POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
Leto IV. — Štev. 48
CENA 8 MN
Ureja uredniški odbor — Glavni urednik Štrukelj Karel — Naslov uredništva to uprave: »Posavski tednik«. Krško 56 ~ Telefon 33 — Čekovni račun pri NB FRU Krško, Štev 615-T-I45	— Tiska
Mariborska tiskarna — Celoletna naročnina 350, polletna 180, četrtletna 90 dinarjev — »Posavski tednik« Izhaja enkrat tedensko
REŠKO, dne 5. decembra 1953
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI OKRAJA KRŠKO
Govor maršala Tila na proslavi 10. obletnice 11. zasedanja AVNOJ v Jajcu
Višek veličastne proslave 10. obletnice AVNOJ v Jajcu sta bila svečana seja Zveznega izvršnega sveta v isti dvorani, kjer je 29. novembra 1943 zasedal drugič AVNOJ, in veliko zborovanje, na katerem je govoril predsednik republike Tito pred deset tisoči prebivalcev Jajca in ostalih krajev Bosne.
V začetku svojega govora je tov. Tito čestital vsemu našemu ljudstvu k velikemu prazniku, nato pa se je ustavil ob zgodovinskem pomenu II. zasedanja AVNOJ. Poudaril je, da se je v eni sami noči tu skovala usoda neke nove socialistične države. Tu. prav v tem majhnem bosenskem mestecu so bili postavljeni temelji nove države bratske skupnosti narodov Jugoslavije. Tu v Jajcu smo : si postavili te temelje, se odločili za smer našega bodečega ' razveja, ne glede na to, da je vojna še trajala. Sklepi, ki smo jih tu^ sprejeli, so danes v glavnem že uresničeni. Mi imamo danes bratstvo in enotnost naših narodov, mi danes že vidimo uresničene težnje naših narodov, ljudstva, ki je želelo socialistično ureditev, socialistični sistem.
Tovariš Tito je nato govoril o seji Vrhovnega štaba in CK, na kateri so odločili, da ne bodo obvestili o II. zasedanju AVNOJ nobene države, niti ne Sovjetske zveze. To pa -smo sklenili zaradi slabih izkušenj v preteklosti. Mi smo sklep o sklicanju AVNOJ sprejeli kot komunisti, kot internacionalisti in takrat smo prvikrat prišli navzkriž s tistimi, v katere smo imeli nekoč neomajno za-nnanje.« je nadaljeval tovariš Tito. »Tako smo se odločili in se nismo prevarilL
Ko smo pa jih pozneje obvestili o sorejetih sklepih, takrat so skočili kakor da bi jih ničila kača in rekli, da smo jim zabodli nož v hrbet. Kako naj bi mi njim zabodli nož v hrbet! To je vendar naša domovina, mi uresničujemo skupnost za katero vemo, 3a jo je treba uresničiti in kakršno hočemo, ter naj nihče ne misli, da smo mi komunisti nekaj drugega kakor sestavni del našega ljudstva. Tako smo jim rekli. To je
bil prvi krepak odpor tistim, ki menijo, da lahko krojijo usodo malih narodov po svojem okusu.
Drugo zasedanje AVNOJ seveda tudi ni ugajalo Nemcem, Paveliču ter mnogim drugim. Zadovoljni tudi niso bili na Zahodu. Tudi oni So imeli svoje načrte in težnje, toda bili so pametnejši. Takoj so ocenili, da se dogaja tu nekaj velikega, da je tu ljudstvo in prav zaradi tega, ker je tu večji del naroda, so smatrali, da morajo stvar rešiti nekako na pol, da bodo imeli njihovi varovanci vsaj nekaj koristi. Ti so bili nrvi, ki so priznali stvaren položaj, kakršnega smo ustvarili tu v Jajcu. Zahvala gre samo njihovi pameti in temu, ker so bolje kakor oni v Moskvi ocenili položaj.
Tovariš Tito je za tem govoril o kombinacijah, po katerih naj bi Jugoslavijo razdelili na pol, o našem povojnem razdoru, ter poudaril, da smo uspešno reševali vprašanje za vprašanjem, ki so se vršila v odnosih s silami v tujini. Nato je tov. Tito poudaril: »Ko danes pogledamo, s čim smo začeli in kaj smo imeli, smo lahko resnično ponosni in srečni, da smo v tolikšni meri uspeli!«
»Današnji položaj okrog Trsta,« je poudaril predsednik Tito, »je samo logična posledica celotne naše borbe za naše pravice pred tujino pred raznimi pretenzijami In nerazumevanji nekaterih ljudi, ki danes odločajo o usodi sveta. Govoreč dalje o iskrenosti gospoda Churchilla, ki je v svojih spominih orisal položaj o Trstu ob zaključku Osvobodilne vojne. je tov. Tito rekel: »Danes vidi ves svet. da je bil tedaj položaj tak. da so bili pripravljeni naperiti topove in puške proti nam. da bi prišlo do krvo-prelitia. če bi še dalje tam vztrajali. To bi imenovali obmejni incident, incident, ki bi terjal stotine in tisoče življenj naših ljudi, ki so dobili v prsi strel namesto odlikovanja.
Tu se je pokazalo, kako smo uspeli obvladati vso nevarnost, ki je pretila našemu ljudstvu ob tem težkem času in zato smo se raje umaknili, kot pa da bi prišlo do novega prelivanja
krvi. Toda po Ietn 1945 se nismo več pustili uspavati, temveč smo stisnili zobe in čakali. Nekega dne bodo prišli do spoznanja,« je dejal predsednik Tito, »da nam delajo velikansko krivico, ki je v nobenem primeru ne zasluži država kot je Jugoslavija in naše ljudstvo, ki ni nikoli imelo namena lastiti si tujega Mi smo miroljubna država, ki ve, kaj lahko napravi, toda vemo tudi. česa ne smemo napraviti.« Nato je tovariš Tito dejal: »S tega mesta danes izjavljam: da smo pripravljeni, da se umakneta obe armadi in da rešujemo to vprašanje brez armad na meji. Ker bi v primeru, če ne bi mogli na drug način preprečiti kršitev naših koristi imeli še vedno dovolj časa, da pridemo tja kamor je treba. To je moj današnji predlog.«
Cesnike
predsednika republike eb Dneta republike
Predsednik republike tov. Tito je prejel ob proslavi 10. obletnice Dneva republike številne čestitke od voditeljev tujih držav.
Tako so mu poslali čestitke: predsednik republike Indije, Turčije, Italije, vršilec dolžnosti Brazilije, Združenih držav Mehike, predsednik republike Francije, ZDA,' Zvezne republike Nemčije, Italije, vršilec dolžnosti generalnega guvernerja Pakista-na, japonski imperator, predsed-nik republike Finske, Argentine, norveški kralj Haakon, predsednik prezidija republike Bolgarije, danski kralj Frederik, predsed-n.k švicarske konfederacije, Etiopski cesar, predsednik burmanske unije, holandska kraljica Julijana, predsednik Izraela, predsednik prezidija Vrhovnega sovjeta, predsednik Libanona, iranski šah in predsednik prezidija LR Romunije.
Proslavljali so 29. november Dan republike
Po vsem okraju so se na predvečer državnega praznika Dneva republike vršile svečane proslave, povorke, akademije itd.
V KRŠKEM so 29. november prav lepo proslavili. V soboto zvečer so $e ob mraku zbrali člani predvojaške vzgoje, šolska mladina, pripadniki JLA in ostali Videmčani na Vidmu, od koder so z godbo na čelu odšli čez Videm, skozi Krško do gimnazije. Tam so se vključili v povorko še Krčani in so nato skupno krenili proti kino dvorani, kjer se je vršila proslava. Slavnostni govor o pomenu Dneva republike, o 10. letnici zasedanja AVNOJ v Jajcu, je zbrani množici, ki je napolnila dvorano do zadnjega kotička, imel tov. Nunčič Stane — Mile. Po govoru so sledile še razne recitacije, dramatizacija Gregorčičeve pesmi Soči. Na proslavi je sodeloval tudi ženski pevski zbor iz Krškega in krška godba.
Na dan volitev 22. novembra so prebivalci krškega okraja znova dokazali svojo zavest in ponekod že v dopoldanskih urah izpolnili svojo državljansko dolžnost
Predvsem do dobro potekale volitve v hrlbovitejših predelih našega okraja.
Prav dobro se je izkazalo 4. volišče v občini Artiče. Tam je glasovalo 83 odst. volilnih upravičencev. V Bistrici ob Sotli so na 30. volišču zaključili volitve 93 odst, tudi v drugih voliščih te občine so volitve dobro potekale. Na Bizeljskem je bilo najboljše volišče 25., kjer je glasovalo 94 odst. ljudi. 27. volišče v tej občini ni dosti zaostajalo. Celotna občina pa je dosegla 84 odst. Na Blanci moramo pohvaliti 26. volišče. Dobro se je odrezalo 17. volišče v Boštanju, ki je ob zaključku imelo 95 odst. glasov. Na 1. volišču v Brestanici je glasovalo 92 odst. Zelo dobro so potekale volitve v občini Brežice, v Dobovi, v Krmelju In drugod. Tudi občina Pišece je dobro volila.
Ena najboljših občin pa je
S seje OLO Krško
V petek, dne 27. novembra, se je v Krškem vršila X. redna seja OLO. kjer so razpravljali o okrajnem davčnem globalu za leto 1953 in njegovi porazdelitvi na posamezne občine; temu je sledila razprava in tolmačenje o ponovnem pregledu odloka okrajnih taks, razprava o ponovnem pregledu odloka o dodelitvi sklada sredstev za vzdrževanje hiš, razveljavitev odloka OLO Krško o. pravicah učiteljev do brezplačnega stanovanja in kuriva in sprejetje odloka o potnih stroških za službena potovanja v mejah okraja.
Po drugi točki dnevnega reda je predsednik gospodarskega sveta OLO tov. Nunčič Stane-Mile podal izčrpen referat o davčni problematiki v našem okra-ju o nepravilnem razbitju davčnega bremena v posameznih občinah (Brežice, Podbočje) itd. Glavne misli iz referata bomo objavili v prihodnji številki našega lista. Po referatu se je razvila živahna diskusija. Zaključeno je bilo, da se imenuje posebna komisija okr. odbornikov, ki bo razbitje davka po občinah z vsemi pripombami, ki so jih poedini odborniki iznesli proučila, ne od rezerve, ki jo je pustil gospodarski svet, za vsak slučaj v znesku 2 milijona din popustila nekaterim občinam, ki so najbolj napete. V komisijo so bili imenovani: Grebenc Anton, Videnič Janez, Badej Jože. ing Koželj itd., ki je po krajšem delu predlagala, da se od 2 milijonov rezerve pusti 1 milijon za event. pritožbe poedinih davčnih zave-
zancev,
razdelili
drugi milijon pa so na posamezne občine, kot so:	Podsreda, Zabukovje,
Blanca, Podbočje itd.
Sprejetih je bilo tudi nelcaj odlokov in odločb.
Na koncu pa je preds. OLO Krško tov Zupančič Tone v spomin na 10. obletnico II. zasedanja AVNOJ pozval odbornike, naj se udeleže slavnostnih sej občinskih ljudskih odborov.
bila Senovo, kjer so na volišče v rudarskem centru prišli rudarji že ob 5. uri zjutraj. V Sevnici moramo pohvaliti 2. volišče, ki je zabeležilo 88 odst glasov. Izredno dobro so potekale volitve tudi v Tržišču, kjer je 26. volišče doseglo 96 odstotkov.
V občini Videm-Krško pa je bilt najboljše 13. in 17. volišče, kjer se je odzvalo 87 odst. volilnih upravičencev. Tudi ob-
niti, posebno, če pomislimo, da je to precej oddaljena vasica od železniške postaje in ostalih prometnih zvez.
Vas Rigonce v občini Dobova ni še nobeno leto tako dobro volila, predvsem pa niso če nobeno leto tako hitro opravili vaščani svoje državljanske dolžnosti. Temu so prav gotovo pripomogle priprave in uspeh je pripisovati le tem. izjavljajo tudi, da se je
čino Zabukovje je vredno orne- I izboljšalo vodstvo SZ,
Volilni rezultati
Ljudje
znatno
Za zvezno skupščino, za katero so glasovali tudi pripadniki JLA, vpisani v volilne imenike v našem okraju, je glasovalo od 48.965 volilnih upravičencev 36.984 volivcev. Tovariš
Živko Bemot je bil izvoljen za poslanca v zvezno skupščino 75. odstotno.
