeri omenjamo tekočo triologijo: polje — gozd — morje. In še bed« o obliki oddaje: Bohinjski kot. Avtor se je odloča, da ne bo pretiraval z dialogom, ampak bo težo vsebine posredoval akter, ki mu v radijskem jeziku pravimo »pripovedovalec« ali »vezalec«. Številni kratki dialogizirand vložki bodo imeli predvsem ilustrativen pomen in bodo delovali bolj kot pojasnilo, osvežitev, podčrtavanje, funkcionalno ločilo med miselni mi pasažami kot pa vir informacijeJSkopo bodo v oddaji uporabljeni tudi slušni efekti* nekoliko močneje pa glasbo. Višja stopnja: -, - ■ -T-*’. •V - •' 2. junija ob 14.05 4. junija ob 8.25 a) MESTO V ŽICI Že zadnje dni januarja 1942 so Ljubljančani opažali, da vozi- po ulicah izredno mnogo okupatorjevih kainionov. Vsi so bili visoko naloženi in so vozili v obrobje mesta, kjer so se začeli grmaditi ogromne količine kolca', bodeče žice, zidakov, telefonskih drugov in kdove česa še. V Ljubljano so prihajale nove vojaške čete. Ni čudnega torej, da so še . ljudje v mračnih februarskih dneh zaskrbljeno spraševali: »Le kaj naj to pomeni? Kaj nam spet pripravljajo?« j®« M' V dneh' od 18. do 28. februarja 1942 je bilo, okrog Ljubljane kot na mravljišču., Tisoči italijanskih vojakov in delavcev so delali od zore do mraka in spet od mraka do zore. Krog in krog mesta so zabili več vrst kolov, mednje pa, so na gosto prepletali bodečo žico. Tako so Ljubljano obdali z žično ograjo, ki je bila približno 2 m široka in prav toliko visoka.. Tisto noč, ko so ograjo končali, so tudi po mestnih ulicah postavili (»vire. Ko so prišli Ljubljančani 23. februarja zjutraj na uli- ce, so se v gosti megli komajda znašli. Čeprav so bili že navajeni na vsakršno nasilje in tudi na nenadne napade, je bilo to, kar so videli, le preveč nepričakovano. Vse ulice so zapirale lesene ali žične pregrade, ki so puščale tako ozke prehode, da so ljudje lahke le po eden in eden šli skoznje: Ob vsakem prehodu so strašili vojaki z nasajenimi bajoneti na puškah, na križiščih pa so stale strojnice. Po uradih in delavnicah so ljudje izvedeli, da je okupator dokončal žično ograjo okrog mesta in da je Ljubljana zdaj v pasti. Prav gotovo si lahko Zamišljate, kakšno razpoloženje je zavladalo med tisoči bikcev, aktivistov in ilegalcev! i-. > '-: Italijanska civilna oblast je izdala razglas, po katerem ni smbl nihče iz mesta' ali v mesto, kdor ni imel za to pismenega dovoljenja fašistične policije. In še isto noč so se začele v Ljubljani največje množične preiskave in aretacije, ki jih je mesto do takrat doživelo. " kruha do sita samo poleti, ko je ječmen dozorel; čez leto je pel svojo fižol pa žganci in krompir.« Vanek je poslušat Ob slovesu pa si je izprosil od dedka prgišče ječmenovega zrnja. Vsejal da ga bo jeseni in potem gledal, kako rase. Čez leto in dan ga bo požel, omlatii, zmlel zrnje med dvema kamnoma in spekel v pekaču kruh — lep hlebček za sonce. Položil ga bo zvečer na okno in prosil mamo, da bo napisala na listek: »Ljubo sonce! Poklanjam ti najboljši hlebec kruha, kar jih je na svetu. Sem sem posejal žito, sam ga orni stil in zmlel, sam zamesil testo in spekel kruh. Vzemi ga in naj ti tekne! Samo prosim te, pusti me zjutraj spati, dokler bom žeJet« Potem so izšle slikanice »Jud Muri v Afriki«, »Sonček v žepu«, »Polž pred nebotičnike«!« in zbirka »V el ©senzacij a«. In zopet vam pripravlja novo zbirko. O pesmih za otroke pravi Tone Pavček, da bi ne smele biti same domislek, ’ ampak tudi izpoved, zaključena vrednota, lepota, v kateri bi uživali otroci ih odrasli in bi s« zato k njej večkrat vračali. O mladinskem pesništvu pri nas pa pravi, da se je po osvoboditvi le- po, razvilo, vendar je še preveč na- — Tako odlomek iz oddaje, . ki smo jo posvetili srcu slovenskega upora. O njegovem utripu v času, ko je bilo obdano z žico, nam bo pripovedovala Marica Čepe; b) VIŠJA IM VISOKA ŠOU TER POKLICI V ZVEZI Z HUMA Možnosti vključevanja in s tem tudi poklici se združujejo v štiri velike skupine. O teh je bilo že govora v naših prejšnjih oddajah, četrto skupino pa bomo predstavili z naslovom Gimnazije ter višje in visoke šole pa poklici v zvezi z njimi. Naslov je sicer nekam dolg, vendar zato že sam dovolj jasno pove vsebino oddaje, s katero zaključujemo ciklus o poklicnem usmerjenju. Tudi to, kakor vse prejšnje oddaje, je pripravil Jan Makarovič. Uredništvo radijske šole za višjo stopnjo je že objavilo obvestilo, da ga še posebej zanima sprejem in odmev tega cikla, da bi v prihodnje vedelo, kako in kaj. Zato ponovno naprošamo vse pedagoge, ki poslušajo te oddaje, da nam pošljejo svoje kritične ocene, pripombe in predloge. Tudi tokrat poudarjamo, da nam bodo dobrodošle tudi ocene naših drugih oddaj. Pišite na naslov: RTV Ljubljana, radijska šola za višjo stopnjo, Ljubljana, Tavčarjeva 17. Za sodelovanje se vsem najlepše zahvaljujemo. posestvo z naročilom, da lahko pri- peljejo v mlin, ker ima zdaj zanje prostor in čas. Na polju se sreča Vanek s kosci, ki kosijo zrelo rž, in z žanjica-mi, ki ga vežejo v snope, pa še s Nižja stopnja: 5. juniia ob 14.95 6. junija ob 8.55 kombajnom, imenitnim strojem, ki HLEBEC KRUHA ZA SONCE Tako je avtorica naslovila svojo zgodbo. Delovni naslov oddaje »Od • na do kruha« je seveda bolj zgovoren in že sam pove, čemu je oddaja namenjena. Postavili smo jo v čas, ko