Poštnina plačana t gotovim.
Leto, K., št. 31 („jutro" xix., št. 176 a) Ljubljana, ponedeljek L avgusta 19)8
Cena 2 Din
Upravmštvo: LJubljana, Knafljeva 5
—	Telefon št. 3122. 3123, 3124, 3125. 3126.
Inseratnl oddelek: LJubljana, Selen« burgova UL — Tel. 3492 ln 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7.
Teiefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2.
—	Telefon št. 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru
St. 100.
Podružnica Novo mesto: Ljubljanska
cesta št. 42. Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-srartnerja.
Ponedeljska izdaja
»življenje in svet"
Uredništvo:
Ljubljana, Knafljeva ul. 5. Telefon
St 3122, 3123 3124, 3125 in 3126. Ponedeljska izdaja »Jutra« izhaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej m velja po pošti prejemana Din 4.-, po raznašal-cih dostavljena Din 5.- mesečno.
Maribor Grajski trg št- 7. Telefon St. 2455.
Celje, Strossmayerjeva uL 1. Tel. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
KORAK K STHNITVI BALKANA
Predsednika bolgarske in grške vlade sta včeraj v Solunu podpisala sporazum o sodelovanju med Balkansko zvezo in Bolgarijo — Ukinjen je vojaških omejitev mirovne pogodbe
Solun, 31. julija, d. Snoči se je pripeljal z avtomobilom v Solun min. predsednik Metaxas, danes ob 14.50 pa je prispel bolgarski min. predsednik dr. Georgij Kjuseivanov, ki so mu priredili zelo slovesen sprejem. Po vsem mestu so bile razobešene zastave držav Balkanske zveze in Bolgarije.
Bolgarskega min. predsednika dr. Kjuseivanova so sprejeli na kolodvoru predsednik grške vlade Metaxas, diplomatski zastopniki držav Balkanske zveze, zastopniki vojaških in civilnih oblasti ter gospodarskih organizacij. Ko je predsednik bolgarske vlade izstopil iz vagona, mu je velika množica ljudstva priredila navdušene manifestacije, godba pa je zaigrala najprej bolgarsko himno »Šumi Marica«, nato pa grško. Po pregledu častne čete, ki je bila postavljena na peronu, sta se oba min. predsednika dr. Kjuseivanov in Metaxas odpeljala v hotel »Mediterania«.
BesesOlo pogodbe
Popoldne ob 18. je bil podpisan sporazum med državami Balkanske zveze in Bolgarijo. Sporazum se glasi:
Ker je Bolgarija pripadnica politike utrditve miru na Balkanu in prežeta z željo, da vzdržuje z balkanskimi državami medsebojno sodelovanje ter zaupanje in ker so države Balkanske zveze prežete z enakimi miroljubnimi težnjami in z isto željo po sodelovanju in medsebojnem zaupanju, izjavljata podpisana
Nj. eksc. Metaxas, predsednik ministrskega sveta in zunanji minister Grčije, kot sedanji predsednik stalnega sveta Balkanske zveze v imenu vseh njenih članov na eni strani ter
Nj. eksc. Georgij Kjuseivanov, predsednik ministrskega sveta in zunanji minister Bolgarije, na drugi strani v imenu držav, ki jih predstavljata, da prevzemajo te države obveznost medsebojnega sodelovanja in izogibanja vsake sile po sporazumih, ki jih je vsaka izmed teh držav prevzela glede nenapa-danja, kakor tudi, da sta se sporazumela odreči se izvrševanju določb točke 4 vojaških in letalskih odredb neuillske pogodbe, odredb konvencije o meji Francije, sklenjene v Lausanni dne 24. julija 1923, ter določb solunskega sporazuma z dne 31. julija 1931.
Komunike
Po podpisu sporazuma med državami Balkanske zveze in Bolgarijo je bil ob 19. izdan naslednji komunike:
Nj. eksc. Kjuseivanov, predsednik ministrskega sveta in zunanji minister Bolgarije, ter Nj. eksc. Mataxas, grški ministrski predsednik in zunanji minister kot sedanji predsednik sveta Balkanske zveze, sta se sestala danes v Solunu in podpisala sporazum med državami Balkanske zveze in Bolgarijo.
Ta sporazum, ki je bil sklenjen v popolni ravnopravnosti, je svečan uspeh razgovorov za dosego medsebojnega
prijateljstva in razumevanja. Sporazum predstavlja zgodovinsko etapo v razvoju vseh držav podpisnic ter dovoljuje upravičeno upanje, da bo ta svečani akt imel v bodočnosti blagodejne posledice.
Prežete s politiko miru na Balkanu so Bolgarija, Turčija, Rumunija, Jugoslavija in Grčija prevzele obveznost, da se bodo glede medsebojnih odnosov podpirale in da se bodo izogibale uporabi sile in to po sporazumih, ki jih je vsaka izmed teh držav prevzela glede vprašanja nenapadanj. Edine so v tem, da se odrečejo, kar se njih tiče, uveljavljenja določb točke 4. vojaških in letalskih odredb, kakor tudi odredb, ki so obsežene v sporazumu, sklenjenem v Lausanni.
Prežete z željo po sporazumnem medsebojnem sodelovanju bodo stremele za tem, da ustvarijo čim večjo blaginjo svojim narodom, ki so toliko pretrpeli.
Te države ne dvomijo, da se s tem sporazumom začenja doba varnosti in sloge na Balkanu in da bo s tem sporazumom doprinešen dragocen delež za ohranitev miru.
čestitke dr. Stojadinoviča
Beograd, 31. julija. AA. Ob podpisu pakta med državami Balkanske zveze in Bolgarijo je predsednik jugoslovenske vlade dr. Milan Stojadinovič poslal zelo prisrčno brzojavko Metaxasu in Kjuseivanovu, v kateri naglaša, koliko mu je pri srcu politika zbliževanja med balkanskimi narodi.
Mil
Po uporu na Kreti
Grški narod na strani Metaxasa
Alene, 31. jul. AA. Pri spopadu med orožništvom in skupino vstašev v petek zvečer sta bila ubita dva upornika, trije orožniki pa so bili ranjeni. V Kaneji so bile danes impozantne manifestacije zvestobe kralju in predsedniku vlade Metaxasu, ki je prejel od vsepovsod čestitke, ker se mu je posrečilo tako hitro zadušiti upor. V čestitkah se izraža globoka vdanost kralju in njemu. Mnogi predstavniki atenskega javnega življenja so naprosili Metaxasa, naj jim dovoli, da smejo organizirati ljudske shode, na katerih bi manifestirali zvestobo do kralja in predsednika vlade ter izrazili svoje veselje, ker jc bila vstaja tako hitro zadušena.
Državni podtajnik za tisk in turizem Ni-!?oIudis je imel na zasedanju velikega odbora za proslavo 4. avgusta v svojem ministrstvu govor, v katerem je med drugim dejal: Žalostna dejanja na Kreti ne bodo prav nič zadržala vala navdušenja grškega naroda za proslavo obletnice 4. avgusta. Gre v vsakem primeru za brezpomembno manifestacijo redkih ostankov bivših strank.
Zatrjujem, da je bila to zadnja njihova manifestacija. Metaxas je s svojimi močnimi ljudmi napravil konec tem izrednim dogodkom ter zatrl vstajo v njenem začetku. Sedaj je znova vzpostavljena zakonitost. Moč predsednika vlade Metaxasa ne obstoji samo v materialni sili, s katero razpolaga država, pač pa tudi v zaupanju vsega grškega naroda. Vsi grški rodoljubi si žele samo enega, namreč, da bi bilo življenje predsednika Metaxasa dolgo. V vsakem primeru hoče režim 4. avgusta predstavljati dolgo in konstruktivno dobo v zgodovini grškega naroda.
Govor državnega podtajnika Nikoludisa so vsi navzočni pozdravili z velikim navdušenjem ter vzklikali kralju in predsedniku vlade Metaxasu.
Proslava 4. avgusta bo imela značaj splošne narodne proslave. Začela se bo po vsej Grčiji že 3. avgusta opoldne. Po vseh krajih bodo že popoldne slavnostni sprevodi ter predavanja o delu grške nacionalne vlade.
ssolim o rasizmu
Propaganda rasne ideje fe vedno močnejša — Zanimivi
predlogi — Nov nasprotnik židovstva
Rim, 31. julija, h. Ministrski predsednik Mussolini je odšel včeraj iz Rocce delle Ca-minate v poletni tabor avantgvardistov pri Forliju. Po ogledu tabora se je razgovar-jal s fašističnimi tajniki iz Gorice, Vidma, Modene in Bolcana. Nato so vsi v taboru zbrani avantgvardisti defilirali pred njim, pozneje pa je imel zbor z vsemi tajniki stranke. V svojem nagovoru je dejal med drugim dobesedno: Naj ve vsakdo, da bomo mi v plemenskem vprašanju šli ravno pot. Trditev, da fašizem posnema kogarkoli ali karkoli, je absurdna.
Rim. 31. julija, d. Italijanski listi so začeli te dni pravo rasno kampanjo, ki jo smatrajo, kakor piše rimski »G'orna!e d' Italia«, za izrazito nacionalni italijanski problem. »Tribuna« piše med drugim, da so najbolj plemenski narod na svetu Zidje, ki jim je vzrasel v italijanskem fašizmu nov nasprotnik. Zidje sami so krivi, ako so
mnoge države začele proti njim boj.
Za presojo italijanske rasne kampanje je zanimiva naslednja podrobnost, o kateri poroča »Giornale d'Italia«: Alfredo Cucco, vseučiliški profesor v Palermu, predlaga namesto poševne pisave »pokončno rimsko pisavo« ter tako zvani »rimski vrat«, ki naj bo brez ovratnika in brez kravate, da se tako »pospeši kroženje krvi, posebno v organih vida, kajti Italiji so potrebne dobre oči, da bo lahko vodila svoje tanke in svoja letala.« »Giornale d' Italia« pripominja, da so ti nasveti vredni vsega upoštevanja, kajti ovratnik in kravata sta francoskega izvora, poševna pisava tudi. Pokončna pisava je tudi bolj higienična.
Iz Castel Gandolfa pa poročajo listi, da je papež pri sprejemu učencev zavoda za gojitev vere ponovno zavrnil nauke rasne ideologije.
»Jugoslovensko jeklo«
Sarajevo, 31. jul. AA. Ob 10. dopoldne je bila v dvorani podružmee Drž. hipote-karne banke ustanovna skupščina delniške družbe »Jugoslovensko jeklo«. Skupščine se je udeležilo okoli 20 odposlancev, med njimi je minister za trgovino in industrijo kot zastopnik ministra za gozdove in rudnike, podban drinske banovine Krečkovič, načelnik ministrstva za gozdove in rudnike inž. Bosak, ravnatelj rudarske direkcije v Sarajevu, podpredsednik sarajevske občine Le-skovac in mnoge druge odlične osebnosti.
Skupščino je otvoril inž. Bosak. ki je pred lagal za predsednika Vojina Djuričiča, kar je bilo soglasno sprejeto. Zatem je g. Dju-ričič opisal delo za ustanovitev družbe »Jugoslovensko jeklo«, nato pa je načelnik ministrstva za promet Despič poročal o nje-
nih pravilih, ki so bila soglasno sprejeta. V upravni odbor so bili soglasno izvoljeni: Miloš Leskovac, podpredsednik sarajevske občine. Hamid Kurbegovič iz Donjega Va-kufa, Mirko Samardžič, trgovec iz Livna, Sava Ivkovič iz Beograda, Jeita Kolarvič iz Bosanske Gradiške in Hasin Alibegovič iz Modrice, v nadzorni odbor pa Ljubomir Antič iz Zaječara, Franjo Gremer iz Zagreba, Djorje Jovanovič iz Beograda in Osman Mahmudbegovič iz Tuzle. Delegirani so v ta dva odbora inž. Stepan Bosak, inž. Mato Schneller, Vladimir Lukič, brigadni general dr. Milorad Lazarevič, Nikola Stanarevič, Vojin Djuričič, dr. Milojko Vilimanovič, Milan Manojlovič in dr. Ilija Vasiljevič.
Londonderry v Franciji
PARIZ. 31. jul. AA. Bivši angleški letel-ski minister lord Londonderry je prišel v Pariz na poti na francosko rivijero, kjer bo ostal nekaj časa na počitnicah.
S španskih bojišč
Barcelona. 31. jul. AA. Vrhovno poveljstvo republikanskih let objavlja: Na bojišču pri Ebru divjajo srditi boji severno od Fayona in v bližini Villalbo de los Arcos. Sovražnik nudi močan odpor, ki pa so mu republikanski oddelki kos. Tudi na vzhodnem in estremadurskem bojišču smo odbili sovražne napade. Republikansko letalstvo je napadlo nacionalistične ladje, ki so bombardirale vasi ob obali vzhodno od Cullere. Republikanski letalci so zapazili, da so tri bombe eksplodirale na krovu neke ladje. Po eksploziji so se nacionalistične ladje umaknile proti otoku Mallorci.