Za Republiško skupščino so bili izvoljeni:
ZADNJE VESTI
CASTLE HARBOR. _ Danes popoldne se bo na Bermudih pričela konferenca treh zahodnih sil, na kateri bodo obravnavali vsa važnejša mednarodna vprašanja ter začrtali pot bodoči skupni politiki. Eno od glavnih točk dnevnega reda bo predstavljala bodočnost Nemčije in Avstrije, posebno še, ker je SZ pred kratkim pristala na četverne razgovore o tem vprašanju.
Francoski ln britanski predstavniki — oba vladna predsednika Laniel in Churchill ter zunanja ministra Bidault in Eden — so že prispeli na Ber-mu.de, danes predpoldne pa pričakujejo še ameriškega predsednika Eisenhowerja ter zunanjega ministra Dullesa.
DUNAJ. Po vesteh obveščevalnega urada avstrijske ljudske stranke so izgredi na av-strijsko-češkoslovaški meji še zelo pogosti. Češkoslovaški obmejni stražarji vdirajo na konjih na avstrijsko ozemlje in kakor po pravilu streljajo iz a'/lom a tič n ega orožja. Prav tako dopuščajo da prihajajo v Avstrijo ljudje brez avstrijskih vhodnih viz.
TEHERAN Velika Britanija in Perzija bosta v kratkem objavili uradno poročilo o ponovnem upostavljanju rednih diplomatskih stikov. Kakor je znano, je do prekinitve medsebojnih odnosov prišlo v času, ko je bivši perzijski predsednik Mosadik nacionaliziral petrolejsko industrijo, ki je bila v angleških rokah.
NEW YORK Po burni razpravi o ameriških obtožbah proti severni Koreji in Kitajski, da sta izvršili številne zločine nad vojnimi ujetniki Združenega poveljstva, je večina v Gen. skupščini obsodila tako ravnanje. Diplomatski opazovalci v OZN pa menijo, da bi morali prav tako obsoditi tudi Južno Korejo, ki glede zločinov ni prav nič zaostajala za gornjima obtožencema.
Indijska delegacija je včeraj tudi predložila, da bi razpravo o Koreji ki je kot zadnja točka na dnevnem redu. zaključili 8 decembra, po potrebi pa sklicali izredno zasedanje Generalne skupščine, če bi razvoj dogodkov na Koreji to zahteval. Zahodne sile načelno podpirajo tak predlog
a) v 31. volilni enoti			NunSč	Drnač
	št. volivcev	glasovalo za I. kand. za n.kan		
I. Artiče	2501	1803	651	1043
2. Bizeljsko	2156	1815	1292	452
3. Bistrica	1490	998	741	200
4. Pišece	1743	1366	752	535
b) v 32. volilni	enoti		Mlakar	Bohinc
1. Brežice	3022	2608	1594	850
2. Čatež	1854	907	641	199
3. Dobova	3090	2479	1613	706
4. Vel. Dolina	1515	946	650	260
c) v 33. volilni	enoti		Bajc	Jordan
L Kostanjevica	1900		1137	773	146
2. Podbočje	1526	555	227	191
3. Cerklje	1713	1001	684	276
4. Raka	1628	547	359	95
5. Bučka	554	268	213	42
č) v 34. volilni	enoti		Colarič	Rihtar
I. Videm-Krško	3743		2678	1642	839
2. Leskovec	2835	1239	273	288
3. Vel. Trn	773	392	357	i23
4. Studenec	948	454	269	164
d) v 35. volilni	enoti		Zupančič	Večko
1. Senovo	2985	2617	1568	923
2. Brestanica	2032	1719	1368	273
3. Podsreda	1114	772	617	119
4. Blanca	1276	906	718	152
e) v 36. volilni enoti			Štrukelj	Mejak
1. Sevnica	2768	2011	767	1129
2. BoŠtanj	1640	1287	1013	215
3. Krmelj	1602	1214	1020	160
4. Tržišče	1523	1317	1188	107
5. Zabukovje	1034	793	552	236
Kako	smo proslavili 29.		november?	
Tudi mi pionirji osnovne šole v Brestanici smo se z veseljem pripravljali na naš veliki praznik — 29. november.
2e mesec dni pred praznikom smo se v naših krožkih začeli pripravljati za nastop. Deklice smo se učile igrico »Uganka«. Iz črk smo sestavile prelepo besedo Jugoslavija. Pripravili smo se tudi za nastop pevskega zbora in naučili nekaj recitacij.
Najprej smo imeli proslavo v razžedu. Izvedli smo jo pionirji sami. Ze prejšnji dan smo lepo okrasili učilnico, da je bila vsa v zelenju in slikah Na tablo smo obesili državni grb in napisali napis »Naj živi 29. november — Dan republike!« Pio-
nir Vodopivec je imel govor, a nato smo peli, recitirali, a nazadnje smo deklice zaigrale igrico »Uganita«. Proslava je lepo uspela.
V soboto zvečer je bila glavna proslava v kinodvorani. Vedno programa smo pripravili ml pionirji. Nastopili so pevci, recitatorji in tudi me deklice smo ponovile igrico »Uganka«, ki je navzočim zelo ugajala.
Praznik 29. november je za nami. Začeli se bomo pripravljati na naš otroški praznik Novoletno jelko. Veselimo se dedka Mraza. Kaj nam bo povedal, vam bom že sporočila.
Zupančič Marja
4. raz, osnovne šole v Brestanici
Ob poj 4. url popoldne se je vršila proslava Dneva republike na gradbišču »Pionir« Videm, kjer se je zbralo okrog 500 delavcev ln uslužbencev. Slavnostni govor je imel sekretar OK ZK Krško tov. Mlakar Ljubo. Po govoru je sledilo razvitje sindikalnega prapora. Vodja gradbišča pa je podal izčrpno poročilo o delu Ut uspehih gradbišča »Pionir« ob zaključku gradbene sezone.
*
V	BREŽICAH so se na predvečer Dneva republike zbrali prebivalci v prosvetnem domu. Zbranim Brežičanom je opisal zgodovinsko zasedanje AVNOJ pred desetimi leti ravnatelj tamkajšnje gimnazije tov. Javornik. Nadalje so sledile še recitacije; sodeloval pa je tudi orkester. Udeležba ni bila tako številna kot je bilo pričakovati. To pa vsled tega, ker je skoro vsak delovni kolektiv organiziral proslavo na Dan republike v svojem podjetju. Tako so slavili ta veliki državni praznik v Tovarni pohištva, v podjetju Vino — sadje, v Ljudski potrošnji, v gimnaziji in drugod.
*
V	Sevnici so se zbrali ob 7. uri zvečer ljudje iz mesta in bližnje okolice, da proslave veliki praznik 29. november. V nabito polni dvorani je zbrani množici tov. Zupanc, predsednik okrajnega sodišča v Sevnici, v obsežnem govoru opisal zgodovino In pomen 29. novembra, nakazal nekatere važne sklepe, ki jih je pred 10. leti na zasedanju v Jajcu sprejel AVNOJ. Nato je moški pevski zbor zapel trj pesmi. Na proslavi je sodeloval še mladinski mešani pevski zbor, dijaki gimnazije z recitacijami, orkester, učenci osnovne šole In naši najmlajši — cicibani, katere je bilo veselje gledati na odru v okusnih slovenskih narodnih nošah.
*
V	LESKOVCU se je v soboto zvečer zbralo v zadružnem domu okrog 400 ljudi, da dostojno proslave državni praznik. Kratek govor o pomenu praznika je imel tajnik občinskega ljudskega odbora tov. Avsec Tone. Po govoru je sledil en odlomek Bevkove drame »Kajn*. Sledile so še recitacije in pevske točke, katere so Izvajali mladinci In pionirji iz osnovne šole in gimnazije.
Za zaključek so simbolično prikazali državni grb In njegov pomen. Po proslavi je bila prosta zabava, kjer je sodeloval orkester iz Tržiča.
*
Senovo — Dramski odsek društva »Svoboda« na Senovem je za praznik republike priredil dramo TavČar-Sest: »Cvetje v jeseni«. Izvajal jo je v soboto zvečer 28. novembra in v nedeljo dopoldne 29. novembra. Hkrati je bila to proslava 10. obletnice AVNOJ in 30. obletnice smrti pisatelja Ivana Tavčarja. Vstopnice so bile za obe predstavi že v predprodaji razprodane in mnogi zaradi tega niso mogli priti na vrsto. Zato se bo prireditev ponovila še enkrat v nedeljo, 6. decembra.
—t>
Novi narodni heroji
Z ukazom predsednika republike so bili odlikovani z Redom narodnega heroja med drugimi naslednji tovariši in tovarišice:
Janez Hribar, Marjan Brecelj, Drago Flis-Strela. Franc Jerman, Mirko Jerman. Franc Krese-Čoban, Maks Krmelj, Ivan Li-kar-Sočan, Miha Marinko. Rado Pehaček, Franc Poglajen, Franc Pokovec-Poki, Mira Sve-tina-Vlasta, Lidija Sentjurc, Franc Tavčar. Vida Tomšič in Janez Učakar
Z Redom narodnega heroja so bili odlikovani tudi Rodoljub Čolakovič, Milovan Diilas. Ivan Gošnjak, Moša Pijade. Koča Ponovič in Peter Stambolič.
Z Istim ukazom je predsednik republike odlikoval z Redom narodnega heroja tudi 50 padlih borcev in voditeljev. Med njimi so Angel Besednjak. Jože Hermanko. Jože Kerenčič. Slava Klavora. Franc Pasterk in Franjo Vrunč
KULTURNI PREGLED
IVAN CANKAR
»Pripoveduj to, kar bereš v svojem srcu; zapri oči in ne glej v lica tistemu, ki te posluša; ne glej ga, naj se joka ali se smeje, naj ti ponudi roko, da te hvaležno pozdravi, ali da ti pljune v obraz!«
Ivan Cankar se je rodil 10. maja 1876 na Vrhniki kot sin revnega krojoiča. Ljudsko šolo je obiskoval na Vrhniki, nato realko v Ljubljani kjer ga je poučeval slovenščino Fr- Levec; po maturi leta 1896 je odšel na
Dunaj, kjer je sprva študiral tehniko, pozneje pa je opustil študij in se popolnoma posvetil pisateljevanju ter tako postal prvi poklicni slovenski pisatelj.
Že kot dijak na realki se je bavil v društvu »Zadruga« s književnostjo, leta 1893 je postal sotrudnik »Ljubljanskega Zvona«, sodeloval pa je tudi pri drugih listih; leta 1899 sta izšli prvi dve njegovi knjigi »Erotika« in »Vinjete«, leta 1901 »Knjiga za lahkomiselne ljudi«, v kateri se nam Cankar prvič-prikaže kot večni popotnik, ki5 išče pravičen svet, kjer bi vta-u dala ljubezen, lepota in resnica; leta 1902 pa roman »Na klancu«, v katerem je postal glasnik bednih in zapuščenih. Sledila so dela »Hiša Marije Pomočnice«, »Martin Kačur«, »Zgodbe iz doline šentflorjanske«, »Hlapec Jernej«, »Krpanova kobila«, »Bela krizantema«, »Moje življenje«, itd. V vseh njegovih delih je ostal vpliv njegove matere neizbrisen; ovekovečil jo je v svojem delu »Na klancu«, nanjo je misKl, kadar je pisal o trpeči ženi, o ljubezni, ki se bori z bedo in pomanjkanjem. Njegov evangelij, ki ga je oznanjal trpečim, ponižanim in razžaljenim »o trpljenju in o zmagoslavnem poveličanju iz trpljenja«, je bila njegova dediščina po materi, ki je prenašala trpljenje z mučemško vda nostjo in trdnim zaupanjem v plačilo in poveličanje. Napisal pa je tudi sedem dramskih del, med njimi »Za narodov blagor«, »Lepa Vida«, »Jakob Ruda«, »Kralj na Betajnovi« itd., katerih uprizoritve so pravi prazniki na gledaliških odrih. Njegovo zadnje delo »Podobe iz sanj,« ki jih je napisal v letih strahote 1914 do 1917 za ogledalo teh težkih dni in spomin; v njih plaka nad žrtvami te tragedije:
»Tisto noč sem videl velik grob, segal je od planin do morja. Mrtvec je ležal v njem, tako svetel in lep, da so nebeške zvezde zamaknjene strmele vanj. Na obrazu njega, ki je ležal v grobu, je bilo okame-nelo brezmejno trpljenje ...«
V tem svojem poslednjem delu je čutil konec Jeseni 1917 se je na prigovarjanje prijateljev preselil z Rožnika v me-
sto, neke noči oktobra 1918 pa je padel po stopnicah v stanovanju ne Kongresnem trgu in si pretresel možgane; pridružila pa se je še pljučna bolezen in 11. decembra 1918 je umrl. Pokopali so ga na pokopališču sv. Križa skupaj s Kettejem in Murnom.