se tudi razredni pogovori sučejo okoli podobne tematike, rabila bo torej za dopolnilo ali vsaj za povzetek snovi. kar sam opravi vso žetev, saj po-žanje, omlati in spravi zrnje: v vreče. Možaku, ki stroj vodi, sporoči Vanek mlinarjevo naročilo, ta pa radovednemu fantiču razkaže veliki stroj in razloži, kako dela. Celo k sebi na sedež ga povabi in skupaj odpeljeta kombajn k Matjaše-vlm. Vanek je še majhen pobič in zato m« naivnost in nevednost kar pristajata. Trije otroci so v družini, Lenka, Metka in Vanek. VsS trije zaspanci in zato bi zjutraj radi podkupili sonce, da jih ne bi prezgodaj naganjalo iz postelj. Lenka mu ponuja svojo pisano žogo, da jo bo kotalkalo po nebu in v tem pozabilo nanje, Metka svojo kanglico, ds mu ne bo treba na vsako rožo posebej obešati rose kot doslej, Vanek mu pa odstopi svoj kos kruha, češ — Češnje s kruhom so zelo dobre. Srednja stopnja: 9. junija ob , 8.55 19. junija ob 14.95 MAČEK MA DOPUSTU Pri zajtrku je družinici zmanjkalo kruha. Mati pošlje fantiča k peku, a ta ima le bele štruce. Ker pa je mama naročila, da mora prinesti črnega, in ker ima tudi sonce črnega rajši, bo kar počakal na novo peko. Cas je, da pek testo znova premesi, zato povabi Vaheka kar s seboj v pekarijo. Pomenita se, kaj vse je sploh potrebno za kruh, in kaj vse, da je rahel in dober. Potem pošlje mojster Vaneka k mlinarju z naročilom, naj mu brž kdo pripelje vrečo moke, ker mu je zmanjkuje. Tako pride Vanek v mlin. Po začetnem, malce komičnem nesporazumu zve Vanek tu, kako dobimo iz zrna moko, katera žita nam dajo »belo«, katera »črno« moko, da je v črnem knihu več redilnih in zdravilnih snovi in podobno. Tudi- mlinar poprosi bistrega fantiča za uslugo. Pošlje ga na bližnje zadružno Zdaj pritegne Vanekovo pozornost pesem cepcev. Na Skrbinkovem gumnu mlatijo v četver. Medtem ko Vanek gleda in posluša, mu Skrbin-kov dedek razloži, kako je bilo svoje dni ob žetvi; svojo pesem je pel zgolj srp in žanjice so imele od sklanjanja vse razbolele hrbte; potem je srp zamenjala kosa; zdaj pa gre to delo na velikih, ravnih poljih imenitno od rok s kombajnom. Dedek mu tudi razloži, koliko skrbi in dela je potrebno, da zrase iz semena novo zrnje, da se spremeni zrnje ▼ moko, moka pa v kruh. »Zdaj, ko lahko vsak dan kupiš kruha pri peku«, pravi dedek, »je prišel čisto ob veljavo pregovor: .O kred vsaka .baba mesi.’-Svoje dni smo se najedli Naslov oddaje smo povzeli po naslovu ene izmed pesmi Toneta Pavčka. Naš namen, je namreč, da bi priljubljenega mladinskega pesnika šolarjem predstavili. »Maček na dopustu« je naslov tudi njegove prve zbirke pesmi, ki jo je poklonil otrokom že leta 1957. Danes je knjiga razprodana, a pri otrocih bi jo našli. Poleg književnega ustvarjanja za odrasle, poleg prevajanja in zaposlitve na svojem službenem mestu na RTV — v novejšem času pa vodi tudi Mladinsko gledališče — najde še vedno časa za otroške verze. Priobčeval jih je v številnih otroških listih in pionirskih prilogah, v Cicibanu, Pionirju, Najdihojci, Mla- vezano na suho realnost ali pa posnema otrokov svet. Otroška pesem je še večkrat premalo drzna in premalo sodobna. Med' mladimi pomiki na Slovenskem, ki pišejo za otroke, se jim ja Tone Pavček najbolj približai. Žito smo prepričani, da bo pričujoča oddaja ena najprisrčnejših, saj vam bomo z njo posredovali čim več njegovih pesmi Ker bo to naša zadnja redna oddaja ▼ letošnjem šolskem letu, bodo te pesmi tudi sproščeni, prijetna nagrada rednim poslušalcem radijske šole za srednjo stopnjo in vedra misel na počitnice. Oddajo nam pripravlja Niko Grafenauer. .Višja stopnja: 9. jnatf* efe 14.95 11. junija ofe 8.5S MORJE, SINJE MORJE d emu rodu. itd. Po prvi otroški zbirki pesmi je pesnik izdal drugo zbirko, namenjeno odraslim: »Sanje živijo dalje.« Oddaja o morju kot fizikalnem pojavu v najširšem smislu besede in o njegovem gospodarskem pomenu. Zaključile naj bi ciklus v katerega spadata Topla dlan zemlje in V objemu gozda. Kaj več o njej bi vam težko povedati, ker trenutno še hi pripravljena; napisal pa po bo naš novinar Zvone Kržišnik. Nižja stopala: VES KAJ, MARJETICA... 18. junija ob 14.95 IS. junija ob 8.55 Naglo se šolsko leto nagiba h koncu, sezono radijske šole pa s to oddajo že zaključujemo. Ko smo iskali kaj primernega za prijeten končni klicaj, smo slučajno prejeli v prevodu in priredbi drobno delce Poljakinje Mire Jaworcza-kowe »Veš kaj- Marjetica ...« Ljubka zgodbica pripoveduje o plahi, zadržani in občutljivi deklici, ki je tam v začetku leta sedla v šolsko klop, niza potem njena doživetja in občutja skozi vse leto in jo pripelje do konca, ko z drugimi sošolci vred sproščeno vzklikne: »Vsi pojdimo v drugi razred!« : Ampak — zakaj in čemu tak naslov? V zadnjih počitnicah je dobila Marjetica od tete v dar medvedka, drobno, ljubko igračko, ki jo je tako vzljubila, kot bi bila živo bitje, S tem svojim medvedkom se je pogovarjala, zabavala in igrala ter ga pozneje jemala tudi s seboj v šolo; bil je njen prijatelj, zaupnik, da — celo dobra in slaba vest. In kadar je hotel kaj tehtnega povedati, kadar jo je hotel pohvaliti ali pograjati, je začel — veš kaj. Marjetica... klice so ščuvale: »Zatoži!