Salamanca, 31. jul. AA. Poročilo nacionalističnega vrhovnega poveljstva pravi: Na estremadurskem bojišču smo včeraj zavzeli Pic Foncalada in nekaj drugih postojank. Na bojišču ob Ebru nadaljujejo nacionalistične čete svoje operacije ter so uničile nekaj sovražnih oddelkov, ki so se skušali upirati.
Bombni atentat v Jeruzalemu
Bejrut, 31. jul. AA. Snoči ob 20. so eksplodirale 3 bombe v Jeruzalemu na bulvaru kralja Jurija, kjer je bila zbrana velika množica ljudstva. Sedem ljudi je bilo hudo ranjenih. Atentatorjem se je posrečilo pobegniti. V bližini postaje Kalkili je oborožena tolpa napadla skupino delavcev, ki so popravljali železniško progo. V isti pokrajini so teroristi ubili nekega Arabca. Oblasti v Nablusu so aretirale več ljudL
Gospodarska pogajanja med Anglijo in USA
London, 31. julija. AA. Listi poročajo o razgovorih med glavnim gospodarskim svetovalcem angleške vlade sirom Frede-ricom Leith Rossom in dvema gospodarskima svetovalcema ameriške vlade za sklenitev nove trgovinske pogodbe med Veliko Britanijo in Zedinjenimi državami. V pogajanjih naj bi načeli tudi vprašanje posebnega sporazuma o angleških vojnih dolgovih. Poučeni krogi so mnenja, da bo prišlo med Zedinjenimi državami in Veliko Britanijo do sporazuma glede vojnih dolgov.
Zborovanje zdravstvenih pomočnikov
Beograd. 31. jul. p. V centralnem hiscien-skem zavodu je bila danes letna akupščina udružen ja zdravstvenih pomočnikov kraljevine Jugoslavije, ki je bila obenem tudii ustanovna skupščina novega udruženja po novih pravilih z osrednjo upravo v Beogradu ter sekcijami po banovinah. Prisotni so bili tudi zastopniki iz Zagreba. Ljubljane in Splita. Na zborovanju so poudarjali težaven gmotni položaj zdravstvenih pomočnikov, ki so stalno izpostavljeni infekcijam in raznim obolenjem, dooim jih je mnogo sploh brez službe. Najvažnejša točka razprave je bil sprejem desinfektorjev, laborantov in sanitetnih kontrolorjev v udru-ženje, o čemer se je razvila obširna debata. Sklenjeno je bilo, da se tudi ti sprejmejo v udruženje, vendar pa je bil del 2*borovaI-cev nezadovoljen s tam sklepom in je zapustil zborovanje. Končno je bila sprejeta resolucija, ki poudarja potrebo zboljšanja smotnega položaja zdravstvenih pomočnikov.
Druga etapa pogajanj čsl. vlade z manjšinami
Pričetek meritornih razgovorov o narodnostnem
statutu
Praga, 31. jul. d. Misija lorda Runcimana, ki bo prispel prihodnje dni s svojimi so-trudniki v Prago, je s stališča mirovne politike izredno važna, ker bo na ta način prišel češkoslovaški narodnostni problem v direkten stik s stremljenjem Anglije po odstranitvi vojne nevarnosti in ker se na ta način razširjajo tudi mednarodna jamstva za integralnost češkoslovaške države. Pogajanja češkoslovaške vlade z zastopniki drugih narodnostnih skupin in predvsem s sudetsko-nemško stranko bodo dobila s sodelovanjem lorda Runcimana splošen evropski pomen. Da bodo v skladu s splošnimi evropskimi potrebami in ne samo z delnimi ali posebnimi interesi Anglije, dokazuje tudi dejstvo, da je Francija v polni meri zainteresirana pri rešitvi te naloge in da goji popolno zaupanje v Runcimanovo misijo.
Program pogajanj v prihodnjih dneh
Za prihodnje dni so določeni izredno važni dogovori. Za jutri ob 15. je sklical predsednik republikanske stranke poslanec Be-ran v sporazumu z min. predsednikom dr. Hodžo v poslanski zbornici konferenco predsednikov strank in klubov šestih vladnih koalicijskih strank, ki se je bosta udeležila predsednika poslanske zbornice in senata in na kateri bo min. predsednik dr. Hodža obširno poročal o vladnih načrtih za rešitev narodnostnih vprašanj. Zunanji minister dr. Krofta bo nato poročal o zunanjem političnem položaju, dočim se finančni minister dr. Kalfus v nasprotju z drugimi vestmi te konference ne bo udeležil.
V	torek bo-kratka seja parlamenta, na kateri bodo odkazani vladni načrti posameznim odborom. Min. predsednik bo ta dan sprejel novoustanovljeni akcijski odbor slovaških koalicijskih poslancev, ki jim bo obrazložil pomen nove ureditve deželne samouprave za Slovaško, nato pa bo sprejel tudi zastopnike madžarske opozicije.
V	sredo ob 14.54 bo prispel v Prago na Wilsonov kolodvor lord Runciman s svojo soprogo. Nastanil se bo v hotelu »Alcron«, kjer bo mu v prvem nadstropju rezervirali 15 sob za mesec dni, ni pa izključeno, da bo bival v Pragi še dalje časa. Izmed naročenih 15 sob so štiri določene za pisarne. Izmed 8 telefonskih linij hotela bosta angleškim gostom na razpolago dve. Vse stroške za Runcimanovo misijo bo poravnala angleška vlada.
V	sredo bo min. predsednik dr. Hodža sprejel zastopnike sudetsko-nemške stran-
ke, s katerimi bo podrobno razpravljal O vsem gradivu, ki je pripravljeno za pogajanja.
V četrtek bosta lorda Runcimana sprejela prezident dr. Beneš in min. predsednik dr. Hodža, politični odbor ministrov pa bo imel bržkone tega dne svojo prvo posvetovanje z zastopniki sudetsko-nemške stranke, ki se bo nadaljevala vse prihodnje dni.
Kako se bodo pogajanja razvijala od petka dalje, se ne more reči z gotovostjo, ker je odvisno predvsem od lorda Runcimana. Bržkone se bo Runciman sestal s Henlei-nom, zastopnikom delegacije sudetsko-nemške stranke poslancem Kundtom in drugimi njenimi člani.
Iz navedenega je razvidno, da namerava vlada pričeti direktna pogajanja s posameznimi narodnostnimi skupinami takoj po zaključitvi svojih priprav in ob prisotnosti lorda Runcimana.
Vprašanja Henleinove stranke dr. Hodži
Včeraj je vodja delegacije sudetsko-nemške stranke poslanec Kundt poslal min. predsedniku dr. Hodži pismo, v katerem mu postavlja naslednjih pet vprašanj:
1.	Ali vztraja vlada na načelih narodnostnega statuta ter jezikovnega zakona, ki so bila sporočena 30. junija sudetsko-nem-ški stranki.
2.	Ali je besedilo zakonskega načrta o samoupravi, ki ga je izročil sudetsko-nemški stranki 28. julija predsednik upravnega sodišča dr. Krejči, končnoveljavno in kdaj bo stranka prejela njegov nadaljnji del.
3.	Kdaj more sudetsko-nemška stranka računati s predložitvijo končnega besedila vseh vladnih predlogov.
4.	Kdaj more sudetsko-nemška stranka pričakovati, da ji bo vlada pismeno obrazložila svoje stališče glede na spomenico stranke od 7. junija, kakor ji je bilo obljubljeno 15. julija.
5.	Ali ostanejo v dosedanjih razgovorih izrečene obljube o nadaljevanju pogajanj še v veljavi in ali smatra ministrski predsednik, da so postali s prihodom lorda Runcimana v Prago ti nameni in načrti odveč.
Kakor se je zvedelo, namerava min. predsednik dr. Hodža na ta vprašanja že jutri pismeno odgovoriti. Kakšen bo ta odgovor se seveda ne more prerokovati, gotovo pa je, da temelji program pogajanj med vlado in sudetsko-nemško stranko za prihodnje dni na podlagi, ki je bila že prej določena.
Spopad med Rusi in Japonci
Japonci trdijo, da so ponovno zavzeli hrib čangkufeng ob korejski meji — Boji se nadaljuje§o
Tokio. 31. julija. AA. Vrhovno poveljstvo japonskih čet pri Kvantungu objavlja, da so Japonci odbili napad sovjetskega topništva in tankov ter da so ponovno zavzeli hrib Čangkufeng Japonska vojska je vzpostavila ponovno red na mandžurskem ozemlju, ki sot ga zasedle sovjetske čete. Poročilo pravi, da so sovjetske čete imele težke izgube v spopadu, ki se je začel 30. julija pozno ponoči. Sovražnosti so bile končane v šestih urah, ko so japonsko-mandžurske čete zavzele omenjeni hrib. Po zadnjih vesteh, ki so prispele v Tokio, je sovjetsko topništvo ponovno začelo bom-
bardirati nekatere vasi v tej pokrajini m sicer ob 7. zjutraj.
Seul, 31. jul. AA. Poveljstvo japonske vojske na Koreji objavlja: v bojih okoli Čangkufenga so japonske čete prizadejale sovjetskim oddelkom znatne izgube ter so sovražnika pregnale z bojišča. Japonske čete so zaplenile 11 tankov, 2 lahka topova, 1 protiletalski top in dve strojnici. Tako med sovjetskimi kakor tudi med japonskimi četami je padlo več častnikov. Na sovjetski strani je razen tega padlo 200 vojakov.
Velika bitka ob Jangceju
Japonske transportne ladje so se morale umakniti pred kitajskimi topovi do Kiukianga
Hankov, 31. jul. o. Boji se na obeh bregovih Jangceja nadaljujejo z vso silo. Včeraj popoldne se je razvnela silna bitka v bližini Sasunga, kjer so japonske čete dobivale sproti ojačenja. Japonske transportne ladje so skušale prodreti vse do Sing-ceja in v njegovi bližini izkrcati nove oddelke vojaštva na severnem bregu reke, kitajsko topništvo pa jim je to namero popolnoma preprečilo in transportne ladje celo prisillo, da so se umaknile nazaj proti Kiukiangu. Japonska letala so davi bombardirala kitajske postojanke okrog Kiukianga, posebno pa ob železniški progi proti Nančangu. Bržkone namerava japonska vojska prodreti na področju med Fu-kiangom in Siningom proti Nančangu, zaradi česar so bila tja poslana močna kitajska ojačenja.- Kitajske letalske sile so pričele resno ogražati japonske vojne ladje pred Kiukiangom in Vusuehom. Medtem so postali kitajski četniki v Santungu zopet izredno aktivni. Več oddelkov te ire-gulame vojske je obkolilo mesti Vehavej in Cehu. Japonski posadki sta si zaman prizadevali, da bi četnike pregnali. Nazadnje sta se morali zabarikadirati za mestnimi zidovi in sta sedaz že dva dneva popolnoma obkoljeni. Japonska letala jim morajo dovažati streljivo in hrano.
Preselitev kitajskih uradov iz Hankova
Hankov. 31. julija. AA. Kitajski zunanji minister Vans-Čung-Gui je v petek odpotoval v Cungking. Ker velja to mesto sedaj za prestolnico, se bodo tjakaj preselila
do 3. avgusta tudi ostala ministrstva in vse oblasti iz Hankova, med tem ko bodo vojaške oblasti ostale nadalje v Hankovu. Tuja diplomatska predstavništva se bodo sredi prihodnjega meseca preselila iz Hankova v Sečuan. Zanje je pripravljen francoski parnik »Fukiem«, ki je že prispel v Hankeu. Izseljevanje civilnega prebivalstva se naglo izvaja, čim so Japonci zavzeli Kiukiang.
Angleške zahteve na Kitajskem
Tokio, 31. jul. AA. List »Aaahi Sinbun< objavlja izjavo japonskega zunanjega ministra Usaikija na petkovi konferenci petih ministrov. Ugaki pravi, da je imel 26. julija več posvetovanj z angleškim poslanikom v Toki ju o interesih Velike Britanije v pokrajinah Kitajske, ki so jih zavzeli Japonci. Predvsem gre za plovbo po Jangceju in za železnice, pri katerih je soudeležena Velika Britanija. Velika Britanija je izročila Japonski vsega 150 zahtev. Ugaki je poslaniku obljubil, da bo Japonska storila vse, da izpolni vsaj del teh zahtev, vendar pa je pri vsaki taki stvari upoštevati tudi strateške momente.