Cankar je dopolnil življenje in delo v sebi. odprl nam je oči, da smo pogledali vase in spoznali svoje pravo življenje, saj nam pravi:
»Vsak hram v velikem domovanju človeškega srca ima skrite duri v drugi hram... in ta v tretji... in še nadalje brez konca, iz kapelice v kapelico, iz ječe v ječo, iz skrivnosti v skrivnost...«
Ivan Cankar ni epik, ni realist, on je lirik individualist, ki je dvignil slovensko leposlovje iz snovnosti v čustvenost, kateremu je dal umetniški slog, ime malega slovenskega naroda pa je ponesel v širni svet, saj skoraj ni naroda, ki ne bi poznal Cankarja v prevodih.
Cankar, ki je vse svoje življenje žrtvoval slovenskemu narodu, slovenski knjigi, ki jo je posvetil in obogatil, je o sebi in o svoji živi besedi napisal:
»Moje delo je slutnja zarje, vsaka moja beseda in vse moje življenje ...« (»Bella krizantema«).	Damjan Vahen
O knpšni zbir M
„Svetovni roman66
Dobra in lepa knjiga je ponos vsakega, ki ima svojo knjižnico. Danes je sicer težko priti do knjige, ki bi bila dobra, a cenena. Stroški tiskanja in papirja so veliki, zato tudi knjige ne morejo biti cenene. Vendar si naše državne založbe prizadevajo, da bi naši bralci prišli čim ceneje čk> lbp#i knjig, do knjig, ki so res smiselne in za vsakogar primerne.
Vsa nepotrebna navlaka na našem knjižnem trgu, ki je bila izdana le zaradi zabave in trgovskih namenov, počasi kopni, a na njeno mesto stopa zdrava literatura domačih in tujih piscev.
Slovenski knjižni zavod je letos sklenil, da bo v prihodnjem leta izdajal zbirko »Sve-

tovni roman«, ki naj bi širila med naše ljudstvo same dobre in izbrane knjige. Uvedla pa. je plačevanje v obrokih, tako da j bo lahko vsak naročnik plače-' val vse leto. Zavod si tudi prizadeva, da bi znižal, kolikor se da, tudi cene. Knjige bodo tiskane aa lep6xn. m dctesm-^papSirju
m Bodo tudi lepo opremljene.
Želeti je, da bi interesenti stopili v stik s poverjeniki in si ogledali prospekte. V delih so zastopani vsi veliki svetovni pisci z najboljšimi deli.
Širimo dobro knjigo med široke ljudske množice! Knjiga je naša učiteljica, voditeljica in neizbežna prijateljica ob tihih zimskih večerih, ki že trkajo na naša vrata.	-j-
Lado Smrekar:
Doleni$3*a češeta
Moj duš, se zdi, da dan se dela, staral
In vstala sta, pogledala v planjavo,
planine je zehnll in zravnal postavo;
upognjen je, kdor se poti in gara.
Zavesa žametne noči se para, ptiči pojo in tam nekdo hripavo poganja voli: »Dio/« Cez dobravo odmeva krik, ki kletev je nemara.
Moj bog, kako je trda zemlja naša,
ne omeči je znoj, ne pest! Vsa nuja
zgubj se v kepe, kdo vas zanjo vpraša!
In vendar vsa ta zemlja ni nam tuja,
Planincev znoj in kri se v njej oglaša
in vsako se pomlad v nov spev prebuja.
KOSTANJEVICA OB KRKI
Ohromi lomite MS te razpravljal o deli siejiii Članov
Z M. zasedanja skupščine Zavoda za soeialno zavarovanje v Krškem
V preteklem mesecu je zasedala skupščina Zavoda za socialno zavarovanje v Krškem, katere so se poleg članov skupščine udeležili tudi zastopniki Zavoda iz Celja in Trbovelj, zastopniki RZSZ iz Ljubljane predsednik Sveta za zdravstvo in soc. skrbstvo pri OLO Krško ter zastopnik OSS Krško. Zasedanju skupščine se ni odzvalo deset članov nekateri od njih tudi neopravičeno. Morda se ti tovariši ne zavedajo v dovoljni meri važnosti funkcije, katero so jim zaupali delavci in uslužbenci s tem, ko so jih volili v ta tako važen organ. Vsekakor upravičeno trdimo, da je ta organ ogromnega pomena za vse naše zavarovance, saj se je z izvolitvijo teh skupščin socialno zavarovanje odn. reševanje vprašanj socialnega zavarovanja zelo približalo zavarovancem samim. To se pravi, vse tisto, kar se je prej reševalo na Republiškem zavodu v Ljubljani, daleč od zavarovancev, se danes rešuje na okraju, kar daje možnost hitrejših in bolj življenjskih rešitev pokojnin, invalidnin in ostalih problemov izvirajočih iz vprašanja socialnega zavarovanja. Iz poročil, ki sta jih na skupščini podala predsednik Izvršnega in nadzornega odbora in po analizi realizacije sklepov zadnjega zasedanja skupščine je razvidno, da delo Zavoda vidno napreduje kljub ogromnemu navalu prošenj za pokojnine, invalidnine, otroškega dodatka itd. V diskusiji se je sicer slišala tudi kritika na račun prepočasnega reševanja nekaterih pro-
Staut Srečko:
Da se ne pozabi . . .
Bilo je v oktobru tisoč devet sto dvainštiridesetega leta v Gonarsu. Po pobegu treh tovarišev iz taborišča so se Italijani odločili, premestiti nevarne »ribelle« v notranjost Italije.
In pričeli so z odbiranjem, ne da bi povedali, kam nas nameravajo premestiti in prav nič jih ni motilo pri tem, če so ločili brata od brata,'očeta od sina.
Toda tudi to njihovo »kulturno« dejanje ni moglo ubiti v nas sovraštva do fašistov, zatreti ni moglo upornosti in vere v zmago go naše pravične stvari.
Mene so poslali v Renicci, v bfližino vasi Anghiari, ki leži visoko v toskanskih hribih. Za sina pa sem po ovinkih zvedel šelč januarja tisoč devet sto triinštiridesetega leta, da je v taborišču Monigo pri Trevisu. Dopisovanje med interniranci ni bilo dovoljeno, vsaj tako dopisovanje ne, kakršnega smo si želeli mi. In vendar sem napisal sinu pismo, ki sem ga pretihotapil v Ljubljano, od koder mu je bilo po isti poti poslano v taborišče.
Danes, skoraj po enajstih letih to pismo še vedno ni izgubilo svoje veljave. Še več! Oživljeni italijanski imperializem ter najnovejše italijansko rožljanje z orožjem na naši meji je to veljavo še dvignilo.
Zato sem poiskal med svojimi spomini prepis tega pisma in, da ne gre v pozabo, ga objavljam:
Težko je tudi Tebi, Mitja, sine, živeti zdoma, sam in brez očeta, ki tepe slična go usoda kleta:
■ za žico jeva grenek kruh tujine.
! Še teže rodu je brez domovine! j Sovražnik jo razbičai je do smrti: j j domovi so požgani in podrti . . . I j Zeli fašist, naj narod naš izgine! '
, Naj zgled junakov bodo Ti vrline! j Ne damo Lahu našega življenja! {
' On sam, pesjan prekleti, prej | I pogine!
Po letih, ko obujal boš spomine . na težke čase našega trpljenja, BOS BRANIT' VEDEL TUJČEVE SKOMINE!	I
šenj za pokojnino vendar se je izkazalo na podlagi takojšnjih dokazov, da so dostikrat slične kritike neutemeljene. Uslužbenci Zavoda sicer trdijo, da morda ni manjših ali večjih zavlačevanj v reševnaju prošenj, katerim pa mnogo pripomorejo razni ljudje, ki pišejo prosilcem prošnje za dodelitev pokojnine, ki se pa dostikrat izkažejo le kot hotenje doseči eno ali drugo brez vsakršne resnične podlage. So še pač ljudje, ki mislijo, da se da v socialistični državi, kjer je na oblasti delovno ljudstvo, doseči lepo pokojnino brez vsakega delovnega razmerja.
Vsled pogostega tolmačenja zakonskih predpisov takim prosilcem pa uslužbenci zavoda mnogo izgubijo na času reševanja tistih prošenj, ki so res upravičeno dostavljene. Zavod za socialno zavarovanje sicer ni organ, ki bi kratil pravice delovnega človeka, je pa neizprosen proti tistim, ki bi ga hoteli nekako »okol prinesti«. Iz poročila je bilo tudi razvidno, da je v našem okraju nekaj takih privatnih mojstrov-delodajalcev, ki jim
je prispevek za socialno zavarovanje njihovih vajencev ali pomočnikov deveta briga. Vsota dolžhih prispevkov v znesku 2,363.173 din dokazuje, da so nekateri naši mojstri delodajai ci slični zgoraj navedenim neupravičenim prosilcem pokojnine. Ne vem, kako jih bodo obsodili vsi tisti pošteni in zavedni privatniki-delodajaici, ki prispevek za socialno zavarovanje redno odvajajo. Še ostreje jih bodo pa nekoč obsodili tisti zavarovanci, ki so upravičeni do prejemkov, pa jih morda ne bodo v redu prejemali zaradi po-, manjkanja sredstev vsled neod-vajanja sličnih zaostankarjev. O tem naj razmišljajo predvsem tisti vajenci in pomočniki, ki so zaposleni pri takih mojstrih in ki v primem zdravstvene potrebe prejemajo vse prejemke iz računa socialnega zavarovanja kljub 1 temu, da njihovi delodajalci no-: čejo odvajati prispevkov. Še | marsikaj koristnega so člani 1 skupščine povedali v diskusiji, na kraju pa sprejeli ustrezne sklepe za nadaljnje delo.
Sesniski pevci na ©bžsko
pri borcih
na zapadni meji
Gasilsko pevsko društvo v Sevnici si je zastavilo častno nalogo, da praznuje 10. obletnico AVNOJ z obiskom naših borcev na zapadni meji, jim priredi koncert in prinese pozdrave iz domačega kraja. Zamisel so Sev-ničani radostno pozdravili, a sev-hiški delovni kolektivi so zbrali sredstva, ki so omogočila pevcem obisk in prireditev koncerta našim borcem.
Dne 29. novembra v ranih jutranjih urah so se pričeli zbirati na sevniški postaji pevci, kjer jih je čakal motorni vlak. Kmalu po 4 uri je motorni vlak odbrzel proti zapadu k našim borcem. Na postaji v D. so pevce pričakovali odposlanstvo gasilcev, kakor tudi odposlanec vojaške oblasti ter mnogo Sevničanov, pripadnikov JLA jn jih burno pozdravljali. Nato so krenili pevci pred zadružni dom, kjer se je kmalu nato vršil ob nabito polni dvorani pevski koncert. Uvodoma je tovariš Krenčič Viktor, pevovodja ! izročil pozdrave borcem in zago-tvilo, da stoji vse ljudstvo enot- j no z našo slavno ljudsko armado na braniku pravic in neodvisnosti jugoslovanskih narodov. Nato ! je sledil kratek govor o pomenu desetletnice AVNOJ ter o borbi j jugoslovanskega delovnega ljud- j siva za dosego lepšega življenja. 1 Spomin na žrtve, ki so padle v borbi za našo neodvisnost,
so navzoči počastili z enominutnim molkom, medtem so pevci zapeli žalostinko »Žrtvam«. Po končanem govoru je sledil pevski koncert narodnih, umetnih in partizanskih pesmi, ki je vse navzoče silno navdušil. Borci so navdušeno ploskali odličnim pevcem in krasno izvedenemu programu. Po končanem programu se borci kar niso mogli ločiti od dvorane in neprestano zahtevali naj še in še dodajo k že izvedenemu programu. Vendar čas je hitel in pevci so se po kosilu morali vrniti na vlak in se odpeljali v P., kjer se je popoldne vršil koncert z istim programom tamkajšnjim borcem. Tudi v P. je vladalo velikansko navdušenje ob krasno izvedenem proga-mu in borci kot oficirji so se nenehno zahvaljevali za užitkapol-ne ure, ki so jih preživleli skupno s pevci in prositi naj sporoče vsem domačim, da stoji naša jugoslovanska ljudska armada na braniku naših pravic in da ne bo nikdar dopustila, da bi kdorkoli in kjerkoli teptal naše pravice in ogroža naš materni jezik. Po končanem koncertu so se zbrali še pripadniki JLA in pevci v restavraciji, kjer so ob prepevanju naših lepih pesmi in prijetnem razgovoru pričakali odhod vlaka.