« Tudi sama je sklenila, da bo povedala tovarišici. Ko je zazvonilo, je kradoma pogledala Jožka, v tistem pa se je še oglasil med vod: »Obriši solzo, Marjetica, preden vstopi tovarišica« ... In ni zatožila. Za domačo nalogo naj bi nekoč narisala Marjetica voz in konja. Ni ji šlo od rok. Z bonboni je podkupila Tinko, da ji je napravila risbo. Naslednjega dne so leop risbico vsi občudovali, Marjetica pa je zamolčala, da ni njeno delo. Medvedek j« poskakoval v predpasnikovem žepu, bil ves nemiren in jo opominjal. Šele zdaj se je zavedla, da ne ravna prav. In pohvale ni bila nič več vesela. Bližal se je konec šolskega let*. Medvedek je spomnil Marjetico, kako se' je bala šole. A Marjetica s* je zdaj temu čudila, na vse je že pozabila, in dejala, da je morala biti to kakšna druga deklica. V šoli. je vendar lepo in ni boljših otrok, kakor so sošolci. Marjetica se ni veselila šole. Res so že prvi dan tekle solze, ko jo je mama pred šolo pustila samo, res je zavoljo teh solz padla opazka »cmera« in jo je zadel posmeh. Težko M vzdržala, da je ni miril in bodril medvedek. Nekoč je bil V odmoru Jožek posebno objesten. Papirnato kroglico je-frcnil Marjetici v.glavo,, da jo je prav zabolelo. Zajokala je.. In de- Zadnji dan leta so otroci razburjeno čakati na učiteljico. Kakšno bo spričevalo? Elo Je malce strah — branje ji ves čas ni šlo dobro. Jožek razmišlja ati je mogoče iti v drugi razred, ne da bi za trdno vedel, koliko je 19 — 4 + 3. Marjetica se boji zaradi zamujanja. Povsem samozavestna je samo Garažinka. Medvedek je tako jezen nanjo, da ji pokaže osle. No, ko pride učiteljica ki drži že vsak syoje spričevalo v rokah, so v razredu vsi rarigcadi -s nobeden ni padel! - - ^ , NOVOSTI PRI KONDORJU Izbor Župančičeve lirike iz celotnega opusa njegovega u-stvarjanja v vezani besedi, kot ga je pripravil Janko Glazer, daje veren pregled pesnikove rasti v razponu več kot petdesetih let. Ker so »Izbrane pesmi" v Klasju že davno pošle, je bilo potrebno, da je knjižnica Kondor poskrbela za novo izdajo. Glazerjeva spremna beseda poda osnovna življenjepisna sosledja, posebej tolmači stilne, me-* * trične in estetske principe Zupančičeve vezane besede. Devet ciklusov je urejenih tako, da po tematični ubranosti tvorijo zaokroženo celoto. Pesmi v ciklusih so razvrščene v glavnem po kronološkem zaporedju, kolikor je bilo mogoče. Opombe so sestavljene z natančnimi bibliografskimi podatki (izpopolnitev v primerjavi s Klasjem), hkrati pa najdemo primerna, vzorna tolmačenja in opozorila, kjer je pač potrebno. V primerjavi z iz-danjem Klasja pa je nova izdaja Župančičevih »Izbranih pesmi« izpopolnjena in nekoliko razširjena, predvsem gre za o-sebnoizpovedne pesmi. »Razgledi v književnosti« med leti 1918 in 1941 nudijo izbor esejistike in kritike v redakciji Franca Zadravca. Slednjič smo dobili v knjižnici Kondor literarna dela generacij med obema vojnama, pa čeprav v literarni zvrsti, ki je nekoliko bolj oddaljena v šolski praksi — namreč v eseju in kritiki domačih literarnih dogajanj in problematike, ki je značilna tako za estetsko razvejanost te dobe, kot tudi za družbene pojave in silnice. Da je bilo tako delo, kot ga je uredil in izbral Zadravec, potrebno, ni treba utemeljevati; že to, da je večji del esejev, zlasti kritik razsejan po različnih revijah, opozarja, da je Zadravec imel z izborom — ki je gotovo tehten, dalo pa bi se ga Sestaviti isto-smerno tudi nekoliko drugače — določena vodila in namen. Kot pojasnjuje v spremni besedi, ki že prerašča v študijo, je v izbor vključil le najbolj značilne sestavine tiste literarne teorije in kritike, ki so v navedenem razdobju krepile kritično in progresivno literarno vsebino ob vseh moralnih in socialnih posebnostih tedanje dobe. Že naslov »Umetnost za človeka« opozarja na vodilo, ki je Zadravca usmerjalo pri kriterijih izbora. Loči progresivno ali realistično in konservativno ali idealistično smer, dopuščajoč različno niansirane ločine. V širini pojavov literarne teorije ii^ kritike progresivne smeri je od-bral predvsem predstavnike, ki so po svoji socialni in moralno-estetski vsebini dali pečat literarnim pojavom in miselnosti, z zahtevo po realističnem odnosu v družbeni stvarnosti in enako v književnosti pa so ispričevali tvoren odnos do 'družbenega življenja. Uvodni del, predno Zadravec spregovori o posameznih esejistih in kritikih, seveda ne izčrpava problematike tovrstnih literarnoteoretičnih pojavov med obema vojnama, kar pač ne bi sodilo v okvir Kondorjeve knjižnice, daje pa kar pregledno analizo pojavov in se poslužuje predvsem socioloških vidikov. Obširneje je Zadravec analiziral osebnosti, ki imajo skupna ali podobna merila in se posvečajo socialni in novo-realistični smeri ipd., osnovne podatke pa je podal o vseh avtorjih; opombe so skrbno sestavljene in nepogrešljive v okviru te zbirke. Z »Razgledi v književnosti« smo dobili menda prvo knjigo tovrstne vsebine, glede na to in kvalitete Zadrav-čeve spremne besede pa knjiga gotovo presega okvir Kondorjeve knjižnice in bo pritegnila tudi tiste, ki jim je blizu slavistična stroka, Igor Gedrih Razstava učencev iz Litije W. SHAKESPEARE Prvič se je uresničila želja, da bi se tudi po likovni plati zbližale šole, da ne bi razstavljale ob koncu leta le za svoje so-učence in kvečjemu še za starše, pač pa bi se spoznavali učenci različnih občin — tako kot se spoznavajo na koncertih ali literarnih srečanjih. Litijska