Republikanci kupujejo žito v Angliji
Llverpool, SI. jul. o. Agenti republikanske Španke vlade so v Liverpoolu nakupili za 600.000 funtov žita, ki ga nameravajo e 14 ladjami v kratkem prepeljati v Barcelono. Valeocijo in Alicante.
»JUTRO«, pooedefjsfca izdaja
2
Ponedeljek X. VEL 133&
Kočevje se krepko razvija
Slovenski živelj se po zaslugi Dražbe sv. Cirila in Metoda, Sokola in dragih nacionalnih organizacij močneje
uveljavlja
lizmu in — našemu žepu. Koče*je je važna
gospodarska postojanka na tej progi. Ce že ne dobi železniške zveze z morjem, bi bilo prepotrebno, da se zgradi moderna ce-
Kočevje, 31. julija.
Današnje Kočevje kaže čisto drugo lice kakor nekdaj. Opaža se, da Kočevje preplavlja slovenski živelj. Prav tako tudi ofcolico, odkar delujejo na tem ozemlju na-rodno-obrambne organizacije.
Mesto je na kupu. Je že staro tn se ponaša z letnico 1471, odkar ima mestne pravice. Imelo je čast videti Turke, ki so plenili po kočevski in ribniški dolini Glavna ulica je ob državni cesti iz Ljubljane na Sušak in ima dve vrsti hiš. Majhne ulice so na desni in levi — svojevrsten tip starih podeželskih mest, ki izginjajo in se umikajo modernim zgradbam. Cesta je bila lansko leto popravljena za silo, toda biti bi morala tlakovana, kar bi za vhod v mesto bilo lepše. V centru je stari Auer-spergov grad, kjer so nastanjeni razni uradi: sresko načelstvo, okrajno sodišče, katastrska uprava, gozdna industrija in gozdni urad Auersperga. Grad je zidan kakor večina starih tovrstnih stavb z dvoriščem na sredi. Novo mostišče preko Rin-že je v okras mestu, ki je elektrificirano. Promenada je v mestnem parku, kjer so urejeni kostanjevi nasadi. Prijeten vtisk na tujca napravlja drevored v bližini postaje. Številne nove stavbe dajejo Kočevju moderno lice in iz starega tipa mest na-pravljajo pravo moderno mestno obliko. Za zabavo služi kino. V parku ob cesti na Sušak je zavod za slepo deco, kjer naj-bednejši med bednimi dobe pod skrbnim nadzorstvom zavetišče. Z vrnitvijo popolne gimnazije, ustanovljene pred okroglo 70 leti, je mesto mnogo pridobilo, saj teritorij, ki v kulturnem oziru gravitira h Kočevju, je velik ne glede na otroke številnega uredništva, ki obiskujejo gimnazijo. In potrebna je tu vzgoja v patriotičnem duhu! Dve stavbi dijaškega doma, kjer je internat za srednješolce, nudita zavetišče revnim dijakom. Ob počitnicah pa sta gimnazija in dijaški dom polna turistov, ki v skupinah letujejo na Kočevskem. Za deklice je urejeno dekliško vzgajališče. Na drugi strani malo proč dobe v reki Rinži, ki ima obilo rib. ohladila številni kopalci v vročih poletnih dneh. Preko mosta na vzhodni strani mesta se vrste vile. V to stran se mesto širi. Živahna gradbena razgibanost daje jamstvo, da se bo mesto krepko razvilo. V tem delu na periferiji je doerajena impozantna stavba novega Sokolskega doma, hrama prosvete na Kočevskem. Marljivi kočevski Sokol je z veliko požrtvovalnostjo v na i hujši krizi postavil svoje bivališče, ki je mestu v ponos. Marljivi sokolski delavci, ki so prej iskali strehe in gostoljubja v tuji hiši, so dobili svoje zavetje, odkoder bodo prihajali mladi borci, vzgojeni v nacionalnem duhu.
Na periferiji je mnogo parnih žag, ki pošiljajo ogromne množine rezanega lesa v svet. Velikanski kočevski gozdovi so za naše gospodarstvo veliko bogastvo. Nekdanji ogromni Auerspergov kompleks je z zakonom o razlaščenju gozdov prišel v državno last Začasna gozdna uprava razlaščenih gozdov, ki ima sedež v Kočevju, skrbi za racionalno izkoriščanje. Posestniki in obrtniki v srezu dobe gotove količine lesa po znižanih cenah za gradnjo objektov. Tekstilna tvornica daje zaslužka mnogim delavskim družinam Kočevski rudnik obratuje, v kolikor razmere in poraba za potrebe države in privatnikov dopuščajo.
Okolica je gozdnata- Podružnica SPD je marljivo na delti, da privabi turiste v našo Švico. Krasne izletne točke nudijo lep razgled po vsej Dolenjski. Poldrugo uro iz mesta drži markirana pot na Friedrich-stein, kjer razvaline starega, mogočnega gradu pričajo o nekdanjih lastnikih — Celjanih, kjer je živel nesrečni Friderik s svojo lepo Veroniko Deseniško.
Številne ceste držijo na vse strani v zanimive kraje, kjer orje ledino narodno-obrambna organizacija Družbe sv. Cirila in Metoda. Z razpošiljanjem knjig, s predavanji, obiski, s tiskom, se trudi za dvig narodno ogroženega ljudstva. Pa tudi številna druga društva s sedežem v Kočevju so budno na delu za ohranitev naše posesti, našega življa na Kočevskem.
Državna cesta Ljubljana - Sušak, ki drži preko Kočevja, je za enkrat najvažnejša in najkrajša zveza z Jadranom. V zadnjih letih, pa tudi zdaj, se je popravila na več krajih. Potrebno bi bilo, da se celotna preuredi, saj služi mednarodnemu avtomobi-
sta, ki bo za razvoj gospodarstva, za požtv-1 jen je in razvoj tujskega prometa vse Dolenjske velevažnega pomena.
Kočevje rase in se postopno modernizira i—po veliki zaslugi naprednih organizacij. Od časa, ko je bila v Kočevju velika skupščina Družbe sv. Cirila in Metoda, se je začelo v Kočevju in vsej okolici intenzivno narodnoobrambno delo. Zato se tudi slovenski živelj ob budnem očesu narodnih organizacij krepko uveljavlja na gospodarskem, kulturnem in političnem področju.
— an
Požar v Erlichovi tvornlc!
Za tri milijone dinarjev Škode — Več gasilcev in delavcev je dobilo opekline
Maribor, 31. julija.
Strahoviti požar, ki je, kakor poroča današnje »Jutro«, zajel sinoči kmalu po 20. uri zaradi kratkega stika tukajšnje Ehrlichovo tekstilno tvornico, in sicer objekt med 2itno in Poljsko ulico, je divjal do 23. ure. Gasilcem se je s silnim naporom posrečilo, da so ogenj lokalizi-rali in v glavnem zadušili. Vendar pa je požarna nevarnost obstajala še naprej, saj so zdaj pa zdaj iz ogromnega kompleksa stavbe znova švignili v zrak ognjeni jeziki. Zaradi tega so bili gasilci v trajni pripravljenosti in so vztrajali kljub temu, da so bili popolnoma premočeni, vso noč pri svojem težavnem delu. Zlasti mariborski gasilci, ki so prispeli na kraj požara z vsem orodjem in skoro z vsem moštvom, so imeli poleg gašenja obilo posla s tem, da so izpraznili severni del gorečega objekti, kjer je bilo vskladiščenih več vagonov izgotovljenega blaga, in sicer predvsem bombaž za krojače. Prizadevanja gasilcev so bila silno otežkočena spričo dejstva, da ni bilo na razpolago dovolj vode. Posamezni oddelki gasilcev so morali čakati po 10 in več minut, da so sploh dobili vodo.
Kljub vsem nedostatkom pa se je našim vrlim gasilcem le posrečilo preprečiti, da bi prešel ogenj na novo, lani zgrajeno predilnico in odtod na blok stanovanjskih hiš, ki je v neposredni bližini. Sreča v nesreči pa je tudi bila, da je ob času po-
žara pihal veter iz zapada proti vzhodu ker bi sicer bile iskre gorečega bombaža skoro gotovo zanetile sosednje objekte
Peti mestni okraj je bil vso noč na nogah in so množice vso noč gledale gašenje. Danes dopoldne pa so romale na kraj požara nepregledne množice občinstva, tako da so imeli varnostni organi polne roke dela, da so odvračali radovedneže.
Vse dopoldne se je s pogorišča valil gost dim, ker je v objektu še mnogo bombaža, ki ni čisto zgorel, in bo trajalo še precej časa, da bodo odstranili vsako nevarnost. Koliko prav za prav znaša škoda, trenutno še ni natančno ugotovljeno. Po izjavi nekaterih tvorničnih strokovnjakov se giblje škoda okoli treh milijonov dinarjev, ker so uničeni dragoceni stroji in velika količina bombaža. V glavnem bo menda škoda poravnana z zavarovalnino.
Pri gašenju so dobili opekline lažjega značaja naslednji člani mariborske gasilske čete, ki je prispela kot prva na mesto požara: Anton Kegl, Ivan Lozej in Josip Giber. Gasilec Fišer pa se je v dimu one-zavestil. Razen tega sta dobila opekline tudi dva delavca Ehrlichove tvornice, ki nista mogla iz gorečega objekta, pa so jima gasilci v zadnjem trenutku prišli na pomoč s tem, da so razbili vrata in vdrli v notranjost. Prepeljali so ju v tukajšnjo splošno bolnišnico, kjer so jima nudili prvo pomoč, nato pa sta bila izročena v domačo oskrbo.
žrtev zahrbtne Vogfajne
Vpričo kopalcev je utonil, ne da bi bili ti opaziti nesrečo
Celje, 31. julija V soboto v mraku se je šel 26-letni, v Westnovi tvornici zaposljeni delavec Jože Golob s Spodnje Hudinje pri Celju v družbi s tovarišem Malejem kopat v zahrbtno Voglajno pri izlivu Hudinje v Voglajno v Gaberju. Tam je bilo več drugih kopalcev. Voda je na onem mestu globoka okoli štiri metre. Golob, ki ni znal plavati, je pri kopanju zašel v globoko vodo in izginil pod površino, ne da bi bil kdo to opazil. Pozneje je Male j pogrešil tovariša in ga začel klicati, a zaman. Kopalci so takoj za-
slutili nesrečo in so začeli iskati Goloba, toda brez uspeha. Davi je Voglajna blizu mesta nesreče naplavila Golobovo truplo. Tja sta šla mestni fizik g. dr. Podpečan in vodja kriminalnega oddelka celjske policije nadzornik g. Zavec. Po komisijskem ogledu so prepeljali Golobovo truplo v mrtvašnico na okoliškem pokopališču.
Pokojni Golob si je gradil v Gaberju hišo in se je nameraval v kratkem poročiti, nenadna smrt pa mu je preprečila vse lepe načrte za bodočnost.
Še en izredni občni zbor bo potreben
Društvo državnih in samoupravnih upokojencev v Mariboru se na včerajšnjem izrednem občnem zboru še ni moglo odločiti za združitev z ljubljanskim društvom
Maribor, 31. julija V maM dvorani Narodnega doma so se v rekordnem številu zbralii člani mariborskega Društva državnih in samoupravnih upokojencev in upokojenk k izrednemu občnemu zboru, na katerem naj bi se pogovorili o morebitni združitvi mariborskega z ljubljanskim društvom
Zbor je vodil podpredsednik g. Vrbnjak in pozdravil oba delegata ljubljanskega društva g. dr. Vidiea Frana in Špendeta Antona. Po objasnitvi namena izrednega občnega zbora je predal besedo glavnemu referentu g. Purkbardtu, odborniku mariborskega društva, ki je svoje poročilo zaključil s pozivom, naj se obe društvi naših upokojencev združita v eno organizacijo. Govorili so nato še g. Koudelka (proti) združitvi), podpolkovnik g. Cvirn (za), železniški uradnik g. Senčar (proti), naduči-telj g. Cone (za) in davčni eksekutor gosp. BergeT, ki se je istotako zavzemal za združitev. K besedi so se oglasili nadalje gosp.
Križan (asa), kapetan g. Novak (za), nadzornik g. Tomažič (za), g. Ceh (proti). Po končanih govorih je g. dr. Vidic dal zboru-jočim še nekatera potrebna pojasnila. Glasovanja zaradi deljenih mnenj in tempera-mentnosti poteka, ni bilo. Zato je bilo zborovanje predčasno zaključeno. Zborovalci se niso mogli zediniti v vprašanju, ali naj glasujejo poimensko ali z vzklikom, ter je predsedujoči zbor zaključil s pripombo, da bo v kratkem sklican nov občni zbor z istim dnevnim redom.