Sevniškim pevcem kakor tudi borcem bo ostal 29. november v neizbrisanem spominu.
V petek, dne 27. novembra 1953, se je vršila redna plenarna seja okrajnega komiteja, ki jo je vodil predsednik tov. Bukovinsky. Na njej so med drugim razpravljati o nekaterih mladinskih problemih. Predvsem so se dotaknili slabih uspehov pri omasovljenju mladinske organizacije, ki šteje v našem okraju komaj 2.000 članov. Najslabša je osnovna organizacija na Blanci, ki že dalj časa ni imela nobenega sestanka. Krivda za tako stanje mladinske organizacije na Blanci v veliki meri pada na člana OK LMS tov. Repar Franca, ki se ni potrudil, da bi k delu z mladino pritegnil take ljudi, ki imajo voljo in željo delati z mladino. On sam — ker je očitno prezaposlen seveda ni bil v stanju zainteresirati mladino in tudi če je od časa do časa sklical kakšen sestanek, le-ta ni mogel privlačiti mladino, ker je trpel na suhoparnosti in enoličnosti.
Prav gotovo pa je res, da za tako stanje ne odgovarja edino le on. Na Blanci bi morala živeti Zveza komunistov, ki bi ji norala biti prva skrb vzgoja nladine. Bi morala živeti, rečem rato, ker je Zveza komunistov na Blanci nedelavna in najbrž samo na papirju. Isto je z ostalimi organizacijami na Blanci, ki komaj da živijo.
Ko so člani OK LMS razpravljal; o vzrokih nedelavnosti mladine na Blanpi, so zavrnili izgovor tov. Repar Franca, češ da je eden glavnih vzrokov dejstvo, da mladina noče prihajati na sestanke. Kakor ostala kmečka mladina, je tudi bianška mladina voljna delati, samo je treba poiskati take forme dela, ki bodo mladino privlačile. Ne zadostujejo pa samo forme, mladinski organizaciji je treba dati tudi vsebino.
Kritika, ki je bila namenjena tov. Repar Francu, je veljala tudi še marsikateremu članu OK LMS. Na primer tov. Žlendar Karlu iz Sevnice, ki je bil lani izvoljen za člana OK LMS. Tega zaupanja mu mladina prav gotovo ni izkazala zaradi lepšega, ampak zato, ker je od njega pričakovala predanost stvari mladinske organizacije. V čem pa se ogleda ta njegova predanost? Najbrž v tem, da se je samo enkrat udeležil plenuma OK LMS in da ga mladina Boštanja sploh ne pozna...
Primer tov. Žlendar Karla nalaga predstoječi mladinski okrajni konferenci večjo odgovornost pri izbiri novih članov OK LMS. Ni namreč dovolj, če je nekdo član Zveze komunistov. Mladinski voditelj mora biti zares delaven komunist, ki se zaveda svojega poslanstva.
Člani OK LMS so tudi kritizirali tov. Cetin Antona iz Dobove, ki ge nekega plenuma lil udeležil samo zato, ker je pisalo na vabilu, da bo dobil povrnjene potne stroške le tedaj, če bo poskrbel, da bodo osnovne organizacije v Dobovi poravnale zaostalo članarino.
Plenum OK LMS je razpravljal tudi o nekaterih organizacijah Ljudske mladine. Kritično je ocenil delo osnovne organizacije v Krškem, ki namesto, da bi na svojih redkih sestankih (povrh tega slabo obiskanih) razpravljali o raznih vzgojnih vprašanjih ali konec koncev o vzrokih za svojo nedelavnost, razpravljajo o inventarju, konkretno o čolnu, ki ga razjeda rja . . .
Plenum je kritiziral tudi delo razpuščene organizacije Ljudske mladine »Pionir« na Vidmu. Leta ni bila v stanju razkriti razne nemoralnosti, ki so Se dogajale med tamkajšnjo mladino. Mladinskemu vodstvu prav tako ni uspelo pritegniti vso mladino, ki je bila včlanjena v osnovni mladinski organizacij; »Pionir«, v
! novoustanovljeno osnovno orga-! nizacijo Ljudske mladine na Vid-! mu.
I Ni pa OK LMS razpravljal sa-! mo o slabih članih. Med drugim ! je tudi sklenil predlagati pred-! stoječi okrajni mladinski konfe-\ renči, da pohvali osem najbolj-; šib članov OK LMS, med njimi I tov. Bukovinskega, Hartmana,
! Žnideriča in druge,
! Člani OK LMS so se tudi zedi-I niti, da se bo vršila okrajna mla-; dimska konferenca v nedeljo dne | 10. januarja 1954. S tem v zvezi I je potrebno, da se do 25. decem-| bra t. !. održijo letne mladinske | konference osnovnih organizacij ! Ljudske mladine. Na teh konfe-I rencah si bo mladina izvolila no-| vo mladinsko vodstvo in delega-; te za okrajno mladinsko konfe-I renco.
Da bi te letne mladinske konference osnovnih organizacij kar najlepše uspele, bodo posamezni člani OK LMS po sektorjih sklicali sektorske konference, ki se jih bodo udeležili predsednik:- in sekretarji osnovnih organizacij ter predsedniki in sekretarji občinskih komitejev Na teh konferencah se bodo pogovorili o tehniki izvedbe letnih mladinskih konferenc ter o njihovi vsebini, kakor tudi o predstoječi okrajni mladinski konferenci.
Potem ko je še plenum razpravljal o tem in onem, je bila seja zaključena. Člani OK LMS so odšli vsak v svoj kraj, kjer bodo poskrbeli, da se sklepi plenuma oživotvonjo. Z njihovo pomočjo in pa s pomočjo ostalih množičnih organizacij bo mladina na svojih letnih konferencah izvolila svoje vodstvo, ki jo bo povedlo v nove in večje uspehe^_________________________
Novi proizvodi široke potrošnje
Prihodnje leto bomo lahko kupovali stroje za pranje perila, perlon perilo in drugo
Zagreb, 3. dec. (Tanjug.) Tekstilna, metalna, elektro in kemična industrija na Hrvatskem bodo prišle prihodnje leto na tržišče z novimi artikli široke potrošnje. Tovarna »Nada Dimič« bo kmaiu dala v prodajo perlon perilo, ki je po trditvah strokovnjakov boljše in praktičnejše od nylona. Nadalje se bo prvikrat pojavila na tržišču tako imenovana česana svila, podobna plišu za izdelavo ženskih bluz, plaščev in ša-I lov. V nekaj mesecih bo dala na ; trg razne vrst.e sukanca tovarna j »Dalmatinka« v Sinju, ki bo 'fr j celoti krila potrebe po tem artik-! Iu. Tovarna »Rade Končar« bo I dala na trg stroje za pranje pe-I rila, električne hladilnike, radi-I atorje in drugo. Na tržišču se bodo pojaviti tudi termometri . domače proizvodnje, nato varnostni parni in drugi ventili, ki . jih bo proizvajala tovarna parnih kotlov.	________
! NOVA GORICA. Po poročilu i glasila Beneških Slovencev »Matajur« so italijanski iredentisti v Vidmu ustanovili poseben urad za potujčevanje slo-VPn-. . življa. Uradno se
-	imenuje »Urad za posebne pre-I dele«. Sprejel je že 24 milijo-! nov lir pomoči iz Rima.
j Italijanske o-blasti so na ta ! način znova priznale, da žive j tod Slovenci, čeprav skušajo
-	to resnico prikrivati ali jo celo I zanikati.
i TRST. V posebnem svet za | zdravstvo, ki ga je ustanovila anglo-ameriška vojaška uprava za vse področje cone »A«, niso imenovali niti enega predstavnika Slovencev. Ta primer 1 znova dokazuje, da predstav-I niki zahodnih sil podpirajo za-! postavljanje našega življa v Trstu.
KMETIJSKI RAZGLEDI
Za napredek sadjarstva
V	zvezi z obnovo in sanacijo sadjarstva v Krškem okraju je organizirala Okrajna zadružna zveza Krško na Radni pri Sevnici 14-dnevni tečaj za sadjarske . pomočnike.
Tečaj, ki se je vršil od 16. do 28. novembra, je uspešno končalo 22 tečajnikov s področja kmetijskih zadrug našega okraja (od vsake KZ po eden). Seveda so nekatere KZ vljudno (z ignoriranjem) odklonile vabilo, da bi tudi one poslale enega na tečaj. Naj po vrsti navedem KZ, ki niso znale in hotele priskočiti na pomoč pri reševanju enega najbolj perečih vprašanj našega sadjarstva — rešiti sadno drevje ter obenem dvigniti kakovost in količino; torej v teh kmetijskih zadrugah nekaj ni v redu:	KZ	Tržišče,
Telče, Jesenice, Brežice, Krška vas, Senovo, Krško, Videm, Globoko, Artiče in Čatež. Ne vem, kako gledajo omenjene KZ na sadjarstvo, upam pa, da še niso vrgle puške v koruzo, ker je prav zadnje dni prišel z gospodarskega sveta nov odlok o obveznem čiščenju in škropljenju sadnega drevja v vsem krškem okraju.
Predavali so tovariši strokovnjaki s terenske postaje OLO Krško. Poudarek je bil na praktičnem delu — to je gnojenju, čiščenju in škropljenju. Pri predavanjih, ki so se vršila v dopoldanskih urah, so predavatelji nazorno prikazovali svoje teme s slikami, zbirkami in vzorci. Tako smo se pri predavanju pomologije seznanili z vzorci jabolk, ki so v sadnem izboru, in sortami, ki niso v izboru, so pa pri nas precej razširjene. Podobno smo se seznanili z vzorci pri nas rabljenih gnojil in zaščitnih sredstev ter s škodljivci in boleznimi na sodnem drevju. Dobili smo tudi osnovo o biologiji sadnega drevja ter o prehrani rastlin na splošno.
Vsa predavanja so nas prepričevalni, da je tudi v krškem okraju možno rentabilno sadjarstvo in to za vsakega kmeta-sadjarja,
Z ozirom na nevarnost, ki nam preti s strani ameriškega kaparja, je bilo mnogo razloženega prav o načinih preprečevanja širjenja ameriškega kaparja ter odmiranja dreves.
V	dopoldanskih urah smo imeli predavanja, v popoldanskih urah pa smo delali prek-tično v dveh sadovnjakih. Tako smo očistili sadovnjaka, pognojili 20 dreves z umetnim gnojilom ter nekaj dreves s hlevskim gnojem. Zadnje 3 dni smo škropili z dvema prevoznima škropilnicama ter z eno motorno škropilnico, ki jo je izdelala Mariborska tovarna poljedelskih strojev.
Naravno je, da nas je najbolj navdušilo delo in učinkovitost prav te motorne škropilnice. Kmalu smo spoznali njene prednosti. Spoznali smo se z upravljanjem motorne škropilnice, saj je vsak od nas poškropil nekaj dreves. Škropili smo s 3% kreozanom.
Predaval je tudi tov. Šauperl iz Maribora (Vin, sadj. inštitut), ki nas je teoretično in praktično uvedel v obrezovanje ter
zval vabilu terenske postaje tudi tov. Vesel Gvido, ki nam je v večurnem predavanju podal svoje izkušnje o plantažnem sadjarstvu.
Tečaj je dobro uspel; temu pa je pripomogla dobra organizacija ter dobra oskrba — kot hrana, stanovanje in druge udobnosti
Ni potrebno še posebej na-glašati, kakšne važnosti je bil ta tečaj Za naše sadjarstvo. Toda uspeh v bodočem delu ni odvisen le od nas, M smo se tečaja udeležili, temveč od vseh sadjarjev, od vseh KZ, ki so prve poklicane, da priskočijo na pomoč pri organizaciji kot pri akciji sami, ki jo bomo pričeli z decembrom.
Vprašujem se, ali so se »naj-
višji« pri KZ, katere niso poslale ljudi na tečaj, vprašali, če so storili svojo dolžnost.