šola se je prva prijavila, da bi želela razstavljati v avli Pionirskega doma. Vodja likovnega oddelka Pionirskega doma in likovni pedagog litijske šole sta pregledala izdelke učencev, da ne rečemo mladih umetnikov. Zdaj je pred nami najožji izbor — 23 eksponatov. Kdor je bil na otvoritvi razstave in se je skupaj z mladimi ustvarjalci sprehajal od izdelka do izdelka, je težko uskladil preproste otroške obraze z dovršenostjo nekaterih podob. Razumljivo, da je večina motivov iz kmečkega življenja, Ze uvodni plakat nas popelje v kme- čko okolje: nizke hiše pod hribom in preko njih rumenkast žar — kot bi vabil. Na slikah srečamo ljudi pri spravljanju krompirja in realistično izrisane vreče rjavih plodov; strašilo v koruzi in v njegovi bližini prašička, ki se ga prav nič ne boji; kot pospravljena njiva umirjeno in rahlo utrujeno lice kmečke ženice, vse v prsteno rjavo-sivih tonih. Pravim — lice, ker le-to zavzema vso sliko in je komaj še prostora za rjavkasto ruto, ki je važna samo v toliko, kolikor trdno zavezan vozel priča o odločnosti lastnice. Pravo nasprotje ženici je portret kmeta: nasmejan, sončno-rumen obraz z modrimi očmi. Z desne se lica dotika prašič, z leve pa konj, kateremu ušesa rdeče gorijo. Trdno povezana druščina, vedra, ko da je sonce obstalo tik nad njo in ne bo nikdar zašlo. K vaškemu življenju spada tudi cerkev — na sliki najdemo stilizirano, ozko pročelje med Osma številka Kurirčka Iztirjena lokomotiva in vlak, ob njem pa kurirček — to je naslovna stran osme številke Kurirčka. Kot v sedmi številki se tudi tu bijeta fotografija in risba. Na notranji strani platnic je komentar k tej »sliki« izpod pereša Josipa Ribičičg. (Hamlet bi rekel: Besede, besede, besede!). Ali mora biti to v resnici napisano s tako patetičnim tonom? In to iz številke v številko. Tokrat nam uredništvo predstavlja pisatelja Ivgna Potrča. Ob sliki je napisanih nekaj besed o pisatelju. Menim, da bi se kljub skromnosti teh besed dalo napji-sati manj suhoparno. In zakaj ga imenujejo v tem komentarju, ki bi lahko bil daljši, Janez Potrč? Književnik se v svojih delih ne podpisuje Janez. Tudi v črtici Lipa, ki sledi, se je podpisal Ivah Potrč. Omenjena črtica pa je prava umetnina. Nehote me je spomnila Cankarjevih Podob iz sanj. Ko jo prebereš, te spreleti srh, tako prizadene. Vendar v Kurirčka komaj sodi, saj je namenjena predvsem odraslim. Otroci jo bodo komaj razumeli. Prav bi bilo, če bi jo avtor poslal tudi v druge revije; prebrati bi jo moralo čimveč ljudi. Ne vem pa, zakaj je pod to imenitno črtico narisana lepa pionirka. Morda ta sličica sodi v revijo, a pod Potrčev tekst gotovo ne. Ivo Zorman objavlja Iz številke v številko pod okvirnim naslovom Nedeljska jutra, pogovore s svojo hčerko Metko. Tokrat se nam predstavi s črtico Naš najmlajši. Prav opazno je, da je tej črtici poleg pisateljskega navdiha botrovala didaktika. To pa ni dobro. Vzgojni smoter na koncu črtice je prevsiljiv (kurirja tolče po petah mavzerica in ga opozarja, da ni čas za igro). Kramljati s hčerko je najbrž prijetno, manj prijetno je to brati, Ivo Zorman je prevedel tudi črtico Milenka Ratkoviča — Ime. Sodelovanje z avtorji jz ostalih republik je že prijetna tradicija v Kurirčku, Črtica pa je povprečna. Leopold Suhodolčan je avtor, ki ga večkrat srečamo v tej reviji. Tokrat objavlja črtico Peter ob enajstih. Petru je pred dvema letoma točno ob enajstih umrla mama. Boji se , enajsto ure. Vzdušje v črtici je opisano dobro in tesnoba raste iz odstavka v odstavek. No, vse se dobro konča Toda ali sodi ta črtica v Kurirčka? Ne vem. Težka je. Kot Ivo Zorman tudi Luka Šmuc objavlja črtice o Maliču pod okvirnim naslovom. Tokrat je na vrsti Maticova zgodba z očetovimi sivimi lasmi in potem očetova zgodba o partizanu, kateremu so v hipu posiveli lasje. Moti didaktični uvod (spomnil me je zgradbe učne,ure). Zoran Hudales in Cvetko Zagorski nadaljujeta svoji zgodbi. O njih še ne moremo izreči sodbe, ker še nista zaključeni, lahko pa že rečemo, da so ilustracije Iva Šubica k Hudalcsovi zgodbi Blisk veliko boljše kot ilustracije Staneta Kumarja k tekstu Cvetka Zagorskega. V tej številki je objavljena le ena pesmica, kar je gotovo premalo. Avtor Vojan Arhar ji je dal naslov Partizanska mula, Pesmica bo otrokom všeč zaradi humorističnega tona, čeprav-je le povprečna. Ilustracija Milana Bizovičarja so resnično prijetne. S tem je leposlovni del zaključen. Jože Zorn piše b slikarjuvKle-meneiču-Maju. Objavljena je dudi znana slikarjeva perorisba Bolnišnica Franja. Sestavek je napisan s toplino in pritegne. Isti avtor piše o dvajsetletnici invalidskega pevskega zbora. Dušan Kralj piše s toplino o srečanju s tovarišem Titom na delovni akciji. Otok Zanzibar nam predstavi dokaj uspešno Miran Ogrin. O razstrelivih med drugo svetovno vojno 'piše Mile Pavlin. (Dečke mogoče to zanima.) Sledi Kurirčkova torba, ki je polna pisem. Med drugim lahko zvemo tudi to, da bodo v prihodnjem letu začeli objavljati literarne prispevke pionirjev; zanimivo je pismo Aleksandre Škerjanc o obisku na Urhu pri Ljubljani, o katerem piše tudi pisatelj Potrč v Lipi. Nekatera pisma bi lahko odpadla, kar velja še posebej za ilustracijo k pismu Dalibora Zupančiča, Če bodo uredniki tudi prihodnje leto objavljali križanke, rebuse Jn uganke, ne bo