I
KOMIČNA OPERETA ZABAVE, SMEHA IN VESELJA!
VSAKA ŽENA IMA TAJNOST
Karin Hardt, Hans Sohnker, Ery Bos Kino Matica ob 16"' 1915 ™ 2115
I
Srebro roma v nove zakladnice
Te dni so bili tisoči Newyorčanov priče nenavadnega prizora. Skozi ceste metropole je ropotal sprevod osmih motornih tovornih voz, na katerih so sedeli težko oboroženi policisti in člani obalne straže s strojnicami. Na vsakem vozu je bilo po 320 srebrnih palic.
To je bil prvi prevoz srebra ameriške vlade iz newyorških zakladnic v novo zakladnico v Wi?st Pointu v državi New York. v West Pointu je znana vojna akademija Vsega skupaj bodo prepeljali tja za 1290 milijonov dolarjev srebra.
VELIKO ZAKLJUČNO ŽREBANJE
36. kola državne razredne loterije bo DNEVNO
od 11. avgusta do 7. septembra 1.1.
Dobitki: 1 premija od Din 2)000.000.— 1 premija od Din 1,000.000.—
1 premija od Din Ji premija od Din
6 dobitkov po Din
12 dobitkov po Din 15 dobitkov po Din 15 dobitkov po Din 15 dobitkov po Din 15 dobitkov po Din 20 dobitkov po Din 25 dobitkov po Din 25 dobitkov po Din 40 dobitkov po Din 50 dobitkov po Din 60 dobitkov po Din 200 dobitkov po Din . 250 dobitkov po Din 300 dobitkov po Din 345 dobitkov po Din 350 dobitkov po Din 34257 dobitkov po Din
500.000.-400.000.— 200.000.-100.000.-80.000.-60.000.-50.000.-40.000.-35.000.-30.000.-25*000.— 20.000.-15.000.-12.000.-10.000.-8.000.-6.000.-5.000.-3.000.-1.000.-
Skupaj Din 56,927.000.'
*/i srečka
Din 1.000.-
Cena srečk:
Vs srečke
Din 500.-
i/4 srečke
Din 250.-
Strogo solidna, točna in diskretna postrežba! Originalne srečke za to žrebanje razpošiljamo samo proti predhodnemu plačilu.
GLAVNA KOLEKTURA DRŽAVNE RAZREDNE
LOTERIJE
A.RE1NI HRI Ci
GA JEVA 8 ZAGREB
ILICA IS
Premije 1,SOO.«KK>.—, i,200.000,- in 1,000.000.— din
M dozdaj dobljene ENAJSTKRAT na pri nas kupljenih srečkah.
čez dm in strn...
JARKI SVOBODE
Letos bo praznoval Sokol v Dolenjem Logatca tridesetletnico obstoja... To dejstvo nas je napotilo, da bomo bivši pripadniki idrijskega Sokola poklonili logaški deci prapor ob priliki izleta obmejnega sokoistva... Kot simbol Idrije smo izbrati rudarja s karbidovko, ki zre proti hribom, odkoder si je jo jarki svobode. (»Jutro*, 23. VII.)
O, jarki svobode — kdo bi si ustvarjal iluzije o njihl V svečanih trenutkih imajo ljudje radi blesteče, bombastične besede. Žarki, zarje in podobni solnčni atributi jim sami od sebe vro na dan. Trezen, razumen človek pa ve, kako trda, težka je pot do vsega. Ne, svoboda ti ne pade kakor zrelo jabolko v naročje — z borbo in žrtvami si moraš osvojiti jarek za jarkom.
ZA BISTRE GLAVE
Čistokrvna psica je povrgja kopico mladičev. Lastnik jih je podaril trem svojim prijateljem, in sicer je dobil prvi prijatelj polovico vseh mladičev in še pol psička, drug polovico ostanka in spet polovico psička, tretji polovico ostanka in spet polovico mladiča. S tem je lastnik oddal vse mladiče. Koliko jih je bilo? (»Življenje in svet«, 25. VII.)
Reja malih živali je v dobi malega človeka v modi in ljudje, ki se ukvarjajo z
njo, radi zatrjujejo, da jim je ta posel pri srcu ne samo zavoljo koristi, ki jo vrže prireja, temveč posebej še zato, ker jim plemeniti duha. In to brez dvoma do neke mere drži. Imetje o psu kakršnekoli nazore — pod milim nebom gotovo ne boste našli človeka, ki bi se tako daleč spozabil, da bi šel zarod svoje čistokrvne psice tako prijateljem delit, da bi prišlo na tri izmed njih po pol mladiča in še po nekaj man jših komadov.
12.000 DEKLET PRI MARIJI POMAGAJ
Brezje, obdane z vencem svojih vršacev, so doživele današnji dan veličastno slovesnost, ki je bila slehernemu najbolj živa priča, da je naša slovenska mati, steber družine, m naše slovensko dekle, naša bodočnost, ostala zvesta najvišjim vzorom... Resolucija: L Slovenska katoliška dekleta, zbrana na prvem slovenskem katoliškem taboru na Brezjah, kjer nas zboruje in moli pri Mariji Pomagaj nad 13.000, slovesno manifestiramo za sveta krščanska načela in njih veljavo v življenju. (»Ponedeljski Slovenec«, 25. Vil.)
Zakaj tako, bratje v Kristusu? Kdo je na Brezjah zboroval in koliko jih je bilo? Če se zbero slovenska dekleta, kaj je treba matere mešati v gnečo? Eden prvih vzorov slovenskega dekleta mora biti pač ta, da ne postane mati, dokler ne utegne
postati »steber družine«. In kaj je treba v naslovu uganjati skromnost s številko 12.000, če je resolucija jasno in skoraj uradno naštela »nad 13.000« slovenskih katoliških deklet•>
VARNOST V NEVARNOSTI
Na pristojnih mestih so prepričani, da bo lord Runciman ugotovil pri vladi željo za popoln sporazum na temelju koncesij in da bo vlada šla pri tem do skrajnih meja, samo da ne bo smela biti v nevarnosti varnost države. (»Slovenski narod«, 26. VIL)
Da, to bi morali prokleto skrbeti vsi državniki, pa tudi vsi državljani sveta, da jim varnost države ne pride v nevarnost. A če jim že pride, naj zmerom z vso vnemo skr-be, da nevarnost nazadnje pripluje v svoj varni pristan.
»VREME« V SLIKAH
U Radeči kot Zidanog mosta u Slove-naČkoj održan je veliki tabor ženskih fantovskih organizacija. (»Vreme«, 26. VII.)
POJASNILO
O neki zagreški služkinji, ki je zakopala živega otroka, smo poročali 26. februarja letos. V poročilu je stalo, da je zločin izvršila služkinja Roškarjeva, po rodu Slovenka. Sedaj pa smo prejeli pojasnilo, v katerem nam Matilda Roškarjeva z Ažen-skega vrha pri Gornji Radgoni sporoča, ki je bila prav tiste dni v Zagrebu za sobari-
co, da ni ona Matilda Roškarjeva, ki je zločin izvršila... Pojasnilo rade volje prinašamo, ker tudi nehote nočemo nikomur delati krivice. (»Slovenski dom«, 28. VII.)
O, kako krščanska plemenitost zares, niti nehote ne hoteti krivice! Mnogovrstna je pač skala, ki jo tvorijo moralne podobe ljudi: prav na vrhu tisti, ki nočejo delati krivice niti nehote, na poslednjem dnu oni, ki jo naravnost hote hočejo, vmes pa še cela vrsta vmesnih značajev: eni jo hočejo nehote, drugi je hote nočejo in tako brez konca in kraja. Ponosni smo lahko zares, da se kljub vsemu še zmerom najdejo celi, neokrnjeni ljudje.
LJUDJE
S tajinsiveno smrtjo dveh otrok v Čo-korju pri Banjaluki se bavijo oblasti. Pred dvema letoma je v kleti posestnika Niko-le Marniča spala neka kmetica s svojim otrokom. Ko se je ženska zjutraj zbudila, je našla svoje dete mrtvo z nabreklo, po-temnelo kožo. Nenadni smrti ljudje niso nič oporekali. (»Slovenski dom«, 29. VII.)
Takšna je pač žalostna bilanca življenja. Kadar pride smrt, ji človek nikoli nima kaj oporeči. Smrt sama je v resnici edina smrtna obsodba, ki zoper njo ni priziva ne pomilostitve zanjo.
— fcra —
Mislite v teh dneh na CMD in darujte za njen sklad!
žepar ustrelil tovariša
V neki bolnišnici v Lvovu j« ustrelil 371etni David Kerner svojega tovariša, ki je trpel na kostni tuberkulozi, iz usmiljenja. Tri leta je trajala tovariševa bolezen, ki se je stalno poslabševala in to je navdalo Kernerja s takšnim sočutjem, da je bolnika usmrtil. Po tem činu je neo-paženo zapustil bolnišnico, pozneje pa ee je sam prijavil policiji, kjer je izjavil, da rad sprejme kazen, ki mu pritiče. Morilec je znan mednarodni žepar, kar je bil tudi umorjenec.
Geraldina Kat v Berlinu
Dunajski listi beležijo, da je filmska igralka Geraldina Kat (nikova) za. prihodnjo gledališko sezijo angažirana nai Renesančnem gledališču v Berlinu. Igrala bo naslovno vlogo v Nicodamijeven* 3>Scampolu<.
Smrtno spanje v Indiji
V Kirtu v Pandžabu je nastala epidemija spalne bolezni, ki je zahtevala že ve6 ata smrtnih žrtev. Ker je le malo prebivalcev, ki jih bolezen ni prijela, se je obdelovanje polj popolnoma ustavilo. Bolniki ždijo T stanju globoke apatije ln čakajo na svoj konec. Iz Madrasa je odšla v Kirt pomožna odprava, ki Ima med drugimi pripomočki s seboj tudi zadostne množine germanina, slovitega seruma zoper spalno bolezen.

Meddržavna plavalna tekma
JUGOSLAVIJA: ITALIJA 41-5 :40.5
Včeraj so naši plavalci na Bledu izbojevali tesno, toda pomembno zmago nad italijansko reprezentanco v vodnih športih
Bled, 31. julija.
Bled je v teh dnevih ob sobotnih večerih silno razgiban. Družabne prireditve raznih naslovov spravijo na noge skoraj zadnjega letovišča rja, razkošna zabavišča so polna najelegantnejšega občinstva. Veselo rajanje traja pozno v noč in se nadaljuje nato marsikje tudi še do zgodnjega jutra. Zato je Bled ob nedeljah zjutraj kakor izumrl. Nič ni bilo torej čudnega, da je bil obisk današnjih dopoldanskih skakalnih prireditev za plavalni dvoboj med Italijo in Jugoslavijo zelo skromen. Če bi ne bilo tamkaj v Grajski kopeli množice Ljubljančanov, ki so včeraj in danes prihiteli na Bled samo zaradi te tekme, bi bili ti skoki minili v popolni tišini. Tako pa se je dobro videlo, da so med gledalci številni poznavalci, ki so zelo strogo in natančno gledali sodnikom pod prste.
Za skoke z deske
je savez nekoliko spremenil naše zastopstvo. Ziherl je seveda ostal, Keržana pa je nadomestil Pribošek. Slednji je popolnoma opravičil nade in priboril Jugoslaviji dragoceno točko, ki bi utegnila odločilno vplivati na končni izid dvoboja. Reči je treba še, da Pribošek ni imel lahkega stališča in skakati je moral znatno bolje kakor na državnem prvenstvu. Bil je prav dober, kakor ga doslej še nismo videli. Samo en skok se mu je nekoliko ponesrečil, pa je že pretila nevarnost, da ga bo Marianetti dohitel. Na srečo je bil Pribo-škov naskok dovolj velik, da Italijanu ni zadostovalo niti 6 točk, ki jih je pridobil v obeh poslednjih skokih nasproti Pribošku. Ziherl je zmagal sigurno in zasluženo. Šele na deski je mogel pokazati vse svoje velike sposobnosti in niti en skok se mu ni ponesrečil. 2e pri obveznem sporedu je za 6
točk prehitel zelo dobrega Cozzija, pri poljubnih skokih pa je še za toliko povečal prednost. Zlasti se mu je posrečila njegova specialiteta: salto z vijakom, za katerega je dobil najboljšo oceno dneva — 17.20 točke.
Skakalni spored s 3-metrske deske je obsegal 10 skokov, 5 obveznih in 5 poljubnih. Žreb je določil vrstni red: Pribošek (J), Marianetti (I), Ziherl (J), Cozzi (I). Po prvih dveh skokih sta bila Ziherl in Cozzi enaka, po tretjem in petem pa je bila bitka odločena za Ilirijana. Po obveznih skokih je bilo stanje točk: Ziherl 57.17, Cozzi 51.53, Marianetti 48.61, Pribošek 47.96.