Za zaključek tečaja smo napravili skupno z vsemi predavatelji izlet na Milerjev breg pri Zagrebu, kjer so nas navdušili novi načini vzgoje (čeprav poskusni) jablan, hrušk in vinske trte. Spoznali smo, da se s pravilnimi ukrepi, intenzivno obdelavo ter voljo dajo delati čudeži.
Naj še za konec pridam, da smo se vsi udeleženci tečaja naročili na strokovno mesečno revijo »Sadjar in vrtnar«, kjer bomo pobirali znanje to izkušnje in, če bomo uspeli, tudi mi zapisali svoje.
Udeleženec tečaja Pirc Miha, Vel. Trn
Novice in dopisi iz našifi krajev
Se enkrat: Bizeljčani, kaj bo z Vami?
Pod tem naslovom je priobčil PT dopis iz Bizeljskega o slabem stanju KZ, matičnjaka, itd.
Vinarska zadruga je bila ustanovljena leta 1936 od takrat razgledanih vinogradnikov, ki so tako rekoč zadrugo sami dvignili do primernega razmaha. Leta ji ni prizanesel okupator
1941 '
Zaščitimo domači oreh
Domači oreh, ki je razširjen v vsem našem okraju, posebno pa še v vinorodnih področjih, je v nevarnosti Kmetje ga izsekava jo in prodajajo raznim odkupnim podjetjem. Ne sekajo torej orehova drevesa, lil so dozorela ali bolna, ampak ona, ki so po rast! najlepša in v polni rodnosti. Takšni poseki so nam v ogromno škodo. Kvaliteten orehov les ima visoko ceno na domačem in tujem trgu, toda le tedaj, če je steblo res dora-ščeno in zrelo. Vsak prerani posek pa je v škodo lastniku in narodnemu dospodarstvu sploh. S preranim posekom smo zmanjšali prirastek in pridelek plodov, ki so prav tale o vatno izvozno blago.
Kdo je kriv temu početju? Tu je treba grajati predvsem nekatera odkupna podjetja, ki kupujejo orehovino, ne da bi se
Prav je, da kmetovalce to kupce opozorimo na Uredbo o omejitvi sekanja in o gojitvi domačega oreha, M je bila izdana 26. jati. 1953 (objavljena v Ur. listu LRS 2/53). Po teh predpisih je potrebno za posek domačega oreha dovoljenje, ki ga izda pristojni občinski ljudski odbor, to pa le, če je zrelo za posek oziroma, če je zaradi bolezni, nezgod ali podobnih razlogov nesposobno za nadaljnjo rast. Šele na temelju sečnega dovoljenja pristojni logar odkaže sečnjo.
Uredba tudi odreja, da Je za vsako posekano orehovo drevo lastnik dolžan posaditi 1—3 nova, zdrava orehova drevesca.
Paziti moramo, da se ta nedovoljeni način sečnje odpravi in da se oreh tudi po izdanih in veljavnih zakonitih predpisih zaščiti. Nevednost namreč ne bo
ter jo je vzel v svoje grabežljive roke, kateremu so pridno pomagali nekateri ljudje, ki so še danes v upravi. Po razpadu je prišla v roke naših vinogradnikov, ki pa se je razvila v takorekoč trgovsko podjetje, katero je opravljal dolgoletni trgovec, ki mu je bila osnova trgovina, ne pa napredek. Na vsakoletnem zboru se je razpravljalo o matič-njaku in trsnici, toda zaman, ostalo (e na mrtvi točki. Matič-njak, ki ga danes poseduje KZ meri okrog 15 arov namesto 2 ha, a še ta je v žalostnem stanju, ki poveša svoje mladike kot vrba žalujka, ker jih ni negova-
la skrbna roka, katerih je dovolj na vinarskem odseku.
Vsled katastrofalne toče leta 1941 in letošnje pozebe je uničeno 50% vinogradov, 25% je starih 60 do 65 let, 25% pa je komaj v dobrem stanju. Vinogradi torej kličejo Po obnovi, vinogradnik pa po trsnem materialu, za katerega bi moral skrbeti vinarski odsek, ki je dobil težke milijone iz vinogradov, storil pa ni nič. Vinarskemu odseku je nujno potreben strokovnjak, ki naj bi imel vse odseke v nadzoru, ki naj bi skrbel za trsni material, za obnovitev naših vinogradov, kj bodo čez nekaj let odpovedali. V upravo KZ spadajo ljudje, ki bi morali imeti širše obzorje, ki bi se resno zavzeli za napravo matičnjakov in trs-nic, ki naj ne služi vinarskemu odseku, temveč v korist skupnosti in naš: socialistični domovinij tedaj pa ne bo več vprašanja »Bizeljčani, kaj bo z Vami?«
Obnova hs-ez načrpa
prepričala o zakonitosti poseka. I opravičevala niti lastnika niti Celo to se dogaja, da ga sama kupca pred kazenskimi posledi-žigosajo!	1	| cami.	c.
Spomladanska pozeba vinogradov je ponekod propast trte še pospešila. Zaradi tega je drevo čisto razumljiva težnja vinogradnikov, p« čimprejšnji novi zasaditvi vinogradov. Vsled pomanjkanja kredita ljudje sami rigolajo manjše parcele po nekaj arov in ker je tudi pomanjkanje cepljenk, sade vse mogoče podlage, ki dostikrat ne ustrezajo. Sade šmarnico, nekaj je na zeleno precepijo, drugo ostane. Seveda, da pri saditvi takih majhnih parcel niso upoštevane sodobne zahteve glede razdalj, smeri vrst, predvsem pa ni upoštevan sortime-nt. Taka obnova je tipična slika divje nenačrtne obnove, Id je celo slabša, kot je bila prva obnova vinogradov, mesto da bi šli
10.000 parov nogavic na dan
Tovarna nogavic v Polzeli izdeluje vse vrste otroških, moških in ženskih nogavic iz bombaža, volne, svile in sintetičnih vlaken (nylon, perlon). Z okrog 100 različnimi vrstami postrežejo kupcem v Sloveniji in v drugih republikah, kjer njihove izdelke cenijo. Zaradi velikih naročil so v tovarni zaposlili za dva meseca 30 delavk. Njihove izdelke prodajajo tudi poslovalnice »Triglava« po vsej državi V letu 1954 namerava tovarna odpreti lastne prodajalne v vseh večjih krajih države. Pri izdelavi svilenih nogavic v državj nimajo tekmeca. V tovarni izdelajo dnevno čez 10.000 parov različnih vrst nogavic. V standardni pletilnici bodo razširili strojni park z okrog 100 krožno-pletilnimi stroji, s čimer se bo zmogljivost povečala za okrog 35%. Predvidena je tudi modernizacija barvarne, kjer parovodi, kadi to drage naprave ne ustrezajo vedno večjim potrebam. Podjetje se ukvarja z izdelavo nove kolekcije nogavic, ki jih
izboljšanje izdelkov, ki jih bodo izdelovali iz česane in sukane preje.
Tovarna nogavic v Polzeli je zgradila lastno hidroelektrarno s »Franeisovo« turbino z zmogljivostjo 135 KS. Na ta način so si zagotovili električni tok za lastno obratovanje, ki ga bodo v nočnih urah lahko celo oddajal; v omrežje. Samo gradbena in montažna dela so stala okrog 15 milijonov dinarjev.
Delovni kolektiv Tovarne nogavic v Polzeli skrbi tudi za lepo zunanjost svojih prostorov. Upravno poslopje so prebelili in pred njim zasadili topole, ki bodo bližnjo okolico tovarne poživili.
NOVA DOMAČA KOLESA V PRODAJI
V Ljubljani so že nekaj časa v prodaji moška »Turing« kolesa s športnim okvirom, ki jih izdeluje naša tovarna koles »Rog«. Cena kolesom je 29.700
bodo leta 1954 pričeli serijsko .	. . ,
izdelovati. Perspektivni plan Omarjev m so torej cenejša kot vzgojo kron. Končno se je od- podjetja predvideva kakovostno kolesa tovarne »Partizan*.
korak naprej od prve obnove v smer sodobnega vinogradništva.
Ce opazuješ opisan način divje obnove, se ti zastavi vprašanje, ali ima smisel tako obnavljanje. Ce razčlenimo vse zle posledice take obnove, pridemo do zaključka, da se s tako obnovo dela več škode kot koristi. Nekvalitetne sorte se v bodoče ne bodo mogle vnovčiti, starinska obdelava z izključno uporabo človeške delovne sile, bo na predraga in bo stala več, kot bo znašala vrednost pridelka. Tudi pridelek je v takih nasadih zaradi pomanjkanja sončnih žarkov zelo nizek. Zato je bolje, da take nenačrtne obnove sploh ni.
Marsikdo se bo zato vprašal, kaj je storiti. Edini pameten odgovor na to bi bil: Kjer imajo ljudje in Kmetijske zadruge lastna sredstva za obnovo in kolikor je na razpolago cepljenk, se naj po 2 ali več vinogradnikov med seboj sporazumejo, za obnovo večjega kompleksa od 50 arov navzgor. Manjše parcele se pa naj sploh ne obnavljajo. Za večje parcele bo postaja za vinogradništvo in sadjarstvo pri OLO Krško izdelala ustrezajoče načrte, tako da bodo ti nasadi odgovarjali sodobnim principom vinogradništva. Kjer pa tega sporazuma med vinogradniki le ni mogoče doseči, pa naj raje poča-
kajo z obnovo. Cez 2 ali 3 leta bo kredit za obnovo, na razpolago bo dovolj cepljenk in bodo tudi izdani tozadevni predpisi po katerih bo vinogradnik, ki ima v sredi med drugimi parcelami, svojo parcelo tudi proti lastni volji prisiljen dati svojo parcelo v celotno kompleksno obnovo hriba.
Odgovorne gospodarstvenike na vasi prosimo, da to misel zastopajo in jo med vinogradniki tolmačijo.	D.
Sevniški most vzpostavljen za premet
2.	t, m so končali z delom na sevniškem mostu čez Savo. Omenjeni most so popravljali od 16. septembra pa vse do decembra. Skupno so vgradili okrog 200 kub. metrov smrekovega in hrastovega lesa. Za delo in les so porabili dinarjev
Most je torej zopet odprt za ves promet, dopustna teža pa je 10 ton.
Zagovarjali se bodo
Nekateri predlagatelji Kerinove kandidature, iz občine Podbočje so obvestili okrajno volilno komisijo, da so podpisi nekaterih oseb iz občine Podbočje za umik njihove kandidature, potem ko je Kerin sam dal pismeno izjavo okrajni volilni komisiji, da od kandidature odstopa, falsifici-rani. Z drage starni se širijo glasovi, da so bili podpisi falsifici-rani od nekaterih oseb tudi na predlogu, za kandidiranje Kerina. Ker je okrajna volilna komisija na osnovi od občine overovljenih podpisov po zakonu uveljavila tako predlog kandidature, kakor tudi njen umik, je zadevo predala Javnemu tožilstvu, da stvar razišče in da proti krivcem uvede postopek.
Osnovna organizacija IMS Brežice
Vsakdo, ki nekaj dni biva v Brežicah, dobi vtis, da delo stoji na mrtvi točki. Toda ni tako — mladina dela! Na zadnjem sestanku ob številni udeležbi smo sklenili ustanoviti mladinski orkester (ima že vaje) in organizirati plesne vaje — problem je bil dobiti le tako primeren prostor; ob podpori množičnih organizacij smo tudi,ta problem rešili in dobili dvorano prejšnjega vajenskega doma.
Dramska sekcija si je izbrala igro, ki jo bo v kratkem postavila na oder ter z njo gostovala po okoliških vaseh ter aerodromu (kolikor odobrijo). Tudi o drugih problemih je bilo govora. Pereč problem so denarna sredstva, zato apeliramo na vsa domača podjetja, da nam pomagajo, kolikor je v njihovi moči.	C. M.
★
Sevničani bodo po dolgem času debili postajo
Pred nedavnim so pričeli v Sevnici s pripravljalnimi deli pri graditvi novega postajnega poslopja. Načrti sicer še niso, vendar bodo v doglednem času gotovi. Gradnjo je prevzelo Okrajno gradbeno podjetje Kr-
4 milijone ško.