prav. Revija, v. kateri izhajajo zgodbe v nadaljevanjih in moramo posamezne številke shranjevati, tega ne prenese. Zgodba v slikah je težko razumljiva, čeprav so te zgodbe v slikah posrečena oblika. V celoti solidna številka. Tone Partljič dvema visokima drevesoma. Mladi avtor-je uporabil nianse rumene in zelene barve, arhaičnost in plemenitost pa dod«r sliki tehnika voščenke, ia napravi vtis freske. Kmečko življenje ima poleg dela na polju tudi deževne dni in še težje — dneve neviht. Na sliki Deževni dan — prelivajoč se akvarel, kjer se strehe in drevesa stapljajo z oblaki — je z rdečo barvo ozko začrtana strelovodna puščica. Potem je tu še velika kmečka izba s prazno mizo in praznimi stoli ter prostrano pečjo. Vse je tako veliko in temačno in samotno, da se zdi, da drobna deklica, ki samcata ždi v kotu peči, joče. Razstavo zaključuje podoba kmečkega praznika — debela prašičja glava na zelenem krožniku. Brez ene same podrobnosti, edino s harmonijo linij sta podana obilje in prazničnost. Za ljubljanske otroke, ki si ogledajo razstavo, je to vsekakor nov in bogat svet. Bogat ne le zaradi motivike, pač pa tudi zaradi preprostosti in trdnosti linij. Na razstavi srečamo akvarele, struganke, voščenke, linorez in monotipijo. ' Kaj pa pomeni razstava litijskim otrokom in kaj sploh Dhko take in podobne razstave pomenijo otrokom, ki so oddaljeni od centra? Poslušajmo, kar je v pozdravnem govoru povedala učenka Mojca: »£a našo šolo je ta razstava veliko presenečenje. Do sedaj . smo razstavljali le v Litiji, zato da smo Svojim staršem pokazali, kakšno je bilo naše celoletno delo. Danes pa razstavljamo tudi za druge. Zdi se nam, da smo se približali vsem mladim likovnikom v Sloveniji, saj so naši izdelki razstavljeni v njenem glavnem mestu.« Neža Maurer Tako bore malo vemo o njem, da so podvomili, ali je genialno delo res izpod njegovega peresa. Češ, da je imel premalo šol, biserna ostalina njegovih pesniških in dramskih listov pa hrani toliko duha, toliko spoznanja in najglobljega, kar je v človeku, da je tega bilo preveč za neko dobo, dovolj za vse čase. In vendar je vsa neizmerna lepota Romea in Julije, kruta tragika Hamleta, usodno zlo Macbeta vezano na ime Williama Shakespeara, prav tako kot slavospev prijateljstva v Beneškem trgovcu, igriva, ve- sela fantazija v Komediji zmešnjav. In vselej globočina človeške zavesti, najsi bo skrita pod_ ten-čico komedije ali pod pldšč _ krvave tragedije. Modrec in lirik, fantast in realist. Vse iz studenca človeškega vrveža, kot da je zajel najširše in najgloblje. V središču kroga njegove umetnosti Človek. Tisti, ki se vije v zlu, gnusobi in razdoru, ter tisti, ki se vzpenja v človečnosti, lepoti in v občem dobrem, vsi dihajo isti zrak in so prepredeni v klobčič Življenja. Vilieni NtoiM? Z Viljemom Nanutom, ki je umrl 28. marca, smo izgubili zavednega prosvetnega delavca iz Sentan-draža pri Gorici. . Bojen je bil 1899. V poripi je končal učiteljišče, nato pa je služboval v Tolminu in v okolici Gorice. Kot mnogi prosvetni delavci Primorske je moral tudi on službovat v stare pokrajine Italije, v Piemont. Tu je ostal leto' dni, nato pa je prišel v Jugoslavijo, kjer se je udejstvoval kot prosvetni delavec in politi#. Med NOB se je Viljem Nanut aktivno udejstvoval na Dolenjskem, dokler ga niso (1942.) odpeljali Italijani v koncentracijsko taborišče na Bab. Po padcu fašizma se je priključil rab-ski brigadi in se udeležil bojev okrog Snežnika in Loža, dokler ga niso ujeli Nemci in ga odpeljali v Dachau. Po drugi svetovni Vojni se je vrnil . V. Nanut v Gorico, kjer je bil 1947 izvoljen v vodstvo tedanje demokratične fronte Slovencev v Italiji. Kot prosvetni delavec je bil izvoljen tudi za predsednika Zveze slovenskih prosvetnih društev za pokrajino Gorico ter za tajnika socialistične fronte Slovencev v Italiji, Po ■ združitvi prosvetnih, političnih in gospodarskih organizacij je bil pokojni Viljem Nanut tajnik kulturno-gospodar-ske zveze za Gorico. Štiri leta je zastopal Slovence v goriškem pokrajinskem svetu, od osvobpgitve do 1960 pa je izdajal goriški tednik »Soča«. Š smrtjo Viljema Nanuta, ki je bil tudi priznan, strokovnjak za risanje in glasbo, so goriški Slovenci izgubili mnogo. Spomin nanj bo v zamejstvu še dolgo ostal živ. S. S. Jubilej pevskega zbora Učiteljski pevski zbor »Stane Žagar« slavi letos desetletnico svojega dela. — Ob ustanovitvi je štel naš pevski zbor le nekaj članov, danes pa nas je več kot trideset,— je povedal tehnični vodja Niko Slapar. — Ustanovili smo ga zato, da bi v njem združili vse gorenjske učitelje-glasbenike. Le-ti so ponesli slovensko pesem ne le med ljudstvo, ampak tudi v šolo in kulturne domove. Naš zbor je bil prvi, ki je začel obnavljati stike z nekaterimi sosednjimi republikami, saj smo leta 1959 go- stovali v več krajih SR Srbije. Letos bo obiskal ta zbor vse šole v kranjski občini, kajti v mladini žele vzbuditi ljubezen do slovenske narodne in partizanske pesmi. Na svojih dosedanjih gostovanjih so spoznali, da mladi ljudje — 'kljub poplavi lahke glasbe in popevk — še vedno radi poslušajo zborovsko petje. Delo članov tega zbora je vse prej kot lahko, saj hodijo nekateri k vajam iz oddaljenih krajev (Javor, Gorenja vas, Trstenik itd.) Enkrat na teden se sestanejo v glasbeni šoli v Kranju, kjer