Pri poljubnih skokih je šlo za to, ali se bo Pribošku posrečilo nadoknaditi malenkostno prednost Marianettija, medtem ko je bila Ziherlova dokončna zmaga že takrat izven dvoma. 2e prvi Priboškov skok je bil odločilen, ker je tamkaj Italijan dobil slabo oceno. Po treh skokih je bil Pribošek že za 7 točk pred Marianetti-jem, ki pa je pri obeh zadnjih razliko skoraj izenačil. Cozziju se je ponesrečil tretji skok, v ostalem pa se je pokazal v zelo elegantni in sigurni formi. V splošnem so bili današnji skoki z deske na dostojni mednarodni višini.
Pri poljubnih skokih so dosegli: Ziherl 77.03, Cozzi 70.85, Pribošek 59.93. Marianetti 58.53.
Končno stanje skokov z deske je bilo:
1. ZIHERL (J) 134.20, 2. COZZI (I) 122.38. 3. PRIBOŠEK (J) 117.89, 4. MARIANETTI (I) 107.14.
Točke 6 : 4 za Jugoslavijo ali skupno (z včeraj doseženim stanjem (29 in pol : 26 in poi v korist Italije.
Nade za končno našo zmago so se obrnile na bolje...
Ciganovič je vodil od starta do cilja in l)e dosegel rezultat, ki je zsa 02 eek. boljši od Wilfanovega rekorda. Marčeta je bil pri obratu pred Ravaro. vendar je bdi njegov obrat slab in ga je pripravil ob sicer sigurno drugo mesto.
Točke 6 : 4 za Jugoslavijo aH skupno
39.5 : 36.5 za Jugoslavijo.
Štafeta 4 * 200 in prosto
1. Italija (Signori, Schipizza, Luciani, Gambetta) 9:34, 2. Jugoslavija (Mini, Stru-celj, Defilipis, 2ižek) 9:36.6.
Prvi italijanski plavač je prinesel malenkostno prednost, ld jo je nato naslednji znatno povečal. Defilipis je razliko zmanjšal na približno 2 metra, toda zadnji pia-vač Italijanov je z odličnim rezultatom za-sigural svojemu moštvu zmago z razliko 4 m. Posamezni doseženi časi so tali: Signori 2:25.7, Schipizza 2:22.8, Luciani 2:25, Gambetta 2:19.8!, za Jugoslavijo pa Mini 2:26.3. Štrucelj 2:25.3, Defilipis 2:23, Žižek 2:22.
Točke: 4:2 za Italijo ali skupno in končno stanje 41.5 : 40-5 za Jugoslavijo.
Italija : Jugoslavija
Zadnje tri plavalne točke
Za popoldansko plavanje ni kazalo nič dobrega. Nebo se je prepregalo s temnimi oblaki in kmalu je začelo deževati. Tik pred 18. pa je dež prenehal, dokler se ni pred pričetkom tekme v waterpoiu ponovno vlila ploha.
V popoldanskem plavanju se je posrečilo našim zastopnikom ne le nadoknaditi nasprotnikovo prednost, temveč so celo odnesli tesno zmago z razliko 1 točke, čeprav so Italijani v olimpijski štafeti odnesli nepričakovano zmago. Naši plavači so nam pripravili prijetno presenečenje. V vodstvo italijanske ekipe je udarilo kakor strela z jasnega, ko sta naša zastopnika slavila dvojno zmago na 400 m prosto, s čimer je dobila Jugoslavija točko naskoka, ki ga je zadržala do konca. Doseženi so bili izvrstni rezultati, po večini mnogo boljši od obstoje-'ih rekordov, toda Blejsko jezero ni bazen in zatorej s priznanjem rekordnih rezultatov ne bo nič. že samo ta stran je pokazala, da je savez popolnoma pogrešil, ko je določil meddržavno tekmo na Bled namesto v pravi športni bazen. Jugoslovensko reprezentanco ima le redko skupaj, pa tudi če jo imamo, ji ne damo prilike, da bi
nekoliko izpremenila rekordno tablico.
Tehnični rezultati so bili naslednji:
400 m prosto
1. žižek (J) 5:07.6, 2. Defilipis (J) 5:14.6, 3. Costoli (I) 5:16, 4. Ogno (I) 5:21.6.
Prvih 100 m so bili vsi tesno skupaj, vendar je prvi obrnil žižek v 1:09.3 pred Co-stolijem, ki je potreboval pol sekunde več. Pri drugih 100 m je Costoli nenadno popustil, menda je bil še utrujen od včerajšnjih 1.500 m, ter se je Defilipis potisnil pred njega. žižek si je med tem pridobil že precej naskoka in je pri 200 m obrnil v 2:28.2, pri 300 m pa v 3:51. Zmagal je sigurno s precejšnjim naskokom. Costoli se je v spurtu znatno približal Defilipisu, a ga ni mogel več dohiteti. Oba rezultata prvoplasiranih sta znatno boljša od obstoječega državnega rekorda 5:22.2.
Točke: 7 :3 za Jug. ali skupno S3.5 : S2.5 za Jugoslavijo.
100 m hrbtno
1. Ciganovič (J) 1:11.2, 2. Ravera (I) 1:13.6, 3. Marčeta (J) 1:13.8, 4. Burlo (I) 1:17.4.
1:1 (0:0)
Jugoslavija je nastopila v postavi Mi-hovilovič, Giovanelli. Samardžič, Roje, Gr-kinič, Polič, Ciganovič. Moštvo je zaigralo proti pričakovanju slabo in ni izpolnilo nad, ki smo jih vanj stavili. Zlasti slabo je bilo v prvem polčasu, dočim so v drugi polovici igrali znatno boljše. Zaradi netočnega podajanja pa so zamudili marsikatero priliko. Igra je bila nezanimiva in jo je moral sodnik nenehoma prekinjati zaradi preostrega igranja. V splošnem je bil dunajski sodnik Patuzzi mnogo slabši kakor včeraj in je večkrat oškodoval naše moštvo.
Do odmora ni mogla nobena stranka doseči gola. V tem delu je bil zlasti nemogoč Roje, zelo slab pa tudi Polič. Po odmoru je sodnik izključil Poliča in enega italijanskega branilca, zaradi česar je v našem moštvu nastala zmeda, ki so jo Italijani naglo izkoristili in z neubranljivim strelom dosegli vodstvo. Sodnik je nato izključil italijanskega branilca zaradi hudega foula v kazenskem prostoru in odredil obenem proti Italiji štirimetrov-ko, ki jo je Polič sigurno spremenil v gol. Stanje je bilo s tem izenačeno. V nadaljevanju je naše moštvo doseglo dva gola, ki pa ju sodnik ni mogel priznati, ker je že prej zaradi foulov odžvižgal. Malo pred koncem je bil kazenski strel proti Jugoslaviji, iz katerega so Italijani dosegli gol, sodnik ga ni mogel priznati, ker se morata po pravilih dva igralca z dlanjo dotakniti žoge, v tem primeru pa je drugi igralec spravil žogo z laktjo v gol. Italijani so protestirali, vendar je sodnik vztrajal v svojem stališču. Kmalu nato je sledil končni žvižg.
Ker tekma ni prinesla zmage nobenemu moštvu, je ostalo pri prejšnji razliki in je Jugoslavija v dvoboju z Italijo zmagala z eno točko razlika
Komaj slavna je bila zmaga
ki jo je v včerajšnjem zadnjem treningu pred startom v ligi spravila ena j stori ca SK Ljubljane proti zagrebški
Concordili
Ljubljana, 31. julija.
Pred maloštevilnim gledalstvom je naš Egaš z veliko muko in komaj slavno zabeležil današnjo zmago. Tekma je bila mišljena kot generalka pred prvo resno predstavo prihodnje nedelje, in če bi morali sklepati po tej poslednji poskusni predstavi na možnosti prvega srečanja z Jugoslavijo, bi morali biti v resnih skrbeh. V navalu morda malo pretiranega optimizma si bo kdorkoli dal še nekaj upanja, češ, ko bo šlo zares, bo tudi vse drugače funkcioniralo. Naj bi se te nade uresničile, kajti sicer bomo prihodnjo nedeljo s skrbjo pričakovali prvih vesti iz prestolnice. Še enkrat bi bilo poudariti, da je začetek jesenskega tekmovanja postavljen mnogo prezgodaj. Igralci niso ima!i kdaj, da bi se resno pripravili.
Ljubljana : Concordia
2:1 (1:1)
Igra je trajala samo dvakrat 40 minut in sta jo moštvi absolvirali v postavah.
Ljubljana: Magister; Luce, Stane; Vo-dišek, Pupo, Klemene; Rataj, Pepček, Vovk, Legat, Erber.
Concordia: Kekenješi; Ralič, Paviša; Vučilovski, Jazbec, Majerič; Beda, Cvitič, Obrež, Posavec, Zemljič.
To prijateljsko srečanje je poteklo od začetka do kraja na višini resnejšega in dobrega treninga, in dasi so se dogodki na terenu razvijali v dokaj živahnem tempu, le ni prišlo do prave, izrazite borbe. Moči obeh partnerjev so bile kolikor toliko zenačene, najslabše sta bila v obeh moštvih zasedena napada. Zato je tudi rezultat povsem slučajen in bi bil lahko z isto upravičenostjo obraten. Kolikor je imela Concordia neko premoč v srednji vrsti — predvsem po zaslugi odličnega Jazbeca — in ji je ta okolnost dala v zvezi z boljšim startom ter z boljšo povezanostjo nekoliko terenske premoči, toliko je bila v moštvu Ljubljane ožja obramba pred nasprotnikovo, zelo čvrsta in v razdiranju odločna. Zlasti dober je bil Stane, kljub nezgodi z edinim zgoditkom, ki mu je kumoval.
Belo-zeleni so izven forme
To ne velja samo za napad, v katerem je Erber samo še senca nekdanjega levega krila in v katerem je Legat kljub veliki agilnosti le pohleven napadalec, Vovk se je nekoliko popravil po odmoru in proti koncu igre, ali tedaj mu je zmanjkalo prave okolice, ker so Pepčka v začetku polčasa odnesli s terena, a Rataj ni bil prav pri volji niti na krilu niti pozneje v zvezi. Stranska krilca sta bila bolj
pod kritiko, Pupo je dal v sredini srednjo igro. Obramba je bila na mestu, ni dala nasprotniku, razen neke slučajnosti, niti ene zrele prilike.
Tista edina prilika je bila v 16. min. prvega polčasa, ko se je iz kota izcimila neka sumljivost, ki ji Stane v poslednjem trenotku ni bil kos: Cvitič je stvar izkoristil in zaokrenil v mrežo. V 40. min. je Pepček podal lepo pred gol, v startu je Dare prehitel vratarja in poslal mimo njega v cilj. — Po odmoru se je v 25. min. napravila situacija pred golom Concordije, da je moral branilec poseči z roko v igro, kar je privedlo do udarca z bele točke, ki ga je virtuozno izvedel Pupo in postavil na 2:1.
Sodil je dobro g. Čamernik.
V predtekmi so juniorji Ljubljane zmagali nad juniorji Reke z enako razliko 2:1.
Ostale nogometne tekme
Zagreb: Gradjanski : Hašk 6:0 (3:0)! Katastrofalen poraz državnega prvaka po odlično razpoloženi enajstorici »purger-jev« na proslavi 35-letnice obstoja Haška. 3000 gledalcev.
Beograd: Bask : Jedinstvo 5:0 (1:0). Prijateljska tekma. 2000 gledalcev.
Občni zbor LNP
Slabo zanimanje in nobenih bistvenih sprememb
Tiho in skoro neopazno je letos šel včerajšnji nogometni »parlament« mimo nas. Nobenih večjih priprav ni bilo za ta dogodek, vsaj vidnih ne; kaj se je dogajalo v zakulisju, koliko je bilo sprememb v projektu, to bo nemara ostalo med prizadetimi. Kolika razlika napram podsavez-nim skupščinam še pred leti, ko se je bil boj za vsak glas, ko je šlo premnogokrat za tisto odločilno glasovnico, ki je bila jeziček na tehtnici. To že spada v zgodovino ...
Zaenkrat — nič novega. Spričo »nVoor-benosti«, ki vlada že nekaj let sem v pod-savezu, ni nič čudnega, če je ob začetku skupščine bilo samo 35 poverilnic na mizi in se je v dveh urah to število povečalo na 40. Dobra četrtina klubov ni poslala niti svojih delegatov niti ni poverila zastopstva komurkoli s sedeža pod-saveza. V ostalem pa je ta skup delegatov — po veliki večini so poslali klubi, kar je pri nas že večletna hvalevredna navada, svoje lastne ljudi na skupščino — brez velikih težav prebrodil poedine točke dnevnega reda, ne da bi se kdorkoli spustil v resno kritiko ali debato. Le ob volitvah je šla borba za mesto prvega tajnika med dvema kandidatoma in samo ta prilika je dala povod za bojno glasova-
nje. Ob sklepu skupščine je vladala v dvorani Delavske zbornice zopet popolna harmonija.