Nova postaja bo
Zalokar A.:
Reportaža z ekskurzije
(Nadaljevanje sledi)
»Vstop prepovedan!« se je včasih uradno glasilo na listku pred vratarnico. Sedaj tega napisa menda n; več, pa tudi če bi bil, ga ono jutro gotovo ne bi nihče spoštoval, kajti zunaj je bilo mrzlo in nekateri so prišli že celo uro pred odhodom avtobusa. Poiskali so si zavetja na toplem pri vratarju in malo je manjkalo, da niso napravili z njim kot jež z lisico.
»Nič se mi ne mudi«, sem si mislil, ko sem jo počasi ubiral proti tovarni. »Če smo rekli ob petih, potem pred šesto gotovo ne bomo odrinili«. Toda skoraj bi se uštel, kot se je nekdo, ki je tudi računal na zamudo, pa jo je potem z drugim avtomobilom pripihal za nami ter nas ujel v Zagrebu. Začul sem brnenje motorja in pospešil korake, toda preden sem prišel do vhoda, se je zadnja gruča speljala iz vratarnice. Imel sem srečo, da sem v avtobusu dobil mehak sedež, kajti kdor je prišel za menoj, si ga je moral prinesti iz oisarne in je potem vso pot tožil o slabi prožnosti te svoje naprave Nekdo je s treskom zaloputnil vrata in pe-
gremo
Delavci Celuloze poučno potovanje.
Hladno je in nikomur ni do kramljanja. Precej nas je, ki smo s popoldanske izmene prišli pozno domov in b; nam najbolj prijalo dremanje. Voz pa trese in poskakuje ter nas kmalu razgiba. Ko se zdani in vidimo, da je pred nami krasen dan, smo že kar dobro razpoloženi. Oglasi se pesem, ki se potem vrsti druga za drago, le »tolovaj Mataj« na zadnji klopi večkrat prekine s kakim dovtipom. Temu načelu, ostane zvest vso pot in tako skrbi za dobro voljo. Čas hitro beži, prav tako tudi naše vozilo in znajdemo se v Zagrebu, kjer si
načelu: levo, naravnost, desno | se med seboj ne poznali, bi ve-itd. Pepi, ki menda najbolj po- ' deli, v katerem oddelku kdo
zna pot, drobi z nogama od nestrpnosti in daje navodila, toda kaj, ko pa sedi čisto zadaj in ne more prevpiti neštetih glasov, da bi ga slišal šofer. Čez čas zopet obstojimo. To pot ni konec ceste. Nekdo pokliče. Pepi naj gre k šoferju in mu' od blizu narekuje pravilen vrstni red. Ko napravimo nekaj ostrih ovinkov, se avto zopet ustavi in pri zadnjih vratih se
dela, ker se vsak pač najbolj zanima za svojo stroko. Po strojih in tesnih prostorih se vidi, da je bila tovarna zgrajena pred sedemdesetimi leti; vendar pravijo, da se zadnje čase marsikaj izboljšuje. Nabavili so tudi že nekaj novih strojev, med katerimi je pomenben zlasti oni, za drobljenje celuloze in papirnih odpadkov.
Radi bi se še razgovarjali
Krediti trgovinskim podjetjem po znižanju cen tekstila
Z odločbo odbora za* gospodarstvo zveznega izvršnega sveta bo Narodna banka FLRJ zmanjšala redne kredite, ki jih je dajala trgovinskim podjetjem in zadrugam, in to za znesek znižanja cen tekstilnih proizvodov
Narodna banka lahko daje terminske kredite z rokom treh mesecev onim trgovinskim podjetjem, katerim prejeto povračilo iz sredstev rezervnega fonda, sredstev fonda za samostojno razpolaganje in zneska neplačanega fonda plač nj zadostovalo za kritje znižanja cen. Z isto odločbo odbora za gospodarstvo je Narodna banka pooblaščena, da izvaja revizijo kratkoročnih kreditov.
*
MASKA PROTI LONDONSKI
noaiv
Zloglasna londonska megla je samo lansko leto terjala 4.000 človeških življenji umirali so zaradi zadušitve, prehlada in prometnih nesreč. To leto mislijo pomagati ljudem s posebnimi maskami iz gaze, ki bodo ščitile usta in nos. Predlog je dala zdravniška zbornica londonske oblasti. Maska bo stala okoli 45 dinarjev in časopisi so že z velikimi napisi začeli propagirati prednosti maske
F ATA MORGANA V NEMČIJI
Za Evropo nenavaden in redek atmosferski pojav so opazili na meteorološki postaji
nameravamo ogledati tovarno Kam? Možakar osramočeno celuloze in papirja. Več jih je, j skloni glavo in jo popiha. Smeh ki so že bili tam in hočejo biti j iz avtomobila ustavi nekaj miza vodiče. Vsakdo ve za naj- j moidočih, ki so nam povedali, krajšo pot: levo. naravnost pa da nismo daleč od cilja, desno..., samo. da je vrstni j V tovarni nas sprejme inže-red različen. Ob ugibanju in nir, s katerim smo že prepiranju, kdo ima prav, se! znanci, saj je bil pred
ves rdeč prikaže Pepi, ki med delavci, toda že nas kličejo, ker silnim krohotom hiti pripove-1 se mudi. Pred seboj imamo še i Oberwissenthal v vzhodnem dedovati:	»Prav sem jim pove- j dolgo pot do Prijedora, mimo- j lu Nemčije na nadmorski višini
dal: levo, pa desno in še ma-j grede si želimo ogledati še že- 1-2 m®trov- ”Fata morgana« je lo... Kar naj vozijo, če me lezamo v Sisku. Pozdravimo zrca/,®n,e. oddaljenih krajev v nočejo poslušati.« V tem pride! se, povabimo kolektiv, naj nam gofnjI,. s,°jm zraka in se redno Starejši Zagrebčan, ki nam pove za pravo pot. Da ne bi spet zašli, prisede k šoferju to mu daje smer. Toda glej ga spaka!
Ne traja dolgo, ko se znajdemo poleg gradbišča, ki smo ga že enkrat obšli in obstanemo.
vroe obisk in šofer že zatrobi * po-lavjja V^h in Puščavskih
jajo skozi stekla, postajajo I	k’ i? od tega mesta odda-
vedno močnejši, in prepričajo j , .m Pojav Je tra,aI nekatere, da so bili v zmoti, ko
so se že iz strahu pred mrazom obotavljali iti na pot. Edino cesta, saj po vedenju avtobusa sodeč, mora biti podobna onim v Sloveniji. Tovariši na zadnjem sedežu namreč večkrat z dobri glavo poskušajo trdoto
letom Središče zanimanja postane j miške, znanstveno
OKOSTJE NAJMANJŠEGA SESALCA
Naravoslovec in raziskovalec podzemeljskih jam dr. Georg Brunner iz Numberga je našel v nemškem delu pogorja Jure stropa.! ostanke okostja predzgodovinske
Tm	n	im..— _ __ _
avto sunkoma ustavi. Nesreča,] dni premeščen iz našega pod- »Stibrič« in njegova steklenica" ] “sorex nrinatissTmus« ’smatrTse karambol? Oh ne, le ceste je jetra. V dveh skupinah se na- ki jo baje sumliivo skriva in bi j za najmanjšega sesalca kar jih zmanjkalo Znaidemo se na pro-! potimo po obratih. Z zanima-' jo kazalo Izvleči na svetlo in je sploh kdaj živelo Kosti so stranem dvorišču, od koder je njem ogledujemo strojne napra-	kolektivno poizkusiti vsebino.!	tako drobne, da padajo	skozi si-
,	„	..	Kam° en izhod: na levokrug.ive in se razgovarjamo z delav-	Pa si ne da dosti do živega. 1	to z 1,5 mm premera.	Do sedaj
terokrake	zvezde.^ ki	žarno	nad Dobri roznavalci Zaereba dnlo- j ci. vodič nas pa opozarja na	Pozneje zamenia celo sedež,	je našej tako okostje	samo še
vhodom so	kmalu	ostale	zai *i1o orientacijo in že vozimo razne podrobnosti in odgovarja	morda zaradi ljubega miru ali j	francoski raziskovalec	v franco-
ovinkom.	I okrog voglov po že omenjenem na kopico vprašanj. Tudi če bi	pa iz ljubezni do steklenice. Iškem delu Jure.
s peronom vred dolga približno 70 in široka 11 metrov,J zgrajena bo iz treh traktov. Srednji trakt bo enanadstropen, ostala stranska trakta pa bosta pritlična. Predračun še ni popolnoma gotov, računajo pa, da bo stalo to novo poslopje z vsemi obrtniškimi deli vred ca 55 do 60 milijonov dinarjev.
V letošnjem letu bodo, seveda, če bo ugodno vreme, pričeli z betoniranjem temeljev in ostalimi pripravljalnimi deli, glavna gradnja se bo pa nadaljevala prihodiije leto.
Knjižni program Prešernove družbe za leto 1955
Vsak član Prešernove družbe bo prejel najkasneje do 1. decembra 1954 naslednjih pet knjig:
1.	Koledar za leto 1955;
2.	Povest Franceta Bevka:
»Tuja kri«;
3.	Honorč de Balzac: Gob-seck in druge zgodbe«;
4.	Mladinsko povest Iva Zormana: »Svobodni gozdovi«;
5.	Poljudnoznanstveno delo:
»Dežele sveta«.
Potrudili se bomo, da bodo vse knjige tudi po opremi dostojne svoje vsebine. Posebno opozarjamo na knjigo »Dežele sveta«. Knjiga bo tiskana v formatu kot koledar in bo imela 20 do 30 dvobarvnih zemljevidov dežel vsega sveta. Opremljena bo z osnovnimi zemljepisnimi, gospodarskimi, političnimi in zgodovinskimi podatki, ki bodo podani na pripoveden način brez nepotrebnih številk in statističnih podatkov. Knjiga bo poleg tega tudi še bogato ilustrirana s slikami in skicami ter bo predstavljala trajno vrednost.. >
Kljub izredno velikim stroškom pa ostane članarina neiz-premenjena,
240,— din,
to pa zaradi tega, ker pričakujemo, da bodo podprli naša prizadevanja ne le delovni kolektivi, ustanove, zadruge in organizacije temveč tudi vsak ljubitelj knjig s tem, da postane podporni član ter vplača vsaj najmanjšo podpornino 500 din.
Postanite podporni član tudi vi in sodelujte pri širjenju napredne knjige!
Redne in podporne člane sprejemajo vsi poverjeniki in vse knjigarne. Ustanovne člane pa Glavni odbor.
Prešernova družba Ljubljana, Ulica Toneta Tomšiča 9
Pred dvanajstimi leti
(Nadaljevanje in konec)
Dne 26 novembra 1941 se je ta prva brežiška partizanska četa preselila iz Lokev v Gorjane pri Podsredi. Na kleti vinogradnika Kunej Jožeta si je izbrala svoje domovališče Pričela se je množiti. Tov. Kunej Jože pa jo je oskrboval s potrebno hrano. Njen prvotni namen je bil od tukaj napadati Št. Peter pod Sv. Gorami, od koder je okupator izseljeval naš živelj ter tako pripravljal prostor kočevarskemu »Herren-volku«.
28. november 1941 je bil dan zavit v gosto meglo. Okupator, kateremu je neka domača pro-palica že izdala partizansko zbirališče, je izkoristil to meglo ter neopaženo obkolil partizansko četico na omenjeni kleti v Gorjanah. Zaradi desetkratne nemške premoči je bila četa v nadčloveški, junaški borbi, ko ji je pošla vsa municija, poražena. Hlebec Draško iz Brestanice, Cerjak Marjan iz Brežic, Milavec Ivan iz Brežine ter Kovačič Milan iz Krške vasi — sami mladi fantje od 17 do 24 let — so obležali mrtvi. Ujeti pa so bili tedaj tovariši: Hlebec Jožko, Vizovišek Jovo, Sinkovič Franci in Kornher Roman iz Brestanice, Omerzu Jože iz Senovega, Cerjak Srečko iz Brežic, Smrekar Srečko iz Čateža, Milavec Albin in Marjan iz Brežine ter Saurič Jože iz Velikega Obreža, fantje od 17 do 27 let Ujeti tovariši so morali potem na kozjanskem pokopališču najprej pokopati svoje padle tovariše. Od tu je še Hleb-čev Jožko poslal svojemu osivelemu očetu v Brestanico listek s sporočilom: »Tu v Kozjem moram pokopati Draškota, Kdo in kje bo pokopal mene, ne vem ... Tvoj Jožko.« Ujete partizajie je potem odpeljal gestapo v Maribor, kjer so bili grozovito mučeni. Ko smo po enem mesecu že čitali na ti-
stih pošastno se režečih velikih rdečih plakatih imena v Mariboru in Celju ustreljenih partizanov, so Se naša srca v nemi grozi zdrznila, zastal nam je dih, stisnili smo zobe, stisnili pesti k maščevanju. Imena na Gorjanah ujetih partizanov so bila »v svarilo vsemu prebivalstvu« že objavljena na rdečih plakatih. Dne 27. decembra so bili ustreljeni ter nato prepeljani v Graz in tam 30. decembra 1941 upepeljeni.