jih vodi sedanji umetniški^ vodja zbora Peter Lipar. Zbor študira sedaj narodno in borbeno pesem, v prihodnje pa bo vključil v svoj program tudi sodobne glasbene stvaritve. In želje za prihodnost? — Radi bi pritegnili v naše vrste tudi mlajše tovariše z naših šol, — je dejal Niko Slapar. — Želimo sl tudi, da bi naš zbor sčasoma prerasel v komorni koncertni ansambel ... seveda pa bi potrebovali tudi nekaj več materialne podpore. V. R. < *., , Naslovna stran prve folio Izdaje Shakespearovih del iz leta 1623 IZ ZAKLADNICE WILLIAMA SHAKESPEARA O slavohlepje, tkano slabo, kako si zlezlo v kup! Ko je v teh prsih še prebival duh, je zanj bilo kraljestvo pretesno, zdaj pa sta rpu dovolj dva sežnja zemlje najbednejše. * Biti obdan z ljudmi, ki med seboj kot bratje delijo, kar imajo — kako dragocena, tolažilna misel! * Človeška čud, vajena vseh nezgod, ne zna prenesti sreče, ne da bi se pri tem prevzela. * Zdaj se izkaže, če je čast še čast tudi potem, ko ima v rokah oblast. * Najhujša je skušnjava, ki nas more zmamiti v greh, ker ljubimo krepost, * Naj tisti, ki zre srečna zvezda nanje, se bahajo z naslovi in častmi, a jaz, ki nimam jih in mi nihanje, uživam v fem, kar res se sreča zdi. * V tebi ni mladosti in ne starosti, oboje je kot sen, ki ga po obedu sanjaš — ko si mlad, si revež, ki mu starost reže kruh, ko si star, imaš vsega — le ognja, lepote in močj, da bi užival to, kar imaš, ni več ... * Le s čim ljubezen je očem zavdala, da vidim napak; in če vid je zdrav, le kam presoja moja je zbežala, da gledam napak to, kar vidim prav? * Neznatno, nizko stvar brez cene prave ljubezen preobrazi do veljave. * Najslabše od vseh življenj, ki jih lahko človeku na tem svetu nalože starost, bolezen, revščina in ječa, je paradiž v primeri s tem, kar nam more prinesti smrt. * Zaljubljencev, blaznikov in poetov je sama domišljija. * Naj svet ne bo ii?č oder, kjer razdor redi se, ko se vleče iz slike v sliko! Industrijsko steklarska šola Rogaška Slatina razpisuje delovno mesto za • PROFESORJA KEMIJE Pogoji: / fakultetna izobrazba z diplomo, s praleso ali brez nje. Plača po pravilniku, na razpolago je komfortno družinsko stanovanje. Prošnje je treba poslati: Tajništvo Industrijsko steklarske šole, Rogaška Slatina Učiteljski pevski zbor Staneta Žagarja na redni tedenski vaji UPRAVNI ODBOR ZAVODA »ŽIVLJENJE IN TEHNIKA«, Ljubljana, Lepi pot 6 razpisuje naslednja prosta delovna mesta 1. urednika revije TIM 2. tehničnega urednika Založniškega zavoda Pogoji: pod 1. visokošolska ali srednješolska izobrazba, s poznavanjem amaterskih dejavnosti, v poštev pridejo tudi pedagogi za pouk tehnične vzgoje — pod 2. absolvent šole za oblikovanje (grafični oddelek) ali daljša praksa na ustreznem delovnem mestu Osebni prejemki po dogovoru in v skladu s pravilnikom zavoda. — Ponudbe pošljite na naslov zavoda do 10. V. 1964. — Nastop službe mogoč takoj. — Stanovanja za razpisana delovna mesta niso zagotovljena. \ TV šolske ure v maju RAZPISI DELOVNIH MEST 11. maja ob 10.40 in 15.20 Duma, po Zupančičevi; 18. maja ob 10.40 in 15.20 Likovni red, avtor prof. Klavdij Zornik, redaktor Jožica Weingerl. Opozorilo: Opravičujemo se za objavo vrstnega reda v prejšnji številki Prosvetnega delavca. V zadnjem trenutku smo opazili, da imamo dve likovni temi po vrsti, zato smo vnesli v program Zupančičevo Dumo, oddajo d likovnem redu pa smo prestavili naprej in so to seveda vse naše naslednje oddaje. Samopomoč DZDS Letošnji redni občni zbor je potekel v popolnem soglasju. Zunanji člani so zlasti poudarjali potrebo, da moramo socialno-hu-manitamo delovanje Samopomoči čimbolj približati aktivnim prosvetnim in znanstvenim delavcem. V ta namen bo Prosvetni delavec priobčeval Pd časa do časa važnejše podatke iz njenega poslovanja. Letos smo izplačali v 23 smrtnih primerih 23-krat po 60.000 dinarjev, skupaj 1,380.000 din svojcem umrlih. Ali ni to lepa tovariška gesta? Lani smo imeti dva smrtna primera zelo mladih članov s komaj 34 in 36 leti. Tudi to se lahko zgodi. Oton Zupančič, Duma Oddaja ima za podlago sliki umetniško recitacijo te . vehke Župančičeve pesnitve, video del pa ilustrira tekst z deli naših impresionistov (Groharja), pa tu-, di sodobnih slikarjev (Božidarja Jakca in Maksima Sedeja) ter kiparjev (Zdenko Kalin). Oddaja je namenjena 8. razredu osnovne šole; in vsem razredom gimnazij ter strokovnih srednjih šol, Priporočamo, da pedagogi obnove spominsko gradivo in že vnaprej pripravijo delo Za skupinski pouk. Posamezne skupine naj bi posebej, po oddaji- analizirale: npr. recitacijo, sliko, razne slike, povezanost slike s . tekstom in podobno. ''.V* Likovni red je oddaja, ki je namenjena učencem od petega razr. osnovne šole dalje. V oddaji bo že znani avtor na svoj jasni način ponovno v nekoliko novem aspektu razlagal razporejanje elementov na risalnem listu, na steni, v prostoru. Oddaja ima namen animirati učence za delo v počitnicah, ko bodo — upajmo — pospravljali svoj delovni prostor, morda risali, predvsem pa jim dali navodila, po kakšnih kriterijih pripravljamo kakršnokoli razstavo. 