Ob poldevetih je predsednik g. dr. Kosti otvoril skupščino z običajnimi formalnostmi. Skupščina je soglasno odobrila vda-nostno brzojavko visokemu pokrovitelju športnega pokreta Nj. Vel. kralju Petru II. Prav tako sta bili izglasovani pozdravni brzojavki ministru g. Miletiču in Jugoslo-venskemu nogometnemu savezu. Pri tej priliki se je predsednik spomnil zaslužnih športnih delavcev, ki so bistveno pripomogli s svojim delom in vplivom, da je vlada ukinila takse na športne prireditve in so bile poslane s skupščine zahvalne brzojavke Kosti Hadžiju, Sv. Po-poviču in Iliji Paranosu, članom savezne uprave v Beogradu.
Verifikacijski odbor je svoje delo urno opravil in je sporočil efekt svojega dela: 35 poverilnic je bilo v redu predloženih; skupščina je vseh 35 odobrila.
Poročil niso čitali, ker so jih delegati imeli priliko preštudirati še pred j.ačet-kom skupščine. Iz njih bi posneli, da
šteje podsavez 56 klubov, torej število, ki se že nekaj let bistveno ne spreminja. Dalje navaja poročilo upravnega odbora statistiko administrativnega poslovanja, potem pregled kazenskih ukrepov proti klubom, od katerih bi omenili zabrano igranja Atletikom za 6 tednov, Domžalam za 14 dni, Slovanu za en mesec in Mostam za šest tednov. Pod-savezni in klubski funkcionarji so bili dežurni organi na prv. tekmah v 309 primerih.
Bistvo vsakoletnega poročila je pregled dela v poslovnem odboru. Iz njega vidimo, da je bilo 513 verifikacij igralcev, 170 vezav igralcev, kar daje veliko delo. Javnih nastopov nogometnih moštev pod kontrolo pod saveza je bilo 599, od teh 10 tekem za državno prvenstvo, 283 podsa-vezmh prvenstvenih tekem, ostale so bile prijateljske in mednarodne. Dočim je število prvenstvenih tekem bolj ali manj stacionarno. se je število prijateljskih tekem v primeri s prejšnjo poslovno dobo povečalo za preko 100 tekem. Poslovni odbor je obravnaval pet protestov proti tekmam, trem je ugodil, dva je zavrnil.
Kazenski odbor se je v svojem delu poročila pohvalil, da kaže »športna kriminaliteta« razveseljiv padec v primeri s prejšnjimi časi, moral pa je le postopati v 158 primerih, od katerih jih je 31 oprostil, ostali so bili obdarovani z večjimi ali manjšimi pavzami v nastopanju na javnih tekmah.
Sodniki poročajo, da jih je na ozemlju LNP skupaj 43, od teh so štirje -ačasni, ostali stalni. Sicer se njihovo poročilo nanaša na interno poslovanje.
Zanimivo je še blaga j niko vo poročilo, ki pravi, da je bilo prometa preko četrt milijona dinarjev, če se pa upošteva samo suh pregled dohodkov in izdatkov, se mora ugotoviti, da je izhajal LNP s skromnim proračunom okroglih 40.000 din dohodkov in prav toliko izdatkov.	■
Poročila so bila	I
Nato je bOa tudi brez debate in suglsMio
sprejeta razrešnica staremu odboru. Predsednik je prijavil ostavko celokupnega upravnega odbora, nakar je kandidacijski odbor z večino glasov predložil naslednjo listo: predsednik dr. Janko K5stl, L pod-preds. Miro Martelanc, n. podpreds. Joža Golmajer. L tajnik Mirko Peric, H. tajnik Stane Vrhovec, m. tajnik Stane Logar, L blagajnik France Jugovec, H. blagajnik Josip Koračin, odborniki: Nedjelj-ko Bnljevič, Ivan Kralj, Ivan Dorčee, Josip Kuhar, Ivan Hartman, Emil Novak, Josip Pokovee, Aleksa Gusina, Vinko 9e-fic, Dore Kern, Bine Turk, Albert Lu-schan; nadz. odbor: Albin Zaje, Ulrik Vo-gpernik, Drago Kačar.
Kot protilisto je prijavil g. Ilovar, delegat Hermesa, drugo listo, z edino spremembo, da bi Kuhar in Peric zamenjala mesti. S tajnim glasovanjem je bila odobrena prvotna lista, odnosno lista sama je bila izbrana soglasno, bojno glasovanje Peric contra Kuhar pa je dalo razmerje 35:4 za Perica z enim praznim glasom.
Med slučajnostmi so morali prošnjo Celja za črtanje globe 1000 din odbiti, ker spada tak ukrep v pristojnost savezne skupščine; našel se je pa izhod v naročilu novemu upravnemu odboru, naj poišče možnost, da se ta dolg zmanjša. Blagajnik je nato predložil proračun za bodočo poslovno dobo, ki predvideva 68.000 din izdatkov, na strani dohodkov pa izkazuje samo vsoto 59.000 din in bi bil torej podsavez za okoli 9000 din deficiten. Za delno kritje stroškov je predložil nov način obdavčenja prvenstvenih tekem: mesto dosedanjih 10 odstotkov od bruto utržkov naj bi se prispevki pavšalizirali. Prvorazredne prvenstvene tekme naj bi bile obdavčene s 50 din. finalne s 100 din, drugorazredne z 20 din, finalne drugorazredne s 30 din. Po majhnem odporu je bil tudi ta predlog soglasno sprejet.
Savezni delegat,
tajnik za interne posle pri JNS g. Kosta Hadži ml. je nato pozdravil skupščino v imenu saveza. S spretno retoriko se je mimogrede polaskal Ljubljanskemu nogometnemu podsavezu, ki ga je dodelil med elito podsavezov glede urejenosti poslovanja in gled^ enodušnosti pogledov na športne razmere. Zagovarjal je dalje načelo zasebne pobude v našem športu in se izjavil proti vsakemu poskusu posega v razvoj našega športa od zgoraj, ker je ves dosedanji razvoj plod zasebne požrtvovalnosti, ki bi takoj prenehala, čim bi se poskusilo dregniti vanjo. S tem bi pa obenem propadel ves naš šport. Razmah JNS je razviden iz dejstva, da je imel 1919. leta 4 podsaveze s 63 klubi, dočim ima danes 14 podsavezov z desetkrat toliko klubi. Dvajsetletno izkustvo, ki se ne da nadomestiti z nikako visoko šolo za telesno vzgojo in z nikakim reglementi-
nikov, da ae sedaj, ko so ukinjene takse, pristopi k rešitvi še preostalih problemov: problemu igrišč, odnosu imetnikov igrišč do lastnikov terenov, vprašanju sodelovanja srednješolcev v športnih klubih. Glede igrišč je pripomnil, da sedaj forsira-jo rešitev projekta, po katerem bi bila zemljišča, na katerih so igrišča (gre predvsem za občinske in državne terene) ne-odpovedljiva. Glede srednješolcev pa gre prizadevanje v to smer, da bi se srednješolci v športu, ki po svojih organizacij ah tako nivelira razne politične, plemenska^ razredne itd. razlike med športniki, tre-tirali prav tako kot visokošolei ali obrtniki, katerim je v športni pokret dostop svoboden. Seveda je savezni delegat za tako obrazložitev problemov žel burno odobravanje.
Skupščina ne bi bila prava skupščina, £e se ne bi bila vsaj mimogrede ustavila na prvenstvenem sistemu. Sprožili so majhno debato oni, ki se niso utegnili udeležiti sobotne predkonference, na kateri so se izoblikovale nekatere nujne korekture sedanjega sistema. Tako se bo najbrže spremenil finale prvega razreda iz borbe po točkah v izločilni pokalni sistem, s čimer se bo pridobilo nekaj tako važnih terminov. Obenem bi bilo mogoče prenesti začetek prvenstvenega tekmovanja tja v september. To so pa že zadeve, ki spadajo v delokrog novoizvoljene uprave.
2e ob enajstih je bilo skupščine konec.
Pred ustanovitvijo II. nogometne lige
Osijek, 31. julija.
V Osijeku je bila danes konferenca delegatov vseh nogometnih podsavezov iz države, ki so razpravljali o ustanovitvi IL nacionalne lige za odigranje posebnega prvenstva po vzorcu ligaških tekem v L ligi. Na tej konferenci je bil zastopan tudi ljubljanski podsavez in pa zagrebška Concordia, ki je, kakor znano, v kvalifikacijskih tekmah izpadla iz tekmovanja t ligi.
Na konferenci je bil soglasno sprejet sklep, da se osnuje II. nacionalna nogometna liga po vzorcu prve, v kateri naj bi igrali prvaki vseh podsavezov, ki do-zdaj niso zastopani v ligi, in pa zagrebška Concordia, pri čemer naj se po potrebi vsi ti klubi še razdelijo v dve skupini. Dalje je bilo sklenjeno, da bodo vsi prizadeti klubi pri nogometnem savezu zahtevali sklicanje izrednega občnega zbora, obenem pa poudarjeno, da ta akcija ni rezultat nezadovoljstva ali napad na obstoj prve lige, temveč samo v interesu procvita in razmaha našega nogometnega športa, ki se mu zdaj po ukinitvi taks na športne prireditve obeta lepša bodoč* nost
Evropski finale za Davisov pokal
Nemčija: Jugoslavija 3 :2
Včeraj sta bila v Berlinu odigrana zadnja dva singla, v katerih je Pallada izgubil, Kukuljevic pa dobU brezpomembno drugo točko za Jugoslavijo
Berlin, 31. julija. Ob ogromnem zanimanju občinstva sta bila danes na igriščih kluba Rot-Weiss odigrana zadnja dva singla v finalnih tekmah za Davisov pokal v evropskem pasu med Jugoslavijo in Nemčijo. Po včerajšnji nemški zmagi v doublu je vsa teža odločitve ležala na prvem današnjem singlu, v katerem sta nastopila Henkel in Pallada.
Ta borba je bila zelo razburljiva in je imela posebno v zadnjem setu skoraj dramatičen potek. Pallada, ki je igral z velikim elanom, je bil v današnji igri v trenutkih zelo šibak, včasih pa je zaigral naravnost briljantno. Njegov nasprotnik Henkel, za katerega so se Nemci bali, da bo zaradi tolikih zaporednih nastopov morda utrujen, je bil danes v najboljši formi v zadnjih treh dneh in je zmago gladko odločil zase v treh setih 6 : 3, 7 : 5, 6 : 1.
Vprvem setu je Pallada prišel že v vodstvo z 2 : 0, toda Henkel je izenačil na 2 : 2. Zdaj je Jugosloven izgubil dva gamesa in Henkel je bil že s 5 : 2 v prednosti. Toda Pallada je spet nudil močan odpor, dobil en games, nato pa je spet prevzel iniciativo Henkel in zmagal v tem setu s 6 : 3.
V drugem setu je spet Pallada prvi prišel v vodstvo, toda potek je bil spet takšen, da je malo za tem popustil in je Henkel spet izenačil na 2 : 2. Pallada se je močno trudil in res mu je uspelo, da se je s 4 : 2 povzpel v vodstvo, toda Henkel mu ni dal oddiha in je spet izenačil na 4 : 4. Zdaj je spet Pallada dobil games, toda
Henkel je z veliko odločnostjo spet izravnal in končno zmagal v tem setu s 7 : S.
Tretji in odločilni set je šel obema igralcema močno na živce. Pallada je lepo začel in dobil prvi games, toda Henkel je jU takoj za njim 1 : 1. Zdaj se je začela ostra borba, v kateri je imel Henkel ves čas odločilno besedo. Vse mu je uspevalo in tako je prišel že do 5 : 1 v vodstvo. Tudi v poslednjem gamesu je bila igra še skrajno napeta in dramatična. Palladi se je še enkrat zasmehljala sreča pri stanju 40 : 40 v šestem gamesu, toda zdaj je Henkel dobil 3 mateh žoge in gladko izvojeval še točko iz tega gamesa. Tako se je ta set končal s 6 : 1.
V drugi igri je nato Kukuljevic igral proti Redlu in dobil s 6 : 4, 6 : 3, 6 : 2.
Evropski finale za Davisov pokal med Nemčijo in Jugoslavijo se je torej končal s 3 : 2 za Nemčijo, ki se je tako kvalificirala za finalista iz evropskega pasu.