V Gorjanah so bili tedaj po čudnem naključju rešeni le trije tovariši:	general-major Dušan
Kveder, Rudi Janhuba in Žener Mirko. Ker je bil slednji kasneje kot talec v Zagorju ustreljen, živita od prve brežiške partizanske čete le prva dva.
Po vsem tem pa je okupator pričel srdito gonjo za svojci posavskih prvoborcev. V Ausch-witz in njemu podobna taborišča so jih gonili in le redki od njih so se po osvoboditvi še vrnili na svoje domove.
Na Kunejevi kleti v Gorjanah je vzidana spominska plošča z napisom:
»Beli, prebeli so češnje cvetovi,
temni, pretemni so prvoborcev
grobovi*.
Spomin na prve posavske partizane, ki So padli na Gorjanah spomin na tiste ponosne, neustrašne fante naj ne bo nikoli izbrisan iz naših src! Naj oče in mati, dedek in babica ohranita v svojih pripovedovanjih še poznim zanamcem te fante kot svetle zglede ljubezni do svojega naroda! V tistih najtemnejših dneh naše zgodovine pred dvanajstimi leti so ti mladi fantje dobro vedeli, da je bodočnost samo • na strani pravice in resnice. Zato s krvjo naših najboljših fantov napisane strani zgodovine našega Posavja ne smejo zbledeti nikdar!	MA
C anom in poverjenikom Prešernove družbe
Pričeli smo razpošiljati letošnje _ zbirke knjig Prešernove družbe. Razpošiljanje pa bomo predvidoma zaključili do 12. decembra.
Člani prejmejo knjige tam, kjer so knjige plačali: torej samo pri svojem poverjeniku ali v knjigami, če so se vpisali v članstvo tam. Zaradi premajhnega zanimanja za boljšo vezavo knjig ne bomo vezali
Novi poverjeniki naj javljajo svoje naslove, da jim pošljemo potrebne tiskovine in pooblastilo.
Prešernova družba Ljubljana
Ulica Toneta Tomšiča 9
Kmečka dekleta, ali že veste?
Poverjeniki! Razdelite knjige, brž ko jih prejmete!
Člani M do 20. decembra ne bi prejeli knjig, naj se zanimajo zanje pri svojih poverjenikih; sporne primere pa javljajte nam.
Oni, ki se žele vpisati v članstvo in prejeti letošnjo zbirko knjig, lahko to store pri poverjeniku, ki ima v ta namen nekaj zbirk več, ali v knjigami ah pa direktno pri nas. V tem primeru morajo plačati 25 dinarjev za odpravo.
Vse člane vabimo, da se ob prejemu letošnje zbirke vpišejo v članstvo za prihodnje leto. Ob vpisu lahko vsak član plača samo prvi obrok članarine, t. j. 60 dinarjev, nato pa najdalj V 3 mesecih še ostale tri obroke po 60 dinarjev.
Pokažite letošnje knjige ter knjižni program za leto 1955 onim, ki še niso člani in jih pridobite, da se vpišejo v članstvo Prešernove družbe.
Okrajna zadružna zveza organizira gospodinjski tečaj v Radni pri Sevnici. Tečaj bo internatsko urejen in bo trajal od 15. decembra 1953 do konca januarja 1954. Dekleta se bodo učila praktičnega gospodinjstva, kuhanja, šivanja in ročnih del, poslušala predavanja o ljudski prehrani, prvi pomoči, mlekarstvu, perutninarstvu, vrtnarstvu in podobno.
Natančnejše informacije dobite piri Vaši zadrugi, katera zbira tudi prijave do 10. decembra 1.1.
V Turčijo so prispeli naši vagoni
V Turčijo so dospele prve pošiljke tovornih vagonov, katere so izdelale naše tovarne »14 oktober« iz Kruševca, Tovarna vagonov iz Rankovičevega, Tovarna »Dragoslava Djordjevič Goše« iz Smederevske Palanke in Tovarna »Djure, Djakoviča* iz Slavonskega Broda. Prva pošilj-
Rešimo mladino
pred alkoholizmoml
Mladina, ki je že zaradi po-dedovanosti in pijančevanja v rodbini neodporna ter često tudi duševno okrnjena, otopeva še bolj po lastnem, rednem uživanju alkohola.
Tako je vse manj dostopna vzgajanju in vzgojnim vplivam življenja. Zato je skoraj razumljivo, da so naši vinski kraji na slabem glasu zaradi visokega števila pretepov in surovih pobojev, moralnih prestopkov in raznih zablod. Po večini pa v pogovoru z mladimi ljudmi v teh krajih čutimo, da kljub vsemu videzu v njih ni zlobe in posebne pokvarjenosti ali surovosti. Začutimo pa tudi, da v njihovih slabih dejanjih skoraj ni osebne krivde in odgovornosti. Povečini so namreč ta dejanja posledica nevzgojenosti, ki je šola to ljudska oblast z vso svojo resnično skrbnostjo in odgovornostjo, z vsem iskrenim delom za ljudstvo sami ne moreta odpraviti.
Prav posebno težkočo vzgajanja glede na alkohol in njegove učinke vidimo v dejstvu, da se alkoholizem in moralno propadanje človeka medsebojno podpirata in stopnjujeta. V pijanosti izgublja človek čut za dostojnost. Pijan človek govori o stvareh, M se sicer v družabnih pogovorih ne omenjajo, rabi pri tem besede, ki bi jih trezen ne mogel izgovoriti brez zardevanja. V pijanosti postanejo stvari predmet javne debate in
često vir plitve zabave. V pijanosti se človek zavrže in potepta, v svoji duši uduši vse tiste obzire to finese, s katerimi jo je obdal čut za dostojnost in ki jih je vzbudila vzgoja.
Da bodo ljudje, ki trdo živijo in delajo ter iščejo v vinu utehe in užitka, vendar mogli najti obojega kje drugje, je treba z vso skrbnostjo misliti na resnično kulturno delo med narodom, na dobre in zanimive človeku dostopne knjige, na primerna predavanja, na zdravstvene in kulturne filme ter radio.
Okrajni odbor Rdečega križa Slovenije nadaljuje z zdrav, tečajem za prosvetljevanje ženske mladine roj. leta 1934 in 1935.
Kakor smo že poročali v našem časopisu, še vedno nekateri starši vztrajajo pri svoji zaostalosti, češ: »Čemu je potrebno to pohajkovanje? Tudi jaz sem bila mlada in sem dočakala visoka leta brez vaših tečajev, pa bo tudi moje delile.« Okrajni odbor RK ne posluša teh godrnjačev, kajti volja našega odbora in še večja volja samih tečajnic je, nemoteno napraviti ta koristen in življenjsko potreben zdravstveni! tečaj. Peščico godrnjačev in ner. I gačev proti naši volji in volji slovenskega naroda pa bomo objavljali na tem mestu.
Okrajni odbor RK Krško.
ŠPORT
Najtežja ovira k I. mestu premagana
ROGATEC — TVD PARTIZAN (Brežice) 2:2 (2:2)
Radovedni smo bili, ali bo Rogatcu uspelo odvzeti Brezi ča-nom obe točki, kajti v dosedanjih tekmah je pokazal odlično igro ter se predstavil kot kandidat za I. mesto. Brezičani pa kljub temu da niso bili kompletni (v moštvu so nastopili 3 mladinci) so bili optimisti — zaupali so v lastne sile.
Domačini so silovito krenili s centra z željo, na hitro opraviti z gosti, potem se povleči v obrambo in tako očuvati rezultat. V 3. minuti z avtogolom gostov so vodili z 1:0, nekaj minut zatem pa so povišali rezultat na 2:0. Prvih deset minut so gospodarili na. igrišču, nakar so gostje prevzeli pobudo ter v dveh minutah dosegli 2 zadetka in s tem postavili končni rezultat. Vrstili so se še obojestranski napadi, ki pa niso prinesli odločitve niti enim niti drugim. Domačini razen 'borbenosti niso pokazali nič drugega kot oster Start na prvo žogo in to jih je tudi rešilo poraza. Pri gostih pa je bilo obratno, igrali so lagodno ter včasih dovolili nasprotniku da uredi svoje vrste. V 76. in 80. minuti so gostje imeli dve krasni priliki, da povišajo svoj
ka je sestajala iz 150 odprtih in zaprtih vagonov. Turški strokovnjaki in gospodarstveniki so s kvaliteto izročenih vagonov zadovoljni. Na osnovi sporazuma med nami in Turčijo bodo do kraja tekočega leta izročila naša podjetja turškim še 1500 vagonov.
rezultat, toda držala se jih je smola, enako kot so igrali proti j Krškemu. Žoga je zadela oba- | krat statvo. Domačini so zado- j voljili s svojo borbenostjo, pri j gostih pa se je izkazal vratar, j ki je bil obenem najboljši mož na igrišču. Sadnik je bil dober.
Tekma je bila fair, videti pa je bilo, da so domačini trili zadovoljni z neodločenim rezultatom, saj je to vsekakor uspeh za Rogatec. Brezi čani pa so znova dokazali, da kakor v krškem okraju tako tudi v H. celjski skupini nimajo nasprotnika, ki bi se i uspehom uveljavil. Po VI. kolu je na čelu tabele TVD Partizan (Brežice) z 11 točkami in goldiferenco 21:4.
Kolikor Rogatec ne izgubi niti ene tekme bo goldiferenca odločila, kdo izmed teh dveh bo prvak. Domačinom pa ee zahvaljujemo za prisrčen sprejem.
C. M.
Mali oglasi
Prodam zemljišče v Bregah, katastrska občina Leskovec, v izmeri 1 ha 36 a 7š kvm, skupaj ali po parcelah:
1093/2 vi. štev. 889 l ha 1 a 0,5 kvm.
1093/4 vi. štev. 983 35 a 70 kvm po 10 din ali ceneje.
Pojasnila daje Draga Vanič, Ljubljana, Moste, Pokopališka 6/1.
Prodam šivalni stroj »Nasch«. Naslov v upravi lista.
IZGUBLJENO
4. oktobra 1953 sem izgubil na peš poti od postaje do Kardeljeve ceste na Vidmu očala. Najditelja prosim, da mi jih vrne. Kardeljeva cesta 27.
?4pte
pripoveduje...
Volitve so za nami. Pretežna večina državljanov se je oddahnila, zavedajoč se, da je opravila važno državljansko dolžnost s tem, da so poverili svoje glasove ljudem, o katerih so prepričani, da jih bodo pravilno zastopali v zvezni kakor ljudski skupščini, kjer se bo razpravljalo o važnih gospodarsko političnih vprašanjih, v dobrobit našega delovnega človeka. Drugi so, teh je pa malo, razočarani, da niso mogli uveljaviti svojih stremljenj in izvoliti v skupščine ljudi, ki bi ščitili njihove sebične interese. Se vedno se dobe vaški mogotci, ki ne morejo pozabiti tistih časov,- ko so igrali na vasi vlogo
večje podpore in se jih bolj upošteva kot pri nas.« In takih izgovorov je bilo nešteto. Zdelo se mi je, kakor da sem zašel zopet med otroke, ki so se med seboj kregali in si očitali: »Pri nas je pa hiša zgorela, pri vas pa ni! Pr; nas je pa krava po-
n*	^	vrgla, pri vas pa ni. Našo mamo
S "mlSTito vi, r. p* ’-*"»»■	H.-„* M f'
žilo. Sami pa so se redili na ra- ?ov!e”„r=z™^,V° ]®'	S.
čun žuljev delovnih ljudi. Ti se nikakor in nikakor ne morejo
be povsod nergači in večni nezadovoljneži, ki se čutijo pokli-vživetTv ‘našo stvamosT in v dej- cane vse kritizirati in omalova-stvo, da jim je za vselej »odklenkalo«.
Za časa volitev sem hodil po okraju, gledal, opazoval in se marsikomu in marsičemu, sme-
ževati, kar je sodobno in v prid skupnosti. Ti ljudje pač vidijo pred seboj samo svoj osebni interes ne pa skupnost
^	___ _____________ 2e pozno popoldan sem prišel
jat* Ko" sem 'prišel' tako v vasico na volišče v Dolskem. Lepo sem Krajno brdo, zvedel sem namreč . pozdravil, ko sem vstopil, vendar že na volišču v Kladju, da se vo- 1 naenkrat skoči k men: neki tovariš, me prime za roko m pravi: »Veš, Pepče, kar ven pojdi. Najprej si oglej zunaj,« jaz sem
livci iz Krajnega brda v silno malem številu udeležujejo volitev, zato sem se odločil, da jih po- ...	- -
iščem in jih vprašam o vzrokih, : razmišljal o tem, kdaj sem zakaj še ne gredo volit. Takoj, i temu človeku zameril, res je da ko sem prišel v vasico, sem sre- ; nimam pravice iti na vo isce. čal nekega možaka, ga pozdravil ampak tak nastop m. m s® in vprašal: »No oče, kaj pa na glavo. A ko stopiva pred \r volitve ne boste šli?« Nekam jez- , nadaljuje: »Poglej si, ali nismo no me pogleda, premeri od pet j lep*0 okrasili?	ni ”
do glave in pravi: »Nak, tisto pa j lepše okrašeno volišče v našem ne!« Na moje vprašanje, zakaj j okraju? In ne samo to, tudi u sine, nadaljuje: »Mi ne bomo hodili j ležba pri nas je nad 90%.	1>
volit v Kladje, zakaj pa niso ng- • da boš nekaj napisal o e -■	-
pravili pri nas volišče, tako ka- j ne boš vedno samo go r • «
- 1 oddahnil sem si, ko m; je to povedal in mu obljubil, da bom res nekaj o tem napisal, ker je res bilo volišče zelo lepo okrašeno in tudi uspeh je bil odličen. Sicer ne samo v Domskem, ampak v celi senovški občini.
V zadnjem času so bili vsi kandidati, res vsa čast jim, zelo požrtvovalni iri pridno obiskovali volivce. Upam in pričakujem, da izvoljeni kandidati po volitvah ne bodo pozabili svojih volivcev in jih ravno tako pridno obiskovali in skupno z volivci reševali razna gospodarska vprašanja v dobrobit našega delovnega človeka.
Pozdravlja vas Pepče
P«
kor je bilo vsakikrat, volišče naj bi napravili pri nas in volili bi vsi.« Nasmejal sem se takemu izrazitemu lokalpatriotizmu in mu svetoval, naj pri bodočih volitvah predlaga nov postopek, in sicer tako, da bi kandidati imeli volilne skrinjice na hrbtih, z njimi seveda bi morale hoditi tudi volilne komisije, in tako hoditi od hiše do hiše in pobirati glasove. Izrecno sem mu pa povedal, da dvomim, ako bo s tem predlogom uspel. Vendar, da zadostim njegovi lokalističrii težnji, mu pač drugega nasveta nisem mogej dati.
Drugod so zopet nekateri užaljeni volivci odklonili svoj glas kandidatomj češ, da novi gozdarski zakon o sečnji jim popolnoma onemogoča gospodarski razvoj in življenje. Radovedno sem vprašal očanca, ki mi je to zabrusil pod nos, ali mar misli, da so samo v njegovi občini gozdovi? A ker sem že dopoldne poslušal radio — poročila o jepi volilni udeležbi na Senovem, sem mu pokadil pod nos: »No, oče, kaj mislite, da zakon o sečnji ni zadel tudi pri vasi senovske občine? Saj imajo tam tudi gozdove in sicer precej in vendar so se v častnem in zelo lepem številu udeležili volitev.« Odgovori) mi ni ničesar, namrdnil se je ter odšel dalje. Drugod sem pa naletel na take primere:
»Mi ne gremo volit, ker je naša občina previsoko obdavčena, sosednja občina pa ni,« drugod zopet:	»Naša občina ni dobila
skoro nikakih podpor, medtem, ko so druge občine dobile večje podpore.« Ali pa: »Občine v štajerskem predelu okraja dobivajo
Kino Brežice
5 do 6. decembra premiera italijanskega filma:	»Ni miru
pod oljkami«, F. N. 42, Lucia Baze, Raf Wallone.
8. do 10. decembra premiera italijanskega filma:	»Moj sin
profesor«. V glavnih vlogah Aldo Fabrid in 3 sestre Nava.
II. do 13. decembra premiera ameriškega filma: »Njeno lastno življenje«, F N 43, v glavnih vlogah Lana Turner.
Kino Sevnica
5. do 6. decembra ameriški barvni film: »Plamen in puščica«.
Sejmi
v okraju Krško
6.	decembra v Sevnici.
v okraju Trbovlje
5. decembra v Trbovljah.
Dobriča Cosič:
DALEČ JE SONCE...
Koliko bolj se je približeval prostoru med ognji, toliko hitreje mu je trkalo v glavi: »Ta hip, ta hip!«
Ognja sovražnikovih zased skoraj ni slišal. Bombe, puške, mitraljezi, vse to se je zlilo v en sam, dolg in strašen strel. Metal je bombe, streljal in tekel; nekoga je pomendral, blizu njega je nekdo zastokal... Zaletel se je v bukev. Udaril se je, omahnil, padel. Takoj je poskočil in stekel dalje. In nenadoma je nastala tišina. Težka in glasna kot eksplozija.
... Ob jutru so se sešli in prešteli: bilo jih le le pet manj kakor opolnoči pred prebojem.
Uča se je lotila utrujenost in nekakšno razočaranje, ker se je končalo drugače, kakor je pričakoval in mislil.
30. poglavje
V celodnevnih bojih je Pavletova četa v nekaj dneh razbila četniške in nedičevske skupine v Donjem Levču. Ostanek četnikov se je umikal globlje v Sumadijo in tam osredo-
točeval svoje sile. V tem času je četa narasla, se še bolj oborožila in opremila ter se uspešno tolkla z manjšimi ljotičev-skimi in nedičevskimi skupinami. Partizani so v kratkih pohodih križarili po valovitem ozemlju in prirejati politična zborovanja. V vsaki vasi je pristopilo k njim po nekaj novih borcev, deloma zaradi mobilizacije partijske organizacije deloma samostojno. Ljudstvo se je čedalje bolj navajalo na partizane in se jih čedalje manj balo, kljub bedasti četniški in ljotičevski propagandi, ki je partizane prikazovala kot ustaše, Žide, požigalce domov, brez-božnike. »ubijalce Srbov«, M »kuhajo otroke v kotlu« in »živijo z materami in sestrami«.
Vas Šljivica, kjer je bil pred prihodom partizanov štab čet-niškega korpusa, se ni sprijaznila s partizani. Iz nje so kmetje dvakrat, trikrat obstreljevati kolono. Pavle in Vuk sta se odločila, da bodo podnevi prišli v Šljivico in prirediti zborovanje. Pavle je upal, da bo to politično učinkovalo in spodneslo
tla četniški propagandi med kmeti, Vuk pa je mislil, da jih bo njihov prihod tudi preplašil. Kolikor bolj se je boj razvnemal to so se kmetje začeli opredeljevati za partizane in četnike, toliko bolj je Vuk verjel v moč kakor pa v lepo politično besedo. Pavle je za naslednjo noč po Maksimu sporočil Jovanu, naj pride v Šljivico, ter je nestrpno pričakoval Jovana z Brkovim pismom, ki ga bo moralo obvestiti o položaju na Jastrebu! in o Uču. Malo se je bal, da bi se dolgo zadrževali v tem kraju, ker je vedel, da bodo Nemci po vsem, kar so partizani na tem ozemlju storiti, opustiti Jastrebac, zasedli Moravo in vse sile vrgli nanje.
Približevati so se Sljivici po krivuljasti poti, ki se je stisnjena med visoke plotove spuščala po dolgi rebri proti vasi. Vuk *e je pridružil predhodnici. Mudilo se mu je, da bi bil čimprej v Sljivici: mislil je takoj oditi v hišo, ki je bil v njej nameščen štab četniškega korpusa, kjer je bila Branka, in pri
kmetih o njej poizvedeti. Bal se je, da ne bo dovolj močan, da bi zapustil ta kraj, preden ne bo zvedel, kaj je z Branko. Bil je grozno nesrečen Svoje razpoloženje je trdovratno skrival; ni na široko pridigal in se hvalil z nesrečo. Pavle je z njim večkrat poskušal govoriti o Branki, toda Vuk je to odločno in trdovratno odklanjal. Tudi stari partizani, ki so ga dobro poznali, so po Vukovem vedenju čutili, da hudo trpi. Zaradi tega, ker so vsi to vedeti, sta Vuka še bolj grizla in pekla strah in bolečina. Ni spal, na istem mestu sploh ni imel obstanka, nenehno si je iskal dela in skušal biti čimbolj sam. Pogosto je hodil s patruljo; kadar so se kje ustavili, se je javil za celo noč za razvodnika. ! Opazno je hujšal. Skrivaj je | poizvedova' o ženi pri ujetih ! četnikih in kmetih, ki je zanje ! domneval, da bi mu mogli kaj j povedati. Zvedeti pa ni mogel j ničesar zanesljivega Brankina ! usoda je postajala zanj čedalje ! bolj skrivnostna.
Daleč na zahodu se je krvavo januarsko sonce zagrebalo v pepelnate gomile oblakov, ki so se povesiti po gričih in planin-I skih vendih. Pod sinjemodro j nebesno avbo, razpeto nad : vrhovi planin, je visoko nad predhodnico hitel divji golob
nekam na prenočišče. V plotovih, ki so mimo njih hoditi partizani, so vreščale in z belimi repki mahale srake, prebrisane nepridipravke in tatice, vedno same in vedno v bližini vasi. Nad vasjo se je predhodnica ustavila, kakor bi hotela uživati v lepem pogledu na Šljivico. Med dvema gričema, med črnimi sadovnjaki sliv in jablan leži vas kakor razprta knjiga. Nad njo se dvigajo v višino in valovijo iz dimnikov modre perjanice dima. Kolo na vodnjaku glasno cvili. V drvarnicah klestijo sekire.
»Zakaj Stojimo?« je nekako zmeden spregovoril Vuk.
razen če pride katera od drugod,« je mirno odgovoril starec z rumenkasto bradico, najbrž hišni gospodar.
Ostali so se resno in mirno ozrli v Vuka ter dalje srkali žganje.
»Je kaj četnikov pri vas?«
.»Ni, Mi se nikamor ne vmešavamo. Obdelujemo svojo zemljo in sedimo doma.«
»Kdo je vaški komandant?«
»Kakšen komandant? Vsak izmed nas ie komandant v svoji hiši,« je'brezbrižno odgovarjal starec in s precepljeno šibo jemal čašo iz kotlička.
»Star si, te ni sram. da la-žeš?« se je ujezil Vuk in zvišal glas.
»Brada laže, ne jaz, fant. Boš
Brez odgovora so stopiti da- ,	___
lje po ozki snežni gazi odjuž- ; zvmil eno?« nega snega, ki se je pokrival z j yuk je vztrepetal, a se je ledeno skorjico. Ko so prispeli vzdržal in rekel: do prvih hiš, je Vuk zavil pro- j »Slišite' Jaz se ne znam Sati skednju, kjer so kmetje ku- uti. Resno vprašam: Kdo pehali žganje. Dvorišče je bilo . velhre vaši straži?« polno poslopij, v hlevu pa so |	»A-a-a, straži?« se je starec
kot kepe snega ležala jagnjeta, j delal kakor da bi šele -od a j Od kumin je dišala pot in celo ; razumel. »No. tisti, ki so bili v dvorišče po zavretem grozdju ] vojski kaplarji in komandirji, in vinu. Nekaj starcev je sedelo ' se VK5tifo; Vo1-ni ie na se okrog kotlička, Iti je bil poln : ie za6ela kraja. Obveščajo nas, še toplega od bakra plavkaste- kadar se bližajo Nemci, da bi
ga kotla, se greli in srkali mlado žganje ob kisli papriki.
Vuk jih je pozdravil in vprašal:
pravi čas pobegniti iz vasi. To ni nikaka straža, fant. Imajo pet. šest pušk pa po nekaj nabojev. in nekatere so celo b-ez
»Je kakšna vojska, v vasi?« j zaniračev; samo da je imita-»Pri nas ni nobene vojske, I cija.«