25. maja šolske ure ne bo, ker je pouka prost dan. TURISTIČNO PODJETJE KOMPAS vabi na zanimiva potovanja ■ NEW YORK — enajstdnevno potovanje s posebnim le- talom na največjo letošnjo prireditev — SVETOVNO RAZSTAVO — odhod iz Ljubljane 20. julija in 24. avgusta; prijave do 10. junija ■ CARIGRAD — devetdnevni avtobusni izlet v drugi po- lovici avgusta; med potjo ogled Sofije; prijave do 23. maja ■ AŽURNA OBALA — šestdnevni avtobusni izlet v prvi polovici septembra; med potjo ogled Milana, Torina in Genove; prijave do 12. julija ■ TOKIO — dvanajstdnevno potovanje s posebnim letalom na olimpijske igre; istočasno tudi ogled Bombaya in Hong Konga; prijave do 1. avgusta ■ MOSKVA —, 14-dnevno potovanje po Sovjetski zvezi; ogled Moskve, Leningrada in Kijeva ter na povratku Budimpešte; prijave do 15. maja Prijave za izlete sprejemajo vse poslovalnice KOMPASA, kjer so na razpolago tudi programi posameznih izletov Komisija za razpise pri skupščini občine Sežana razpisuje prosto delovno mesto ravnatelja osnovne šole Dutovlje. Pogoji: Višja pedagoška šola, strokovni izpit in najmanj tri leta pedagoškega dela na osnovni šoli. Družinsko stanovanje zagotovljeno. Osebni dohodki po pravilniku. Prijavo, kolkovano s 50 din državne takse s prilogami (prepis diplome, prepis spričevala o strokovnem izpitu in živlejnjepis) je dostaviti na naslov: Skupščina občine Sežana. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Komisija za razpise pri skupščini občine Sežana razpisuje prosto delovno mesto ravnatelja osnovne šole Komen. Pogoji: Višja pedagoška šola, strokovni izpit in najmanj tri leta pedagoškega dela na osnovni šoli. Družinsko stanovanje za- gotovljeno. Osebni dohodki po pravilniku. Pri j avo, kolkovano s 50 din državne takse s prilogami (prepis diplome, prepis spričevala o strokovnem izpitu in življenjepis) je dostaviti na naslov: Skupščina občine Sežana. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Občina Slov. Bistrica Osnovna šola Šmartno na Pohorju — 1 učitelj za glasbo, U ali 1 učitelj za glasbo in razredni pouk, PRU, samska soba in možnost izrednega študija na PA. Gimnazija »Frana Miklošiča« Ljutomer razpisuje dodatno k objavljenim razpisom še mesto 1 učitelja za telesno vzgojo, PRU ali P; na razpolago družinsko stanovanje v novem bloku. Učiteljišče Tolmin razpisuje poleg objavljenih delovnih mest na svojem zavodu še 1 učitelja za biologijo, P. Osnovna šola Griže — 1 uči- Ekonomska srednja šola Murska Sobota — 1 ravnatelj, profesor s 5-letno pedagoško prakso; telj za slovenščino, PRU, družin- 1 učitelj za nemški jezik, P (A sko stanovanje; 1 učitelj za nem- nemški jezik; B slovenski, jezik), ščino, PRU, samska soba. samsko stanovanje. DELOVNA SKUPNOST ZAVODA ZA PROSVETNO PEDAGOŠKO SLUŽBO KRANJ razpisuje naslednja delovna mesta: — SVETOVALEC ZA STROKOVNE ŠOLE, P, nad 5 let prakse v učnovzgojnem delu; — SVETOVALEC ZA DRUŽBENE PREDMETE, P ali PRU, nad 5 let prakse v učnovzgojnem delu; — SVETOVALEC ZA MATEMATIKO IN FIZIKO, P ali PRU, nad 5 let prakse v učnovzgojnem delu; — SVETOVALEC ZA STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE UČITELJEV IN DOKUMENTATOR, P ali PRU, nad 5 let prakse v učnovzgojnem delu; — PSIHOLOG, P, nad 5 let prakse Prijave na razpisana mesta svetovalcev je poslati do 1. junija t. .1. na Zavod za prosvetno pedagoško službo Kranj ALKO DESTILERIJA IN TOVARNA LIKERJEV LJUBLJANA VAM PRIPOROČA NAŠE KVALITETNE ALKOHOLNI IN BREZALKOHOLNE PIJAČE VAŠ OKUS — NAŠA KVALITETA HLETXHl Turistična agencija IZLETNIK s svojimi 15 poslovalnicami po Sloveniji — Bled, Bovec, Celje, Črna na Koroškem, Dravograd, Jesenice, Kamnik, Kranj, Ljubljana, Nova Gorica, Radovljica, Ravne na Koroškem, Slovenj Gradec, Škofja Loka in Šentvid pri Ljubljani VABI ŠOLSKO MLADINO NA MAJSKE IZLETE: i 1. in 2-dnevni avtobusni izleti: ?T ; ■ BLED, BEGUNJE, VRBA, DRAGA V V ■ DOLINA KRKE, BAZA 20, KOČEVJE ■ BOLNICA FRANJA ■ MULJAVA, RAŠICA, VELIKE LAŠČE, PODSMREKA, ŽUŽEMBERK, STIČNA ■ BLED, BOHINJ, SLAP SAVICA, POKLJUKA, ŠKOFJA LOKA ■ ŠKOCJANSKE JAME, LIPICA, PIRAN, SOCERB ■ PLITVICKA JEZERA ■ PO DOLINI SOČE PREKO PRELAZA VRŠIČA ■ URH, VRHNIKA, RAKOV ŠKOCJAN — poldnevni izleti po želji tudi v ostale bližnje turistične po- Stoj 3.11 k0 ■ NUDIMO TUDI AVTOBUSE za vse posebne vožnje po želji skupin, za šolsko mladino posebni popusti! ■ V GRČIJO — posebno vabimo dijake na 10-dnev-no potovanje v juniju pod strokovnim vodstvom samo za šolsko mladino in prosvetne delavce ter starše dijakov, prijave do 15. maja, za skupine poseben popust! VSE PROSVETNE DELAVCE PA VABIMO NA NASA OSTALA ZANIMIVA POTOVANJA V INOZEMSTVO V ČASU ŠOLSKIH POČITNIC: ■ V SOVJETSKO ZVEZO — v juniju, juliju, avgustu in septembru, prijavite se čimpreje, zanimanje za ta potovanja je veliko! ■ PO ITALIJI IN AVSTRIJI — v juniju, juliju, avgustu in septembru, prijave mesec pred potovanjem ■ CARIGRAD, SOFIJA — v juniju in juliju,,prijave mesec pred potovanjem ■ PARIZ, NICA, MONTE CARLO — v juniju, juliju in septembru — prijave mesec pred potovanjem ■ LONDON, PARIZ — v juniju in avgustu, prijave mesec pred potovanjem ■ PO KOROŠKI IN BENEŠKI SLOVENIJI — 2-dnevni izleti posebej za skupine prosvetnih delavcev vsak mesec po želji skupin ■ V GRČIJO — s šolskimi skupinami v juniju, prijave do 15. maja Zahtevajte programe in informacije v vseh poslovalnicah TURISTIČNE AGENCIJE IZLETNIK. Na željo izdelamo posebne programe za zaključene skupine šolskih • otrok ali odraslih s posebnim popustom! ZALOŽBA Ifilll MLADINSKA KNJIGA Za odlične učence