Drugi finalist — Avstralija
Kansas City, 31. julija. (Reuter) V tekmah za Davisov pokal je v finalu ameriškega pasu Avstralija premagala Japonce' tudi v doublu in se s tem z rezultatom 3 : 2 že kvalificirala za finalista iz ameriškega pasu.
Finale med Nemčijo in Avstralijo, ki bo dal zadnjega nasprotnika letošnjih tekem za Davisov pokal proti Ameriki, bo v Bostonu.
Razpis
16. zvezdne kolesarske dirke v Celje 16. zvezne kolesarske dirke v Celje
ki jo priredi Klub slovenskih kolesarjev Celje v proslavo svoje 40-letnice dne 7. avgusta na sledečih progah:
ZagTeb—Celje za dirkače Zagrebškega podsaveza. Start v Zagrebu ob 5. zjutraj, cilj v Celju na Bregu pred gostilno Belaj od 8.30 do 9.
Ljubljana—Celje za dirkače Ljubljanskega podsaveza. Start v Ljubljani pri km 1 ob 6. zjutraj, cilj v Celju pred Glazijo od 8.20 do 8.40.
Maribor—Celje za dirkače mariborskih klubov. Start v Mariboru pred stadionom SK železničarja ob 6. zjutraj, cilj v Celju pred gostilno Svetel od 8. do 8.20.
Slovenji Gradec—Celje za dirkače klubov Mislinje, Pece in Korotana. Start v Slovenjem Gradcu ob 6. zjutraj, cilj v Celju pred Glazijo od 7.30 do 8.
Konjice—Celje za dirkače SK Konjic. Start v Konjicah ob 7. zjutraj, cilj v Celju pred gostilno Svetel okrog 8.
Oeije—Konjice—Celje za dirkače Kluba slovenskih kolesarjev Celje. Start v Celju pred gostilno Svetel ob 6. zjutraj, cilj isto-tam od 7.30 do 8.
Splošna določila: Prijave vozačev, start in vodstvo dirk uredijo funkcionarji podsavezov odn. klubov v kraju starta. Cilje v Celju uredi za vse proge Klub slovenskih kolesarjev Celje. Vodje dirk posameznih prog morajo takoj po končani dirki oddati zapisnike dirk vodstvu komisije, ki se bo sestala v Narodnem domu. Pravico starta imajo vsi dirkači, ki imajo savezne izkaznice za tekoče leto. Vozi se po določbah tehničnega pravilnika KSKJ. Vsak dirkač vozi na lastno odgovornost m se mora strogo
držati policijskega cestnega reda. Okrepči-lo in masaža dirkačev v Celju v Narodnem domu.
Darila: Prvak vsake proge prejme pokal, darilo Kluba slov. kolesarjev Celje, vendar s pogojem, da pride na cilj najmanj pet dirkačev, v nasprotnem primeru pa samo kolajno. Vodstva dirk morajo prijaviti najkasneje do 4. avgusta na naslov Kluba slov. kolesarjev Celje udeležbo dirkačev zaradi priprave daril. Drugo- in tretjeplasi-rani dirkač prejme priznanico. Darila bodo razdeljena prvakom na slavnostni seji po končanih dirkah v Narodnem domu, prizna-nice pa bodo poslane po pošti.
Dirke bodo ob vsakem vremenu.
Hašk — državni prvak v hazenL V okviru proslave 35-letnice Haška je bila včeraj v Zagrebu odigrana hazenska tekma za prvenstvo države med zagrebškim Ha-škom in beograjsko Jugoslavijo, v kateri je Hašk po precej napeti igri zmagal s 5:3 (2:3).
Prebivalstvo Italije
Rim, 31. jul. AA. Po zadnjem ljudskem štetju je v Italiji 47.49% prebivalsrtva kmetov, 29.71% industrijskih delavcev, 8.20% trgovcev in v trgovini zaposlenih, 3.83% pri prometu zaposlenih, 0.25% članov zavarovalnih družb, 4.43% uradnikov in javnih nameščencev. 0.80% umetnikov in ljudi svobodnih poklicev, 0.71% duhovnikov, 0.47% zasebnih nameščencev in 3.61% slu-žinčadL
Postani in ostani £lan Vodnikovedrtibel
^rOTRCk, pcmedeljsfc*
Ponedeljek 1. TSL1838
Sokolska gozdna šola v Soteski
Veselo taborjenje mladine celjske sokolske župe
V Soteski niže Mozirja je priredila celjska sokolska župa letos v počitnicah za aokoteko mladino taborjenje pod naslovom »sokolska gozdna šola«.
Popotnik, ki potuješ z železniške postaje Smartnega ob Paki proti Mozirju, zapaziš v Soteski tam. kjer ima prijazna čevljar Gregom na ostrem ovinku svojo domačijo, na desnem bregu Savinje veliko napisno tablo >Sokolska gozdna šola«. Poprosiš Gregoma, da te na svojem čolnu prepelje preko Savinje. Takoj od obrežja te vodi po skrivnih ovinkih rdeče markirana pot do tabora. Na izredno posrečenem prostoru so si uredili naši Sokoli in Sokolice svoje le, tovanje. Sredi gozda je odstopil lastnik gozda za majhno odškodnino dovolj obširen prostor za taborjenje.	.
Vodstvo gozdne šole je v rokah požrtvovalnih vaditeljev župe, na čelu jim župni prosvetar brat Pahor Drago, učitelj v Trbovljah. Vodstvo je to solo pripravljalo že od zime. Finančna plat se je rešila s prispevki savezne uprave in celjske sokolske župe, s prispevki gojencev šole in z darili v denarju in blagu prijateljev sokolske mladine. Vodstvo šole je v najboljših rokah, tako da so svojci udeležencev brez skrbi, o čemer se vsak posetnik lahko na licu mesta prepriča.
Trinajst šotorov je razprostrtih v ravni vrsti drug poleg drugega, šotori so prav udobno in praktično urejeni po najnovejših izkušnjah. Vsak šotor ima svoje ime, in to po vrsti Švabič, Levski, Uccelini, švec, Fiigner, Tyrš, Oražen. Pivko, Malej, Malgaj, Puncer, Gortan in Habih. Koliko naše zgodovine, žalostne in vesele, tiči v teh imenih! Dovolj gradiva za predavanje gojenca v šoli dovolj zgledov v teh naših zaslužnih možeh, junakih in mučenikih! Posrečena je bila misel vodstva s takim imenovanjem posameznih šotorov. Nasproti stanovanjskim šotorom na drugi strani tabora je velik šotor taborne gospodinje sestre Pahorjeve. v bližini pa kraljuje v primitivni kuhinji požrtvovalna kuharica sestra Koroščeva. Vodstvo je razpisalo natečaj z nagrado za gojenca, ki hi potuhtal najprimernejši napis za kuhinjo. Natečaja so ee udeležili vsi gojenci. Vodstvo je naposled sprejelo kot najprimernejši napis za kuhinjo >Logor požeruhov«. Pogruntala je ta naziv narašča jn i na Požunova Stanka iz Zagorja in dobila za nagrado dve por-ciji medu.
Po posebnih pravilnikih, dobro premišljenih in temelječih na eokolskem geslu »Posameznik nič, celota vse« sta urejeni delo in življenje v šoli. Program obsega od 6. do 21. ure tale red: buinica in umivanje. zbor, dviganje in pozdrav zastavi, telovadba, zajtrk, predavanje z dvema vmesnima odmoroma za vajo petja in za malo južino, kosilo, odmor, kopanje, plavanje veslanje 'n solnčenje, mala južina. praktične vaje v vodstvu oddelka in govoru pred vrsto ter kritika o tem, odbojka, lahka atletika in sprehodi, za povest spuščanjem pozdrav zastave, večerja, zbor pri tabornem ognju, debata in nato zabava, odhod k počitku.
Predavanja imajo za vsebino sokolsko zgodovino, ideologijo in organizacijo, nacionalno zgodovino, zdravstvo, posebej tudi o
I prvi pomoči v nezgodi, soikolsiko tehnično ' snov. Ko smo pretekli petek Gornjegrajčani obiskali šolo, je baš predaval v šoli zdravnik brat dr. Lovšin Janez iz Braslovč. Ob zaključlku šole bo vsak gojenec izprašan in bo dobil spričevalo.
Sredi tabornega protora stojita dva visoka droga na enem visi jugoslovenska, na drugem drogu pa češkoslovaška državna zastava. V Soli sta namreč tudi dva češkoslovaška brata kot gosta celjske sokolske župe. Prišla sta pred nekaj dnevi in bila izredno navdušeno in prisrčno sprejeta. Čisto sta se že vživela v razmere. Oba sta iz Prage in sta kar žalostna, če se jima omeni, da to že 8. avgusta šola zaključena. Pod zastavama je taborni ogenj, okrog njega pa nizke klopi. Na tem mestu s« odigravajo najveselejši dnevni dogodki.
Podnevi vrši dežurni, določen prejšnji večer, službo v šoli z določenim delovnim območjem. Ponoči ekrbijo stražarji, oboroženi e puškami, za varnost v taboru. Vodstvo šole šteje 8 izkušenih sokolskih delavcev, odnosno delavk. V Tyrševem šotoru je pisarna vodstva. Istotam je poštni nabiralnik, ki je seveda skoro vsak dan do vrba napolnjen, saj gojenci tako radi pišejo svojcem, prijateljem in znamcem o svojem življenju v gozdni šoli.
Skupno Je v šoli 23 gojencev, 10 gojenk, 4 izredni udeleženci iz Mozirja. Id prenočujejo doma v Mozirju, in že imenovana 2 brata iz Češkoslovaške. Pozdrav obiskovalcem tabora je značilen; črkujejo najprej sokoiski pozdrav »Zdravo«, ki ga nato trikrat zakličejo. Gojenci so pripadniki raznih sokolskih edinic celjske sokolske župe. Po večini so plačali svoj prispevek po 150 din od osebe. Le nekaj je bilo prostih mest; eno teh je dobil na§ brat Slatinšek Lojze iz Gornjega grada, ki prebiva v Puncer je vem šotoru. Vsi so zdravi, zelo zadovoljni tako s hrano kakor z življenjem v taboru in jim je samo žal, da bo to lepo sokolovanje že tako kmalu zaključeno in se bodo gojenci razkropili spet v razne kraje naše župe, vsj seveda z najlepšimi vtislei in spomini na prvo vzorno sokolsko gozdno šolo.
Ko smo na našem obisku videli zadovoljne obraze te naše sokolske mladine, vzras-le v lastni državi, proste vseh predsodkov, vzgojene v strogo nacionalnem sokolskem duhu. slo spoznali, koliko lepša je njihova mladost, kakor pa je bila naša! V kako tesnih, okostenelih razmerah smo preživeli mi starejši svojo mladost. Niti sanjalo ee nam ni v naši mladosti o tem da bi počitnice preživeli zunaj v prosti naravi pod šotori v bratskem sožitju in prostovoljni disciplini, pripravljajoči se za resno poznejše življenje 1 Veliko število izmed nas je v starosti gojencev te gozdne šole že bridko okusilo vso grenkobo življenja, saj smo nosili prave puške, ležali v strelskih jarkih in pod pravimi vojaškimi šotori in lažni, žejni, umazani in naveličani vsega, zlasti pa težke pesti naših bivših gospodarjev, težko, težiko čakali solnca svobode!
Kdor ima priliko, obišči šolo, pa ne pozabi vzeti s seboj kako darilce. Vse je dobro došlo, posebno pa razna zelenjava in sočivje.	Dr. M.
sek v Mariboru obsegal teritorij btvše mariborske oblasti.
Kolesar povozil narodnega poslanca Pevca
V	soboto popoldne se je pripetila na oglu Aleksandrove in Meljske ceste nezgoda, katere žrtev je postal narodni poslanec Pevec Rudolf iz Ormoža. Ko je g. Pevec nameraval prekoračiti cesto, mu je privozil nasproti sodarski mojster S. E. in poslanca podrl na tla, da mu je odlet.l klobuk daleč na cesto. Poslancu se razen odrgnin po obeh rokah ni pripetilo nič hudega. Kolesar in povoženi poslanec sta se po p.osredovanju službujočega stražnika pobotala kar na licu mesta.
Požar na deželi
V	Zgornji Ložnici pri Slovenski Bistrici je ogenj upepelil domačijo posestnice Hilde Pajkove, Preiskava je dognala, da je ogenj nastal zaradi slabega dimnika.