in dijake bo najprimernejše darilo ob koncu šolskega leta lepa knjiga ZA UČENCE 1. RAZREDA: Brest: Ptice in grm, br. 390 din Peroci: Moj dežnik je lahko balon, krt. 490 din Bolgarska: Kraljevič in obrt, br. 380 din „ Pavček: Juri Muri v Afriki, krt. 480 din Zupančič: Mehurčki, krt. 400 din Kitajska: Rumeni žerjav, br. 100, krt. 160 din Prežih: Prvi maj, krt. 390 din Andric: Aska in volk, br. 490, krt. 850 din Domače branje, krt. 650 din Bevk: Pastirci pri plesu in kresu, br. 590 din Lada: Bavbavi in povodni možje, krt. 400 din Jurca: Lizike za vse, krt. 400din Kovačič: Zgodbe iz mesta Rič Rač, krt. 590 din Cukovski: Doktor JoJboli, krt. 850 din ZA UČENCE 3. in 4. RAZREDA: Njehornski: Mojster Krabat, krt. 850 din Glaser: Pesmi za otroke, krt. 800 dinarjev Chauffier: Drugi pri Korzarjih, krt. 950 din Seliškar: Ribič Luka in delfin, krt. 880 din Godina: Pravljica o legarnici, krt. 590 din Seliškar: Tovariši, krt. 960 din Mongolska; Tri hčere, br. 100 din Krušnik: Podmornica na suhem, br. 100 din Jurca: Hišnikov dan, br. 100 din Pirnat: Teta Ljuba, br. 100 din Kriiss:. Budilka v gozdu, br. 100 dinarjev Mihelič: Peter iz telefona, br. 100, krc. 250 din ZA UČENCE 2. RAZREDA: [Valjavec: Pastir, br. 295 din, krt. 590 din l—iiili i nrrmTr—rrr-Tir-rr—rrrr-rrnrn-r Seliškar: Dedek som, krt.. 400 din Seliškar: Vesele in žalostne o.mulah, br. 490, krt. 690 din Kovič: Franca izpod klanca, krt. 550 din ZA UČENCE 5. IN 6. RAZREDA: Ingolič: Tajno društvo PGC, br., 440 din (zbirka Mladi oder) t iVbrchester: Samotni lovec hi divji konji, br. 300 din Rozman: Teden ima sedem dni, br. 300 din _ : Bevk: Otroci samote, br. 450, epi. 800 din Milčinski: Ptički brez gnezda, ppl. 1150 din Matošec: Tudi v vesolju odveč, krt. 500 din Cazi: Z obrazom proti viharju, br. 100, krt. 160 din Kastner: 35. maj, br. 100, krt. 300, cpl. 450 din Kassilj: Čudovita dežela Svam-branija I. II., br. 200, krt. 400 dinarjev Dolinar: Druga enajstmetrovka, br. 200, krt. 400 din Tifunovič: Šahovska začetnica, br. 880 din Disney: Naš prijatelj atom, ppl. 1500 din . Spomini na paratizanska' leta L, krt. 300, br. 200 din Seliškar: Jadra na robu mesta, ppl. 790 din ZA UČENCE 7. IN 8. RAZREDA' Jan: Izpolnjena beseda: br. 1100 dinarjev Ocvirk: Smeh v klavzuri, broš. 200 din Aškenazy: Pasje ‘življenje, krt. 950 din Vošnjak: Črna kri, ppl. 900 din ■ Kovič: Partizanka, br. 300 dih Apih: Sredi pušk in bajonetov, br. 400 din • Simon Jenko: Pesmi, br.' 200 din, krt. 400 din Ljubljana v ilegali, br. 400 din Pomniki naše revolucije, br. 400 dinarjev Kleffe: Energija bodočnosti, br. 400 din Pogovori o domovini, br. 200 din Klemenc: Rimske izkopanine v Šempetru, br. 490 din Zadnikar: Hrastovlje, br. 980 din Mowat: Prijatelji severnih jelenov, ppl. 950 din Piceard: Z batiskafom na • dnu morja, ppl. 400din Savnik: Svet nasprotij, ppl. 950 dinarjev Menaše: Holandsko slikarstvo, br. 450 din Stele: Ivan Grohar, br. 700 din Vošnjak: Onkraj ceste se spet pričenja življenje, krt. 570 din Dornemann: Jenny Man, br. 100, krt. 200 din Ingolič: Mladost na stopnicah, br. 200, krt. 480 din Tavčar: Cvetje v jeseni, br. 200, krt. 300 din Anders: Tu je vest prepovedana. br. 250, krt. 590 din Giacobbi: Male kronike, br. 250, krt. 480 din • ZA DIJAKE GIMNAZIJ, SREDNJIH IN STROKOVNIH ŠOL: Prešeren: Pesnitve in pisma, br. 400, cpl. 900 din Tavčar: Visoška kronika, br. 200, cpl. 400 din Kozak: Rodno niesto, br. 200, cpl. 400 din Ljudska epika, br. 200, krt. 390 din Dante: Pekel, br. 200, krt. 350 din de Montaigne: Eseji, br. 200, ppl. 400 din Upor, br. 200, ppl. 400 din Španske romance, br. 200, ppl. 400, b. p. 600 din Herodot-Sovre: Zgodbe, br. 200, krt. 400 din Slovenske ljudske pesmi, br. 200, krt. 400 din Kafka: Splet norosti in bolečine, br. 200, krt. 400 din Njegoš: Gorski venec, Mažuranič: Smrt Smail Age Cengiča, br. 200, krt. 400 din Wilder: Most svetega Ludovika kralja, br. 200, krt. 400 din Vergil: Eneida, br. 200, krt. 500 dinarjev Ingolič: Oči, br. 200, cpl. 650 din Krleža: Balade Petriče Kerempu-na, br. 200, krt. 400 din Kri v plamenih, br. 200, ppl. 400 dinarjev Prijatelj: Književnost mladoslovencev, br. 200, cpl. ,650 din Podlimbarski: Pokorno javljam, br. 200, cpl. 650 din Cankar: Na klancu, br. 200, cpl. 650 din Aškerc: Izbrane pesmi, br. 200, epi; 650 din Kersnik: Agitator, br. 200, cpl. 650 din Homer-Sovre: O pesništvu, br. 200, cpl. 650 din Balzac: Oče Goriot, br. 400 din Scott: Ivanhoe, br. 590. karton. 890 din Cosič: Daleč je sonce, br. 790. cpl. 1300 din Jurčiči Deseti brat, br. 200, cpl. 500 din, Mikuž: Druga svetovna vojna, br. 300 din Einstein: Razvoj fizike od Newto-na do kvantne teorije, broš, 500 din j k 'i % h \ , vi HA/,VO.I FIZIKI. Brnčič: Ruska sovjetska književnost, br. 580 din Škerjanc: Glasbeni slovarček,' br. 540, cpl. 1100 din Martin: Filmski jezik, br. 600 din Cerniševski: Kaj delati?, ppl. 500 dinarjev Javoršek: Indija Koromandija, ppl. 1400din Morus: Zgodovina srca, cpl. 1260 dinarjev • • Ksenofont: Anabasis-Kirova vzgoja, cpl. 1400 din Bijedič: Povest o Huski, krt 300, br. 200 din Cujkov: Na začetku poti, br. 200, krt. 300 din Ergmbenko: Na zahodnem odseku, br. 200, krt. 490 din Vse navedene knjige dobite' v vseh knjigarnah, ali pa jih naročite direktno pri Prodajnem oddelku založbe, Ljubljana, Titova 8