Izredno huda vročina v Dalmaciji
Split, 31. julija Silna vročina, ki je zadnje dni zavladala menda po vsej Jugoslaviji in v nekaterih drugih evropskih državah, gotovo doseza v naši državi svoj višek v Primorju. Posebno zadnje tri dni je imela Dalmacija pravcato tropsko vročino. Včeraj in danes sta bila najbolj vroča dneva v letu. Včeraj je dosegla vročina v senci 37.3. a na soincu 55.2 stopinje Celzija. 2e rano zju-
traj je kazal termometer v senci 32 stopinj. Zaradi strašne vročine ljudje kakor v omotici hodijo po ulicah ir. sc kolikor mogoče zadržujejo na senčnatih in hladnih mestih.
Huda vročina je kriva, da je dobršen del kopnene in otočke Dalmacije brez vode. V Dalmatinski Zagori so vsi vodnjaki suhi in morajo kmetje hoditi po vodo 20 kilometrov daleč.
Nedeljska mala kronika
Ljubljana, 31. julija.
Čeprav se je vreme pomalem krrnežlja-vilo, je Ljubljana današnjo nedeljo preživela v znamenju kopalske sezone. Vlaki in avtobusi so odpeljali množice meščanov na bregove Save in Sore, a kar je zagrizenih lokalnih patriotov, se zvesto drže predvsem kopališča ob Ljubljanici in Ilirije.
Praznovanje sv. Jakoba
Pred dnevi smo praznovali god sv. Jakoba, in ker je ta veliki, dobri svetnik v mestu in bližnji okolici zelo čaščen, so današnja številna oficielna in neoficielna žeg-gnanja nudila ljudem na pribitek prilike, da si privežejo dušo in telo. Mnogo Ljubljančanov je z avtomobili, vozovi, kolesi in peš pohitelo proti Sv. Jakobu ob Savi. kier so domača žegnanja pri Gradu že od nekdaj atrakcije, ki privabljajo občinstvo od blizu in daleč. V Ljubljani sami pa je bila živahna razgibanost predvsem v šentjakobskem predmestju. Gasilsak četa Ljubljana-Barje je izrabila priliko, da je priredila na senčnatem vrtu pri Putrihu na Dolenjski cesti nagradno kegljanje, združeno z bogatimi darili, popoldne pa veselico s plesom. Cisti dohodek prireditve, ki je pokazala, da ima barjanska četa mnogo iskrenih prijateljev, je namenjen tehnični izpopolnitvi gasilskega materiala.
Razstava Inkiostri-Loboda
»
zaključena
V Jakopičevem paviljonu je bila tiho zaključena razstava likovnih del slikarja In-kiostriia in kiparja Lobode, ki je bila odprta skoraj ves julij. Razstava ie dosegla prav zadovoljiv uspeh.
Maribor, 3l. julija Oblačno, dolgočasno vreme. Nlič izletov, nič prijetno zabavnega nedeljevanja. nič kopanja na otoku. Maribor pa že dobiva praznično lice. Od glavne postaje sem so že postavljeni svetlordeči drogovi, pripravljeni za državne trobojnice, ki bodo zavi-hrale v slavnostnih dneh Mariborskega tedna in proslave 20-letnice Jugoslavije. Snoči je bil v
novi palači Gjura Valjaka tradicionalni likoS
G. Valjak je povabil številne prijatelje, ki so skupno z delavstvom stavbne tvrdke inž. Jelenec in Šlajmer obhajali domačo slavnost ob dograditvi strehe. Nova tri-nadstropna stavba bo prava palača, ki bo med drugim imela prostrano dvorano za kinematografske predstave in tudi druge prireditve. S to palačo dobi Grajska ul^ca nasproti krasno prenovljenemu mariborskemu gradu lepše Hce. Uvodne pozdravne besede sta izpregovorila polir g. Vinko Ferš in gostitelj g. G juro Valjak. G-Valjak se je toplo zahvalil vsem. ki so mu pomagali pri gradbi, zlasti Mavbni tvrdki inž. Jelenec in Šlajmer. D"ojektantu inž. Zieperju. načelniku mestnega gradbenega urada inž. Baranu in arh. Drofeniku, ki je vršil nadzorstvo pri stavbi.
Sadjarska pisarna Kmetijske zbornice
Na sestanku raznih kmetijskih organizacij so sklenili ustanoviti v Mariboru sadjarsko in informacijsko pisarno Kmetiiske zbornice. Delovanje pisarne bo v tem. da izboljša sloves našega sadja in da obenem ščiti sadjarje pred nesolidno trgovino s sadjem.
Ustanovni občni zbor Z struženja mornarjev v Mariboru
je bil danes dopoldne v prostorih restavracije »Pri novem svetu«. Zborovanje je vodil predsednik pripravljalnega odbora g. Jarc, ki je orisal namen nove organizacije. V svojih izvajanjih je dejal, da je geslo Združenja mornarjev »Vse za naše morje«. Pravila novega združenja je že odobrila banska uprava in bo centralna uprava za vso dravsko banovino v Ljubljani, med tem ko bo v Mariboru le odsek združenja. Pri volitvah v odsekovno vodstvo so bili izvoljeni: za predsednika Josip Povodnik, za tajnika Janko žagovec. za blagajnika Andrej Cvetenič, za odbornika Franc Jarc in Zdravko Bačnik. V smislu pravil se bo v vseh krajih, kjer se bo priglasilo najmanj 10 članov, ustanovil odsek Zaenkrat bo od-
Ilija Predovič f
V svoji nedeljski izdaji je »Jutro« na kratko poroča, da se je v soboto preselil v večnost v 85. letu starosti širom naše države, pa tudi preko njenih meja znani trgovec z živino, ugledna osebnost ljubljanskega mesta, g. Ilija Predovič.
Kot potomec junaških Uskokov in grani-čarjev, ki so stoletja branili naše meje pred Turki, je pokojni Ilija Predovič že kot 131eten fant pričel smotrno zidati zgradbo svojega življenja. Pričel je trgovati z živino in s prašiči in z jekleno pridnostjo in podjetnostjo se je povzpel do največjega trgovca in izvoznika te stroke v kraljevini. V vseh državah Evrope si je znal ustvariti


t
Signal na vstajo
HOTEN 5EČ
Vedno je lahko preiskati vaš seč. Neobhodno potrebno Je, da to napravite, ako ne marate imeti posledic. Ce je seč moten, z rdečkastim ali peščenim ostankom, če je barva motna, če vsebuje bele kosmiče je to znak, da ledvice slabo delujejo in pomeni to, da se bodo v kratkem pojavili znaki revme. — To artritično stanje, ki se često pojavlja pri starejših osebah lahko prepreči U 1£ 01) O A L, ki pomaga ledvicam, da razkroje preostalo kislino seča.
Pustite, da se preišče vaš seč. Zadostuje, da pustite gotovo količino seča v stekleni ali ilovnati posodi 10-20 ur. Po tem času se že razločijo v seču, kateri ni normalen, zgoraj navedene ostaline in kosmiči. Če je seč moten, nikar ne obupujte, dajte takoj posodico, napolnjeno s sečem zbranim pred 24 urami, vašemu lekarnarju ali zdravniku v preiskavo.
URODONAL
pomaga razkrajati sečno kislino
Revmatizem — protin — kamen v mehurja — debelenje — arterioskleroza Etablissement Chatelain Pariš - 22. Grand Prtx Fournisseur des Hospitaus de Pariš DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH. Generalni zastopniki za kraljevino Jugoslavijo: Eng. Hem. farm. laboratorija »STERELAB«, Beograd, Kneza Mihaila 33.
Oglas reg. pod S Br. 4271 od 22./HI. 32.
solidne zveze in pridobiti stalne odjemalce, da je s tem položil temelje eksportu živine in prašičev iz naše države, ki tvori še danes najjačjo postavko našega izvoza. Svojo strokovno usposobljenst pa je znal uveljaviti tudi na področju trgovske organizacije doma Veliko je število trgovcev njegove pa-
noge, ki jim je bil pokojnik mentor na poti njihovega razvoja tn ki jih je podpiral z nasveti, a če je bilo potrebno, tudi gmotno. Tako je izšel iz njegove šole tudi veletrgo-vec in industrijec g. Juro Predovič, šef največje izvozne trgovine te stroke v naši državi s centralo v Beogradu in z velikimi industrijami v Vrbovcu, Zagrebu in Zemu-nu. Najboljše vzgoje sta bila deležna njegova sinova, ki se udejstvujeta v tej stroki z najlepšim uspehom in nadaljujeta po očetu započeto delo.
Pokojnikova delavnost pa se ni izživljala samo v trgovini. Ilija Predovič je bil zmerom zaveden naprednjak kj se je znal uveljaviti s svojim možatim nastopom in izredno požrtvovalnostjo pri vseh akcijah, kadar je šlo za obče narodne interese. Bil je do konca zaveden Sokol in član številnih društev, za katera je bila vedno široko odprta njegova dlan. Najbolj ga bodo pogrešala številna dobrodelna društva in dobrodelni zavodi, ki jim je bil zmerom naklonjen podpornik. Kot občinski odbornik, pa tudi iz zasebne pobude je kot gospodarski strokovnjak mnogo prispeval razvoju ljubljanskega mesta, najlepši trajni spo-
menik pa si je postavil z zgraditvijo 23 enonadstropnih in dvonadstropnih hiš s približno 500 stanovanji na Selu pri Ljubljani, ki je po njem dobilo svoje ime »Pre-dovičevo selo«, sedanja Predovičeva ulica. Tam blizu si je bil zgradil tudi moderno pitališče prašičev, kjer je redil naenkrat po 200 do 5000 prašičev in jih potem izvažal v razne evropske države. Pozabil pa ni tudi svojih domačih krajev. Tako je v Dra-gah pri Metliki skoraj na lastne stroške sezidal lepo novo uniatsko cerkev.
Zavedni naprednjak in zaslužni narodni gospodar, ki se je iz nič povzpel na zavid-no višino, je do zadnjega mislil samo na delo. Zdaj je po mnogih trudih in naporih, ki so jih spremljali uspehi in razočaranja, zatisnil svoje oči. Za njim žalujeta sin Janko s soprogo Pavlo in sin Rudolf, hčerki Zora in Danica, ki je soproga kapetana Milovanoviča, z vnuki in vnukinjami. Preostalim naše iskreno sožalje. Iliji Predo-viču pa časten spomin! Na poslednji poti ga spremimo danes ob 17. iz hiše žalosti na Poljanski cesti 73 na pokopališče k Sv, Križu.
Bržavea razredna loterija
Žrebanje V. glavnega in poslednjega razreda tekočega 36. kola srečk bo po loterijskem načrtu v času od 11. avgusta do vključno 7. septembra t. L, in to:
v Beogradu: 11., 12., 13-, 15», 16., 17«, 18., 19«, 20. in 22. avgusta in
v Skoplju: 25., 27», 29«, 30. in 31* avgusta in 1., 2., 3», S. in 7. septembra 1.1.
V tem žrebanju bodo 7. septembra t. 1. izžrebane štiri premije, In to:
400.000.—, 509.000.—, 1,000,000.—,
in 2,000.000.— din.
Poleg teh premij bo izžrebano veliko število dobitkov po 200.000.—; 100.000.—; 80.000.— ; 60.000.—; 50.000.—; 40.000.—; 35.000.—; 30.000.—; 25.000.—; 20.000.—; 15.000.— ; 12.000.—; 10.000.— in drugih manjših dobitkov.
Skupna vsota dobitkov v tem žrebanju znaša:
Din §6,927*000.
ki se izplačujejo brez vsakih odbitkov.
V najsrečnejšem primeru z možnim spajanjem premij in dobitkov se lahko pri tem žrebanju dobi na eno srečko
!
Din 3,200.000.
Za izplačilo dobitkov jamči država kraljevine Jugoslavije.
Osebe, ki že sodelujejo v igri 36. kola, morajo svoje srečke IV. razreda zamenjati s srečkami V. razreda najdalje do 6. avgusta t- 1.
Oni pa, ki nimajo srečke, pa bi želeli sodelovati v igri v tem V. glavnem razredu, lahko srečke nabavijo pri pooblaščenih prodajalcih in njihovih preprodajalcih. ki so v vsakem večjem mestu, in to z doplačilom:
za eno celo srečko Din lOOO.—, za eno polovico srečke Din 500.—, za eno četrtino srečke Din 250.—•
Natančnejša navodila z loterijskim načrtom in občimi pravili se dobe na zahtevo zastonj pri vseh pooblaščenih prodajalcih srečk.
Radijska postaja v Beogradu bo vsak dan žrebanja med dnevnimi vestmi objavljala tudi rezultat žrebanja za dobitke od 5.000.— din navzgor.
S kupovanjem srečk državne razredne loterije vsak poedinec, poleg osebne koristi, ki jo lahko ima, obenem podpira narodno gospodarstvo, obrtništvo, industrijo in invalide, ker se čisti dohodek od prodaje srečk sorazmerno razdeli v zgoraj navedene svrhe.
Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d- d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani