V Ljubljani, v decembru 1917.
POPOTNIK
PEDAGOŠKI IN ZNANSTVEN LIST.
Letnik XXXVIII.	Štev. 5. in 6.
Urejuje M. J. Nerat v Mariboru.
Vsebina:
1.	Pavel Flere: O bodoči vzgoji. (Dalje in konec)...........153
2.	J. Baukart: Nekaj o zgodovinskem pouku.................162
3.	Ladislav Poberin: Kako se je godilo slovenščini pred 70 leti? ....	164
4.	Drago Hude: Šolstvo v Srbiji. (Konec)..............171
5.	Iz šolskega dela: Analiza šolskih spisovnic. (Konec) — Matematično zemlje-pisje. (Dalje)........................180
6.	Slovstvo: Ocene. — Književne novosti — Časopisni vpogled .... 137—146
7.	Razgled: Kultura. — Šolstvo - (190) To in ono (192).
Last in založba
Zaveze avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva.
Tiska ,Učiteljska tiskarna" v Ljubljani.
Redakcija tega zvezka se je zaključila 15. okt 1917.
Agitirajte, pridobivajte novih naročnikov za naše liste, ki so:
s
Učiteljski Tovariš, Popotnik, Zvonček.
Iznova pozivamo vsa okrajna učiteljska društva, naj store svojo dolžnost v polnem obsegu! Vsi na delo!
T^if^TATl izhaja 15. dne vsakega meseca v zvezkih in riflV/lil 1IY stane na leto 6 K, pol leta 3 K, četrt leta ::	1 K 50 v. Posamezni zvezki stanejo 50 v.	::
Za časa vojne izhaja Popotnik vsak drugi mesec.
Naročnino in reklamacije sprejema Zavezin" blagajnik Fr. Luznar v
-2— Kranju. — Rokopise je pošiljati ravnatelju
M. J. Neratu v Maribor, Kaiserfeldgasse štev. 21/11.
Za uredništvo odgovoren: Anton Sterlekar.
PAVKI. FLERE:
O BODOČI VZGOJI.
(Dalje in konec.)
Koit zadnji podajamo še en načrt šolske in vzgojne reforme, ki ga pisatelj*) — dr. Al. Fischer, vse učil. prof. v Miinchnu — sam imenuje »skupni pregled o nalogah ;iin delavno torišče šolske reforme v velikem slogu«. V njem sicer ,ne navaja gotovega reformskega načrta, marveč podaja le celokupno ogrodje, na podlagi katerega naj se reformna začne; šolske reforme ne omejuje le na ozki pojem šolstva samega, v spisu obravnava izboljšanje vsega narodnega šolstva in vzgoijstva. Objavljamo pa ta spis tem rajši, ker sam po sebi nekako zaključuje lin analizira vsa naša dosedanja poročanja pod goremjim naslovom. -
Pri izboljšanju narodne vzgoje je prvi in -temeljni problem zagoto-v i t e v n a s 1 e d s t v a. Najprej morajo biti otroci tukaj in ostati morajo pri čvrstem življenju, da so lahko predlogi za njihovo vzgojo uspešni. To vprašanje samo pia splošno presega delokrog vzgoijstva, dasi ima vsekakor tudi svojo vzgojno stran. Določiti se pravzaprav tudi ne da, katero razmnoževanje je normalno, in to vprašanje morajo prepuščati vzgojitelji socialnim politikam, kajti njim samimi šc -vedno preostaja v tem oziru en reformski problem. To :je namreč v p r a š a n j e, kako naj prevzame volja za potomstvo, psihično zavzetje, uspešen boj proti nalezljivi želji po omejitvi potomstva. Kajti gotovo je: če je padajoče razmnoževanje človeštva abnormo, so vsi naštevani ekonomični iin socialni vzroki le navidezni, ne pa vznoiki prikaza. Pravi vzroki so lahko 'le biološki1 (oslabela 'zmožnost moža, spočeta nesprejemljivost žene), ki imajo svoj izvir iz napačnosti družabne uredbe, ali pa so psihološki.
*) Dr. A. Fischer: Der i n 11 e r e Z u s a m m e 11 h a 11 g u 11 d die soziologi-s c li e 11 H i u t e r g r ii n de de r m o d e r n e n R e f o r 111 t e 11 d c 11 z e 11 a u i p a -d a g o g i s c h c tu Ucbict« v »Neue Bahnen« 1. 1917. - Obširni! članek navajam deloma po izviriku, deloma v izvlečku; pripominjam pa, da rabim na mestih, kjer stoji v izvirniku »die Deutschen«, »Deutschlaiul« itd., izraze »narod«, »narodni« itd., ker sem prikrojil spis odgovar.ia.ie domačemu mišljenju, ne da bi posegal pri tem v pravice 'individualnosti spisa samega.	f-
Ta prva naloga narodne vzgoje se izvršuje uspešno z varstvom dojenčkov, iS pospeševanjem oskrbi za tnale otroke, v vzgojnih namerah za gospodinje in matere, z dviganjem zdravstva z napravami šolskega zdravmištva iin diobrotvornili šolskih zavodov za ubožnejše učence. Vse to, navidez med seboj tuje reformne zahteve imajo smisel: da skrbe za narodov obstoj, da ohranijo fizične temelje našega narodnega obstanka, voiljo za otroka in otroke. Tako pa postane tudi jasno, da tiči za posameznimi vzgojnimi zahtevami splošno socialno stanje, smotrenost v ljudskem gibanju.
Načelnemu vprašanju o zagotovitvi potomstva se pridruži takoj drugo, že manj sociailinopolitično in bolj vzgojno vprašanje o z a g o it o v i t v i zdravja i n d e 1 a z m o ž n os t i rastočega r o d ti. Veliko število otrok, ki je sicer predpogoj vsega narodnega življenja, samo še ne zadostuje; treba je, da .so otroci in mladina sploh zdravi, da zdravi ostanejo ter imajo in 'ohranijo telesne pogoje za življenje, delazuiožno v najvišjem smislu. Kar se stori vzgojnem oziru pri boju proti življemisiki slaboči, zlasti mestnih otrok, proti zdravstvenemu zanemari en ju decc po deželi in ubožnih staršev, proti zdravstveni škodi, povzročeni z učnim ustrojem, spada tudi v okvir narodne politike. Na tem torišču srečavamo .neb raj predlogov, starih in novih, površnih in premišljenih. Gotovo je dala vojna vsem šolskohigieniunim odredbam, mislim šolskih zdravnikov in šolskih strežnic nov povdarek ter stoje za prihodnji čas v ospredju, a sem spadajo tudi uredba poučevalnega in učnega ustroja po navodilih delovne higiene, razširjenje in višja cenitev uredb za telesno vzgojo, vojaška vzgoja imladine v katerikoli obliki.
Mnogoštevilno, po -vzgojnih naredibah v svojem zdravju obvarovano in v telesnem razvoju pospeševano potomstvo bo edino zmožno, da zadošča tretji vzgojni nalogi, zvišanju d u š e v .n e i z o b r a z b e. Tej zahtevi pa ne odgovarja gola pomnožite v učnih strok (zlasti se zahtevajo: rakotvorno delo, gospodinjski pouk, pouk o tirjezamstvu, svetovno gospodarstvo), niti izprememoiti snovmi izbor (pdminoženio doimovlinoznainstvo, povdarjanje le nove zgodovine i. dr.), niti izboljšanje poučevanja samega. Iz vsega izhaja potreba pominožitve in raznolikosti šolskih tipov (kot take navaja F.: rokodelske srednje šole, strokovne nadaljevalne šole za oba spola, socialne ženske šole, poleg višjih ,realk in humanističnih gimnazijec nove višje šole, tako za uporabno kulturno delo, torej za tehniko, za umetniško obrit in za umetnost, .nove visoke šole in tujezomske visoke zavode), obenem pa potreba boljše medsebojne zveze teh šolskih vrst in lažjega gibanja vstopnih iin izstopnih razmer med njimi.
V okvir teh nalog sega kot najuspešnejša in smer najbolj določujoča zahteva o postopu nadarjenih, stanovskega priikro.jenja izobraževanja zrelejše imladine, znanstvenega proučevanja stanovskih gibanj. .() teh raznih
načelih je danes mnenje boli složmio kaikor o njihovih izvajanjih za organizacijo šolstva. Kolikor dalje pa 'trajajo razgovori, kolikor temelji tejše se izražajo skupine stanov in interesentov, kolikor bolj se spoznavajo ti med seboj, toliko prej smemo pričakovati zedmjetnja v šolskih in vzgojnih zahtevah. Pozabljati pa pri tem ne smemo, da morajo predlogi drugega in tretjega kroga problemov priznavati1 vzgojni misli pravico, da se smatra za orožje v boju naroda za svoj obstanek in za svojo bodočnost.
Tretja vzgojna naloga v posameznih slučajih je po F.-iiu:
Začenja se ?c t ri o t r o š k e tn vrte u. Sedanji so najaisna mešanica dvojnih -načel: po prvem so otroški vrtoi socialne blagotvorne 'naprave za ubožne sloje ter prevzemajo slkrb za otroke materam, ki morajo skrbeti za vsakdanji kruh (osikrbovališča), po drugem so vzgojevališča, 'namenjena vsem otrokom brez razlike, da pripomorejo že skraja do socialnih privad in tako obogate in osrečijo otroška leta. Zlasti javni otroški vrtci trpe pod to nejasnostjo. Razentega se je prikazala še nova nevarnost s tem, da so otroški vritci nekake pripravnice za ilijudslko šoto. Izboljšajo se te naprave lahko le talko, če se strogo odloči njihov socialni namen z oskrbjo itn nadzorstvom od pedagoških smotrov, ter se uredi izobrazba, stališče in plača otroških vrtnarlc in doseže tako smoter otroških vrtcev kot vzgtojevališč.
Za lju d s k o š o I o je poglavitno vprašanje, ikedaj maj se njeno delo sklene in kako se priklopi višjim izobraževališčem. Ti 'momenti njene ■organizacije so glavne točke v borbi za takozvano enotno šolo. Vojna je tudi na novo odkrila nujnost 11 a d a! j e v a 1 n i h š o I. Pni tam gre največ za to, da se uvede, kjer še to ni, kot dolžnostma šola ter se proizvede, urejena potrebam naroda, kot poljedelska, oibrtna, trgovska in (za deklice) gospodinjska nadaljevalna šola. Pouk na tujih naj traja do dovršenega 18. leta.
Z bodočnostjo nadaljevalnih in strokovnih šoli je v tesni zvezi problem gotovih novih višjih šol, taikozvarnih rokodelskih srednjih šol iu tehničnih srednjih šol, ker se nujno zahteva višja izobrazba za 'delovodje, stavbene in druge rokodelske mojstre.
Pri v i šj i h šol ah sedanje imiere (tu misli P. šole, iki jih zaznamujemo pri nas s »srednjo šolo«, torej: gimnazij, realko i. dr.) se suče boj zlasti zaradi vprašanje pridržanja, ozir. odprave humanističnih predmetov. F. priznava njihovo nepraktično®t v sedanji dobi, kalkor tudi to. da humanistične šole niso več edine nositeljice izobrazbe, vendar pravi, da bi se ne smelo glasiti vprašanje: katere obstoječe šole naj se odpravijo? pač pa: za katere kulturne iu izobraževalne potrebe so poleg obstoječih nujne, ali vsaj zahteve vredne nove višje šole? Kajti — pravi —
kadar sedanje sploh ne bodo več odgovarjale izobraževalnim potrebam in kulturnim željam, propadejo same po sebi, izgube privlačno silo za
nun oži oo izobrazbo iščočih ter se same po sebi omeje. Tega procesa pa da rti treba pospeševati s ,postavnimi naredbami, niti ga preprečevati z umetnimi namišljenimi prednostmi. Za vse široke sloje, 'ki so višje izobrazbe željni in potrebni, a se :ne pripravljajo na vseučiliški študij, je najboljši pot do izobrazbe na podlagi narodne kulture. V 'kolikor pa hoče višja pripravljati za vseučilišče, ji je treba pustiti in ustvariti večjo mnogovrstnost, kajti tudi predpogoji akademiične izobrazbe ise menjavajo od dne do dne (na pr. inžener danes :in v začetku .mehanske industrije i. dr.) Zato so potrebne višje šole, ki pripravljajo na akademišiM študij, na znanstveno strokovno izobrazbo, in take, ki nudijo višjo, res splošno, a v sebi zaključeno izobrazbo, kar zahteva različne vrste in tipe višjih šol.
Pri visoki šoli je vojna na novo povzročila razmišljanje o notranjem nasprotstvu, ki obstoja med prvotno idejo proste »univcrsitas htterarum« in med zavodom, iz praktičnih oz i rov neobhodno potrebnim, ki služi izobrazbi državnih uradnikov in zastopnikov prostih stanov. Pokazala je tudi dostikrat malo osebno vez med docenti in dijaki kot nepotrebno. Zlasti akademična mladina, ki stoji danes na bojišču, se povrne domov brez vsakega respekta za gole stališčne značaje in naslove (»za kar srno ji lahko le hvaležni« — pravi Fischer) ter bo zahtevala čistih osebnih vezi in bo zanje sprejemljiva. Za posamezne stroke vseučiliškega študija se tudi rada priznava preuredba in njena potreba, zlasti za znanstveno sodelovanje z inozemstvom, za izobrazbo naših učiteljev na višjih šolah, ki so se vzgajali dozdaj predvsem za znanstvenike, ki so imeli več zveze z znanstveni kakor s praktično nalogo mladinske vzgoje.
Glede preustroja šoli so v zadnjem času glasno izrazili svoje želje razni stanovi, ljudskošolski učitelji, narodni gospodarji, rokodelci, zdravniki, juri siti, tehniki, inženirji, trgovci Četudi niso njihove zahteve (po preustreju šolstva samega in v didaktičnem oziru, po višji izobrazbi itd.) vedno nove, so vendar povdarjane tako n u j n o, da jih merodajoi oinitelji ne morejo prezreti.
Poleg zahtev pip zunanji in notranji preuredbi šolstva nastopa vedno zopet četrt.i glavna zahteva: p o g 1 o b i t e v n r a v ne v z g o j e, vzgoje značaja — kakor pravijo. Pri tem delu vzgoje pripada glavni del družini, za kar zopet je nujno pospeševanje domače vzgoje z vseimi možnimi sredstvi. Socialna politika zahteva to od merodajnih čini-teljev, in kar se je že d »zdaj zgodilo na torišču oskrbi naroda in nižjih slojev, dokazuje, da se ti zavedajo te naloge. Tudi zahteva enotne šole obsega socialno stran kot pospeševatieljico nravne vzgoje. Tu je iz istega vzroka zahteva nadaljnje šolske obveznosti od 14,—iS. leta; seveda pa mora imeti ta vzgoja šoli odraslih drugačno obliko kakor onih, ki obiskujejo redno ljudsko šolo. Postavno m 1 a d i n s k o v a r s t v o zasleduje iste smotre. Mladostni morajo biti obvarovani nele pred gospodarskimi
izrabljanjem, tudi drugod jo treba odraslim onemogočiti, da ovirajo njihovo vzgojo: nagnenje k zapravljivosti, k uživanju je treba omejiti tudi tam, kjer odgovorni odrasli to trpe, opojnih pijač in kadil, duševne plaže, orožja in drugih takih stvari, ki so zlasti priljubljene pri mladostnih, naj ne dobivajo ti tako lahko v roke, kakor doz daj. To vse določa postavna mladinska oskrb. a to njeno delovanje je le negativno. Pridružiti se mu mora še pozitivno, ki obstoja v preskrbi je vanju mladino z dobro duševno hrano v dnevnikih, knjigah, gledališčih; skrbeti mora za telesno gojitev i:i naravni užitek, pospeševati stanovske interese s stanovsko1 izobrazbo in nadaljno izobrazbo, s pravim tovarištvom in družbo. Vsa mladinska oskrb mora jačje stopiti v javnost, se mora krepiti in razširjati s svojim vplivam. Seveda velja vse o poglobitvi nravne vzgoje tudi za šoito; kot sredstva se priporočajo ista, kakor jih je priporočata delovna šota že pred vojno. —
Tak je Fischerjev načrt, analiza vzrokov reforme pa pravi:
Pedagoško refonnsko gibanje v svoji raznoteroesti je videti ustvarjeno od raznih sil, kot ceilota produkt brez .notranje enote, porojen iz slučaja. Temu videzu pa nasprotuje dejstvo, da je gibanje mednarodno, t. j. da se vzlic različnosti lokalnih razmer in zgodovinskih preteklosti širi pravtako po Angleškem in Francoskem kakor pri nas; dia vsepovsod vstajajo in se ohranjajo tendence, kliuoče po enotnosti, da ne izginjajo po kratkem času kakor slučajnostne modne smeri, marveč rastejo krepko ter združujejo ljudi, ki jim služijo, v močni organizaciji. Notranja zveza modernih tendenc v pedagogiki so posledica izpremcimibe narodne strukture in kulturnih temeljev.
Iz sami sebi zadostujočih agrarnih dežel in držav so nastale in nastajajo industrijske, obrtna središča se širijo in rastejo, ljudska naselba je vedno gostejša. S to gostoto pa se rod sam odmika od prostejše narave in od preprostega življenja sploh. V začetku 19. stoletja je dobival otrok zanj potrebne izobrazbo drugače Jahto s posredovanjem doma iin naj-češče celo po stanovskem delu staršev doma, kakor je mogoče to danes. Videl in posnemal je obrti. k;i' so mu bile povsod odprte na razpolago. Danes se je odtujil naš mestni otrok naravi tako, da ne pozna iz nje najina-vadnejše stvari: najnavadnejših rastlin in živali; vse to mu mora podati šele pook. In to dejstvo je bilo odločilno za klic po poulkn v naravi', po prireditvi šolskih vrtov, akvarijev in terarijev, po ustanovitvi vzgojnih kolonij po deželi, po potovanjih in izletih. Higienična strain takih naprav je podrejena temu višjemu smotru: predvsem se hoče ustanoviti nadomestilo za ono, česar mestnemu otroku ne more nuditi domače dvorišče in mestna ulica. Iz istih vzrokov pa sio potrebna za mestnega otroka danes drugačna učila, drugačne šolske naprave, celo drugačni princip razredne izobrazbe, metodike v poučevanju, drugačna izobrazba učne osebe.
Do 'istega zaključka vodi tudi, če se ne oziramo na duševno obubo-žanje vsled izgube prirodinc bližine, marveč na raznotero bogastvo vtisov velikega mesta. Življenje na ulici, izložbe, kolodvori, skladišča, tvor-nice, razsvetljava, življenje, polno- užitkov, pri odraslih, gledališča, kmo -vse to je v svoji pestrosti in svoji težki umfljivosti danes otroku .nadomestilo za izgubljeno presto naravo. A vse to je polno strupa, ki ga mora vzgoja šele uničiti, preden začne s pozitivnim delom. S prepovedmi samimi .to ne gre, kajti tudi mestni rod hoče svojih doživljajev in vel ikoni estna vzgoja umora zadostiti tej želji. To je temeljna misel v boju proti plaži in umazainosti v izložb ali, časmištvu, slovstvu, kino, gledališču in raz veselje valisčih. Mestna nazoriki so druga ko ona na dežeil.i, nevarnejša, komoliciranejša, a vendar ne docela tuja otroškemu naziranju. Zaklad predstav mestnega otroka je le bistveno drugačen kot onih na deželi. S tem pa so dane tudi drugačne vezi za pouk im vzgojo; tudi krog dolžnosti, smotri, katerim se .morajo prilagoditi, so drugačni, deloma, ab-straiktnejši, itn morajo vsekakor tudi določati življenje v šoli.
Vpliv na vzgoiistvo dima tud!i prelmomba temeljev narodnega gospodarstva in njegove posledice se stekajo v liste zahteve kakor premamita bivališča. Imdiustirialfcaicilia naroda stavil vedno in poivisiod večje zahteve na paedinca in tudi na njegovo izobrazbo. Pined 10(1 leti se je iliiuidislka šoki lahko zadovoljevala s telm, da je podajala najnavadmeliše zinainiiie iz prihode in zgodovine, temelje v čitanju, pisanju, raaumaintiiu, govloitjenjiu liin temeljit verskonravini pouk. S tem je M nairold usposobljen, dia sie ie sam lahko udeleževal višje izobrazbe, in za stanovsko izobrazbo- je skrbela druga sila, kakor šolla; bila je tu delavnica iti ozlkii kirog domačinov. Za obstoj širših plasti drugačna izobrazba ni btiila potrebna. Danes je, kalkicir znano, vzgojno iin izobraževalno stališče docela drugačno. Razmere zahtevajo posebno višjo strokovno izobrazbo rokodelca in ta dejstva so radMa zahteve po umetniški vzgoji Gibanje deilovne šole, simotireniost v izpire-meimbi. nadaljevalnega šofeitva, obntnega in kimetlitislkega, ikiaižejo- lista raz-niiišljevainiia v svodih načelih. Zato mioraimo liizpremeniti svoje inaizijrarije o »izobraževalnem minimumu« din ravno, lideja ljudske iin nadaljevalne šole, vzgoje širokih plasti, imora dobiti drug temelj z vtidelka demokratičnih načel. Naloga vizgoiie, zlasti one za viišje stairioisltne stopnje, miora biti dru-gačna; najti je treba način .izobrazbe, ki bo najbolje usposobi.jala miaso naroda, ki sta ji (ljudska. in nadaljevalna šola edini izobtraževališčii. za novo delovno razdelitev, z današnjo iin za tisto, ki se iz ite razvije še v bodočnosti. Tu sse mam zopet pokaže biistvena zveza med zahtevnimi vzgoje na podlagi stanu, nujnosti poiminožitve učnih predmetov, podaljšanja šolske dolžnosti, zveze obrtne vzgoje iin šolskega pouka, difereneiranija učiteljskega stanu, iizobrazbe strokovnega učitelja iin onega za nadaljevalne šole, .in vsa ta zveza nam ije lahko mnliiva. S tega stališča izpraniornbe
stanov naroda pritrjujemo tudi zahtevi po pouninožiitvi priiliiadiazinanskih strok, nočnega dela, tehnik, zlasti risanja; odpira se malin nov simfeeil delovne šole, orientiran po mairodnloigaspoidatrskom pojmu della.
Predpogoj vzgojne reforme ie končno iin tudi najbolj piremeimba narodove strukture. Pri tem ko je bil v prejšnih časih prevladujoč organska tip družbe (t. j. družina), se je razvil v 19. stoletju vedno mogočnejše v racionalni tip, t. i. samovoljna zveza ljudlij z istimi interesi in s skupnimi smotri (društva, stanovske organizacije ii. dr.). Nujino potrebna ie iz socialnih oziriov odprava slabih vzgojnih vplivov organskega tipa, katero dejstvo ima svojo pedagoško zasiloimibo v snovanju zavodiov za dojenčke, otroških vrtcev, askribovališč, sirotišnic, v večjem zanimanju javnosti za mladinsko oskrb, za omejitev, ozir. zboljšanje (mladinske kriminalitete.
Racionalni tip prejšnjih dob (cehi, zadruge) je bi tudii oinganskaga značaja, tudi oe so bile družbe osnovane v dosego smotrov gospodarskega živiljentia alli za re.pirezeintaoijo. Bile so ožj-e, kakor te s-eidasnJe dobe, prežete libetrailiizimla in individualizma, ter so nudile človeku več opore. Dianes so se te irazimiere bistveno1 izpremenile razen tam, kjer je še ostala tradicija v osamelosti lin v vaški naselbini. Vajenec že prav dobro pozna svoje pravice napram svojemu imKxist.ru iin lijuibosiumno pazi, da mu jiih ta itie kratii in ne Omejuje. Zaveze (zadruge) so postale goile simotrensike asociacije (družbe), navadno še z izrazitiitm bojnim stališčem i>r,o>tii konkurenčni interesni zvezi. To ie tudi umljivo. Stianlovske organizacije so se razšiiriile talko, da v posameznih ne pozna ViCČ ud vsakega uda, kar miu je tudi nepotrebno, kajti interesenti se ndiso združili zaradi skupnega razveselje-vanja, marveč zaradi skupnih stanovskih interesov.
Pedagoške posledice tega dejstva so zahteve in namere glede ureditve in preobiraželnja nadaljevalne šote, mladinskih organizacij, spolna iin državljanska vzgoja. In ravno- temeljni problem vseh reformislkih tendenc: vzgoja značaja, je lahko uimtljiiv tukaj v svoji nujnosti iin sociološkem vkio-reninijenin. Ravno vzgojo značaja sta imela v prejšnjih časih lahko v roki oba družabna tiipa, poleg organskega tudi racionalni s svloiimii ozkim okvirom, a ravno zadnjemu se ta vrsta vzgoje vedno tal j iin bollj izmika.
Prehajamo na tem mestu lahko, kako so nastopali v raznih diabah različni izpreimembni imlomienti -družbiine strukture v nairiodiu (v naroidlnopOliit.. narodnogosp., jezikovnem, čustvenem, u-airodnokailt. -oziru) ter opozarjamo le na pedagoške pioesfledice teh izpiremeimib. Naljnujnejšia se zdli uired,i)tev narodne enotne šole s speeiaiiziranjeni -izobraževalnih smeri .itn šol, da se premosti prepad v izobraženosti višjih -in širših slojev. Nikakor ni slučaj, da se ravno pod vplivom vojne ne razpravlja noben pedagoški problem tako globoko in tako strastno kakor vprašanje enotne šole. Vojna šele nam je dala popolno sa-miosp-oznainjc in zavest našega stališča, ne le s-redi drugih narodov, marveč tudi v narodu samem. Njen vpliv je utrdil razne
vzgojne in šolske zahteve izza predvojnega časa, obenem pa je združil zlasti zdaj spoznane iti povdarjane v sintezi enotne vzgojne reforme ter pokazal, da mora imeti naša vzgoja v svojem končnem vzgojnem smotru pred očmi našo notranjo enoto.
V	svojih dveletnih poročilih o •r.eformskili zahtevah sem poizkusil z golimi poročili in 'kritično pokazati misli, ki sto se glede šolstva in vzgoje izeimiliiz potreb, spoznanih v vojni, in one, ki so bile prenesene v to dobo in v njej posebno povdarjane. Vsega nisem mogel razpravljati v okviru tega poročanja samega; za to so služili posebni informativni članki v zadnjih dveh letnikih »Popotnika« (Iztrgani listi o novodobni soli«, »Socialna vzgoja«, »O umetniški vzgoji«), kjer sem obravnaval diotično idejo in njen razvoj. A tudi na ta način nisem mogel povedati vsega, kar bi bilo treba izreči, ko se jc govorilo o vseli teh smereh pri nas pravzaprav prvič. Zato mislim, da ne bo odveč, če priklopim svojemu poročanju, ki sem ga nazval »O bodoči vzgoji«, še kratek pregled vseli glavnih reform-skih smeri in njihovega razvoja v Nemcih. Omejevati se moram le na ta narod, kajti o ostalih, kjer pa sio zastopana in razvijana ista mineimja tuidii med vojno (kolikor se da spoznati iz raznih kratkih notic, ki prihajajo do nas) in gotovo še poglobljena (sodeč po njihovem stanju pred vojno, na pr. umetniška vzgoja na Angleškem, nacionalna na Francoskem, državna in etična v Ameriki itd.)
V	splošnem se dasta izslediti pri reformskih zahtevah glede šolstva in vzgoje naslednja poglavitna tipa: nekateri zahtevajo preureditev s stvarnimi pripomočki, drugi z osebnimi činitelji. Prvi streme po izboljšanju šolske stavbe, naprav za zračenje in kurjavo, šolskih sob, njihove opreme s slikami, po preureditvi učnih knjig, ki naj odgovarjajo modernemu duhu, učil, učnih pripomočkov in šolskih zbirk. Drugi se opirajo na natančno poznanje otroka v anatomiškem. fiziološkem, patološkem in socialnem ožini, na tip povprečnega razvoja in na čini tel je, ki vplivajo nanj v pozitivnem ali negativnem smislu; pri teh je zlasti otrok predmet raziskavami. Na podlagi obeh gorenjih tipov se snujejo (v večji ali manjši slogi in medsebojni odvisnosti obeh) uadaJjne zahteve.
Izmed teh je treba označiti predvsem dotične, ki koliiikiortoliko jemljejo v paš te v celoto reforme vsega šolstva in vzgoje. Tu imamo zlasti sledeča zaznamovanja: u ni e t n i š ik a v z g o i a, d e 1 o v n a š o 1 a in e n o t n a š o 1 a; tem se pridružuje še n a r o d n a (nacionalna) š o 1 a.
Vse te straje so v bistvu eno, dasi je navidez dostikrat velika razlika v njihovih radikalnejših ali zmernejših zahtevah in zlasti v načinu, kako naj se doseže določeni smoter. Bistveno gre vsem za preureditev
učnega postopka; zlasti enotna šoki pa si jc postavila za smoter tudi preuredilo šolske organizacije v smislu zahtev obojnega gornjega tipa. Vsem skupna je tudi stara, a nanovo -po vda rje na zahteva potrebne individualnosti v pouku in vzgoji, dalje se terja poleg učiteljeve didaktike tudi (otroška, ali z drugo besedo; samostojno delo učenčevo. Tako samostojnost zopet zahtevajo ti popolno, odpravljajo učno knjgo, uvajaijo vsestranske lastne vaje učenca samega, terjajo lastni učenčev izraz pouka pri vseli predmetih; drugi pa se zadovoljujejo s samostojnostjo, pri kateri so učenci le deloma aktivni na podlagi točno predpisanega postopka.
Vzgojno zasledujejo vse te označene stroje zlasti načelo vzgoje značaja. Pot, ki naj vodi k dosegi tega smotra, je zopet različna; potom umetnosti, njenega razumevanja in blažilnega vpliva (umetniška vzgoja); potom ročnega dela (delovna šola v svojem prvotnem smislu); potom državljanske vzgoje, samovladama, šolskih občin in tudi moralnega pouka. Če premotrvmo te poti natančneje, uvidimo, da je tudi v vzgojnem oziru prikrojena vsa ta reforma na didaktični postopek.
Načelna razlika je ta, da po čemer je stremela umetniška vzgoja pod zaznamovanjem »produktivnost ta samcdejalnost«, in kar je upala doseči z gotovimi pripomočki, izposoj enimi pri življenju umetnosti in umetnikov, po tem stremi delovna šota v razširjeni obliki z načelno preustrojitvijo poučevanja iti učenja na podlagi zahtev samodejalnost i in ustvarjeval-noga veselja. Obema strujama se prilega podpora, ki jo vsled zalite ve po vzgoji od otroka (torej na ven in ne z vplivom odzumaj na otroka) zajemata iz raziskovanj in negovanj otroka, iz psiholoških smeri vzgoje slo vja.
Poleg umetniške vzgoje in delovne šole moramo zaznamovati še idejo, ki temelji na premaknjeni« težišča v notranjosti v s c g a i z o b r a ž e v a 1 n e g a p r o c c s a. To je zlasti boj proti inte-lektuafemu (golo duševno delo), ki se je razpasel po šolah, in mu 'očitajo, da je pač skrbel za pouk, ne pa tudi za vzgojo, da je zanemarjal gojitev čustva, samozavesti, izobrazbo volje, telesno utrditev in tehnično '.spretnost. Sredstva v tem boju so tudi različna; poizkušalo se je pre ust rojit i različne učne predmete, ki se jim pripisuje vzgojno izobraževalna vrednost, na pr. verouk, domo-vinoznanstvo, domačo zgodovino, državoznau-stvo. A pri vseh teh preustrojih so ostale učilnice vedno le še učilnice. Drugi so zahtevah kot 'protiutež proti gojitvi inteilelkta gojitev telesa; nadalje izobraževanje socialnih vrednot v človeku in zaznamovanja »socialna pedagogika«, »državljanska vzgoja«, »osebnostna pedagogika-spadajo v to poglavje. Sem je prištevati tudi 'Kersebeosteinerjevo -reformo vzgoje značaja in zahtevo samovladama s svojimi pripomočka: »šolska občina« i. dr. V širšem smislu spada tudi vse to pod naslov delovne šole.
Manj važna .katar ta. je zahteva uvedbe ti o v i h učn i h p red me-t o v, ki naj premioste prepad med šok) in življenjem. Moralni pouk naj nadomešča verskega, biologija, državoznanstvo, izdelovanje v lesu in. kovini so taki predlagani predmeti, ki naj stopijo na mesto starih jezikov, lepopisja in pravopisja. Prav ta reforma ima precej pristašev, a znanstveniki ji očitajo -plehkost, češ da se ni znala vglobiti v resnične potrebe, da je preustvarjala na .površju, mesto da bi segla v notranjost in preiskavala tam, česa je treba in kje da ie treba poprijeti.
Vse te omenjene smeri zadevajo v preustrojitvi vedmo le posamezne dele (tudi delovna šola le didaktični postopek, kakor je drugače obširno utemeljena); sintetično voljo pa kaže zahteva en o t n e šio I e. Ta združuje vse posamezne zahteve, a ne namerava pr ©ustroja iin zboljšanja že obstoječega, marveč ustvarja načela novih tipov, ki naj organično zvezana med seboj služijo socialnim in intelektualnim potrebam dor as t tisočega človeka na vseh starostnih stopnjah. Tudi v tej struji so boilj in manj radikalne skupine. Poslednje se zadovoljujejo s ^množitvijo sedanjih šolskih tipov, ki naj se specializirajo, odgovorno raznim vrsatan gojencev; radikalnejši zastopniki zahtevajo smiotreino popolno preureditev sloneč na načelu, da ie človeški razvoj isti, sklenjen tok s prestopnimi prehodi, vsled česar bodi tudi vzgoja za vse ista. — Boj, ki se bije ravno na tem poprišču, so obširno pokazala razna mesta v mojih poročilih o »bodoči vzgoji«.
Zahtevo po narodni (nacionalni) šoli je vojni čas zlasti poglobil ter ji odločil prvenstvo napram šoilii s spllioišnioičllioiviešikiimii motivi. Težko, da bi se to dejstvo po vojni izprememilo, ker ima narodna šola v politični zahtevi »samoodločbe narodov« dovolj močno oporo; zato se bo treba še bolj posvečati tudi zadevi narodne šole in idejo pravilno poglabljati.
Ce omenimo še gibanje o t r o š k e g a v a rs t v ti in m I a d i m s k e oskrbi, smo navedli vise poglavitne panoge ideje šolske reforme, kakor smo jih prevzeli iz dobe pred vojno in kakor so se razrasle (zlasti zadnje dvoje vsled časovne potrebe) med vojno. Navidez miunajo mnogo skupnosti, a ta je v njihovi skupni želji, pridobiti svojemu narodu boljšo bodočnost potom pouka in vzgoje.
iniDr
.1. BAUKART:
NEKAJ O ZGODOVINSKEM POUKU.
Trajni uspeli vsakega pouka zaviisi od tega, ali nam je mogoče, podati učencu jasno očrtane in osvetljene, četudi omejene pojme ali ne. O tem odločujejo predvsem učna sredstva, ki niso pri nekaterih predmetih baš številna. Osobiito z g o d o v i n s k i p o u k jih ne pozna mnogo. Omejevati
se intora na pripovedovanje, na ponazorovanje s slikami in v manjši meri na domače či tanje. Ena glavnih »nalog zgodovinskega pouka '.ie, da ostali v učenčevem 'Spominu tok dogodkov, ki pa ne tvorijo vse zgodovine, temveč le njeno ogrodje. S tem ogrodjem se ne smemo ni kaikor zadovoljevati že zbog tega ne, ker 'izgine kmalu iz spomina, ako mu ne mudimo dovolj močnih asociacijskih zvez z današnjim življenjem. To storimo najbolje z življenjem preteklih dni; ne ,morda z život opisom kakšnega kralja ali papeža — 'takšne osebe so izjeme med miljoni — amipalk z življensko sliko takratnega ljudstva. In spet ne zadostuje samo suhoparen oipis nekdanjih razmer; najboljša je povest, slika pretekle dobe lin njene kulture z živimi, govorečimi iti predvsem delujočimi osebami. To je zgodovina v širšem pomenu; v njej veje duh časa, liz nje ga »poznavamo in marsikaj postane jasno očetu ter se utrdi v spominu. In te zgodovine se nauči človek igraje, kar vem iz lastne izkušnje.
Že leta opazujemo -med nemškimi pedagogi gibanje, da bi se cisobrto domača zgodovina poučevala s pomočjo kulturnih slik im celo zgodovinskih povesti. Ponekod so spisali cele knjige takih povesiti' izključno v na-značeni namen. Pa tudi najboljše ne morejo nadomestiti zgodovine v ožjem smislu; vedno moramo povdarjati, da služijo le v ilustracijo nekdanjih razmer, da so sredstva k smotra: zgodovinskemu pojmovanju sodobnega življenja.
Slovenci .se ne moremo ponašati niti s precejšnjim številom primernih zgodovinskih slik, pripravnih namreč za ljudsko šolo. Toda začetek je tudi že storjen.
Opozoriti hočem tukaj samo na dve, ki ju je spisal naš Jurčič. Ni slučaj, da sta ti povesti ravno plod njegovega duha: Jurčič je pravi ljudski pisatelj, brez filozofskih problemov in globokoummega razmetrivanja človeških denarni; njemu je bila snov slehernega dela to, kar povdarja že (ioethe, namreč »eine unerhorte Begebenheit«, povest sama na sebi, nad vse zanimivo dejanje.
»Juri Kozjak, slov. janičar« je Jurčičeva prva povest —slika turških bojev in renegatsitva, spisana v preprostem ljudskem duhu, z razumljivimi značaji lin docela jasnim dejanjem. V drugi, v »Spominih starega Slovenca iz francoskih vojsk« — nam opisuje po doživljenjčevih zapiskih in na enostaven način življenje vojaka Andreja Pajka, ki je prehodil malone vso Evropo ter videl mnogo sveta. — Oba spisa sta brezdvoimno šoli in mladimi primerna. (Posebni tainlkovestneži lahko izpuste v »Juriju Kozjaku« stavek, kjer pravi pisatelj, da 'je Jurijeva mati umrla pri njegovem porodu.) Odlomek drugega spisu je najti tudi1 v Sobreimer-Hubadovi III. čitanki.
Ta dva spisa som že večkrat s pridom uporabljal v zgodovinskem pouku. Brczdvomno li drugi učitelji. O uspehu menda ni treba govoriti.
Vladala .ie vedri« največja pozornost k« sin« nadaljevali čitanje iz edinega natisa, ki mi je bil pri rokah. Kdor je zamudil le eno nadaljevanje, je prosil, da ga sme dopolniti med odmorom. Boljšega priporočila ni treba. Omenim še, da smo pota And. Pajka zasledovali na nastenskem zemljevidu ter obenem ponavljali zgodovinska dejstva. In prav prisrčno smo se smejali med drugim njegovi pečeni mački.
Do čit anja in obravnavanja drugih stičnih i;i primernih spisov nisem prišel, daisi jih imaimio še nekaj. *) Vojna s svojim novim urnikom mi je skrčila število zgodovinskih ur ter omejila tozadevno moje delo. Opozoriti pa sam hotel na to d-eijstvo lin na takšne spise tri faktorje: 1. učitelje, da se jih poslužujejo kot ilustracije v zgodovinskem pouku; 2. pisatelje, da nas obdarijo z zgodovinskimi povestmi v pravem ljudskem tonu, ki je primeren i mladini, in 3. slov. založnike, da izkopljejo take starejše spise iz pozabijenosti, oziroma taka mesta izluščijo iz celotno mladini neprimerne oblake ter jih nudijo slov. narodu in njegovi mladini v priročnih knjižicah.
Pisateljem ne more nedostajati snovi; pozitivne pridobitve vede in spomini v narodu samem so neizčrpen vir snovnosti, Ivi nudi najjasnejših idej za narodno knjigo. Čim manj se bodo pisatelji vtapljali v lastnih fantazijah. a čim jasneje se bodo značaji in doživljaji junakov odraževao od ncbarvanega ozadja zgodovinskih dogodkov, tem boljše za pisatelje in njih mlade čit atelje, tem boljše za pojmovanje naše slovenske zgodovine.
Toda sedanje vojne se ne sune lotiti še nobeden, ker simio še v njej in ne znamo pravilno niti gledati, niti soditi.
Ce pa gojimo zgodovinski pouk na tak način, morda . . še končno doživim«', da se bo rastoči rod učil več kulturne zgodovine doma. na paši itd. ko v šoli. - Iti z njim se bo učil ves narod.
Trwi||
LADISLAV POBLPIN:
KAKO SE JE GODU,O SLOVENŠČINI PRED 70 LETI ?
t
Malo pred novim letom 1!S47. so izšle »Poezije Doktorja Franceta Prešerna - najkraisnejša cvetka v slovenskem slovstvenem vrtu. Kako je bila sprejeta ta dragocena knjiga? Mlačno, brez
Da omenjam iz starejše književnosti le „Mikiovo Zalo" in porabite odlomke iz Tavčarjevih povesti o lutrovstvu; iz novejše pa dr. Lahove .Upornike" in odlomke iz „Brambovcev", Murnikovo „Hčer grofa Blagajn", Finžgarjev roman ,,1'od svobodnim soln-cem" in dr. Tavčarjev „Izza kongresa." Vsepovsod najde učitelj zanimiva mesta, ki so kulturne priče svojih dob, in zelo uporabna za tako dopolnitev zgodovinskega pouka. In pa narodne junaške pesmi! Zakaj jih nimamo v šolskih eilankali!?
posebnega zanimranja; le pičlo število Izvodov je bilo prodanih; mnogi izmed njih so os tali neprerezani na knjižnih policah; znak slovenske nezavednost«. Pratiiku je šla izdajateljem izpod irok, »Dušna paša« tudi. Jako so ugajali bobneči prisiljeni verzi Koiseskega; Samonikli cvet slovenske poezije pa je našel malo prijateljev.
Pred 70 letli je tičala slovenščina v mraku. Kdo naj jo čelni in spoštuje, ako ne njeni lastni otroci; ti .so jo zanemarjali z redkimi častnimi izjemami. V javnetni življenju se slovenski jezik ni ali se je vsaj jalko malo v pošte val.	'
V	tedanjih u r a d i li se je sicer ustno pog.ostoma oglašala slovenščina, ali pisali je niso. Celo povabila namenjena kmetom se niso izdajala v njim razumljivem jeziku. Tak povabljenec je imioral hoditi včasih po več ur. preden je našel koga, ki umu je razitolimačil, kaj zahteva cd njega gosposka. Pobotnice, dolžna pisma, oporoke in druge listine — vse se je pisalo v tujem jeziku pogostemu na veliko škodo tistemu, ki se je pod tako nerazumljeno listino okorno podikrižal.
V	ljudskih šolah, redko sejanih po naših pokrajinah, se je slovenščina. pred 7(1 loti malo gojila; iz mnogih je bila docela Izključena. Odvisna je bila od naklonjenosti nadzornikov in učiteljev. »Posebna hvala gre nekterim gospodam tehautam, ki za slovenščino vnete učenike v ti pridnosti prav podbujajo in podpirajo, mlačnim in nečsinernim pa zlo na-ročujejo v šolah tudi slovenski jezik učiti in ga izobraževati«, tako je poročal J. P. »iz Štajerski ga« v »Novicah« leta 1847. Odličnim šolarjem so dajali ponekod konec leta slovenske knjige v dar. No Viški pOtiopisec (•Pogled v gornje kraje«) je označil vest, da seje v Celju po velikem trudu oudotnih duhovnikov ustanovila majhna slovenska knjižnica in da so učenci nemških šol na .slovenske bukvice kakor čebele na lipovo cvetje. Tej radostni vesti je pridejal žalo pripombo: Pden učenikov uči tu dobro-v olj no taljanski jezik; slovenskega se pa nihče usmiliti tieče, de bi ga pravilno učil! Je tedaj še zunlšniim zapušeno sirotce, ki ga le na kmete ti-šijo, kakor zapuščine najdemike.
Temno sliko tedanje šolske izobrazbe nam je ustavil Janez Trdina v svojem življenjepisu (• Li. zvon XXV. 1905. .str. 465). Po minogiih šolah je huda peki slovenskim šolarjem, ako so kaj črhnili v domačem jeziku.
V	latinskih šolah ni bilo ni duha ni sluha o slovenščini; izjemoma se je .spomnil slovenskega jezika kak rodoljubni profesor, v Ljubljani n. pr. Pogorelec, Kersnik, Martin ak. Poslednji je izposloval od Kmetijske družbe nekaj izvodov »Novic«, ki so jih dobivali v dair marljivi, za slovenščino vneti dijaki. Prostovoljno so gojili nekateri .slovanski profesorji pesništvo in govorništvo v slovenskem jeziku v višjih šolah.
Kakor v Uraden, je bila tudii v Ljubljani (tu izza leta 1N17) s t ol i c a slovenskega jezika. Profesor Pran Metelko je razlagal sloveti-
ščino po svoji izvrstni slovnici; njegovi slušatelji so bili večinoma bogo-slovci drugoletniki. O tedanjem šolskem narobasvatu je pisal Hiciinger (»Nov.« 1848 str. 98.): Do zdaj je billo res nekoliko čudno, de smo se nair-•pred učili nemšiinie, po tam latiinšine in grakšiine — miore biti itiudi italijanskima, frareozkiiga — sfliovenšino pa simo čisto v nemar pustiti; alii pa, klteri smo šli k bogosliovstvu, smo še popred hebrejsko, tilrsko, kaldejsko in arabsko imeli, preden je bila slovenšina na versti.
Meseca listopada 1847 je prišla z Dunaja vest, da ije presvetli oesar dovolil učilišče za slovenski jezik v Gorici.
Ognjišča slovenščine so bila b ogios lo v sik a semenišča. Tam so se urili bogoslovci v materinem jeziku potrebnim za uspešno pastlrje-vanje med slovenskimi ljudstvom. Kako se je godilo slovenščini v graškem semenišču pred 7(1 lcftii, je popisal tedanji bogoslavec Božidar Raič (»Nov.« 1859 str. 324): Branilo se je v semenišču slovanski golčati, in v sedmih postavah se nami ie bralo, da ne govoriumo po našem, izvlasti pri mizi ne »proptar urban i ta tem«. Součenci, tudi včasih kdo drugi so nas slovenski govoreče posmeh oval i, psovaii... Kdo nas je bralnik kdo zagovarjal? — V celovškem semenišču ie poučeval slovenščino pred 70 leti brezplačno spiritual Pikeil. Med 1119 bogoslovci je bilo teldati 83 slovenskih. Dne 20. velikega travna 1847 je bil slovesen izpit slovenskega jezika. Divno je govoril o tej priliki o ljubezni do materinega jezika in o njegovi potrebnosti bogosilovec trefcjeletnik Ivan Samic (»Nov.« 1847 str. 91). Celovški slovenski bogoslovcii so si ustanovili majhno čitalnico. — Ljubljansko semenišče ie bilo tedaj žarišče slovenstva. Rodoljubne iskre so zanesli tja iz Hrvatske nekdanji karlovškii dijaki: Žakelj, Jelrain, Piiintar. Glavno torišče slovenščine je bilo Slovensko društvo ljubljanskih bogoslovcev z lepo slovansko knjižnico.
NajodliČnejšim pospeševaiteljem slovenščine v orni dolbi prištevamo Antona Martina S lom še k a, izza leta 1846. lavam takega škofa; omika slovenskega ljudstva je bil njegov življenjski smoter; izza svojega škofijskega nastopa je deloval na ito, da bi se združil slovenski del sekov-ške škofije z lavantinsko. Njegove ljubke »Dnobtiince« so širile zanimanje za slovenstvo po naših pokrajinah. Najvelč ljubiteljev je imel slovanski jezik med duhovniki; negovali so slovenščino v cerkvi, mnogi itiudi v šoli; nekateri so kupovali slovenske knjige m jih deillili mladini. Med posvetnim razuminišitvom so bili slovenski rodiclljutoi redki.
V boljših rodbinah iin celo v družinah pozneiših slovenskih voditeljev Bleivveisa, Vošnjaka, Lavriča so govorili nemško. Dr. Jdsiiip Vošnjak piše v svojih »Spominih« (1. str. 12.): V naši hiši simlo mied seboj navadno nemško govorili, toda znali smo tudi slovensko. Čutili pa se inlismio ne za Nemce ne za Slovence, iker se za narodnost sploh nliikdo ni menil do leta
1848. in nam je jez,i,k 'le bil sredstvo, da se spoirazumefmio mod seboj in z drugimi.
Višji sloji po mestih so rabili slovenščino le tedaj, kadar jim ic bilo govoriti s poslom aili s kmetom. Malo na bolje se ie praOkiretnilo, .odkar so je 13 d ran uiti »Noviioe« domače zaspance. Leta 1845. je pisal Luka .1 oran Stanku Vrazu: Domači jezik so visi stanovi ljubiti in objemraiti začeli iin to oba spola ... Slišal sem. da ic te dimi barom Cojz gostite napravil bil in veliko gospode povabil, pri katerih so samo v našimi prijetnim kranjskim jeziku govorili (Časopis za zg. i. n. Vil. 1910 sltr. 305).
Dopisovanje zavednih Slovencev se je vršilo večinoma v tujščini. Slovenska pisma so bila pred 70 leti redka. Naslova si ni upal 'nihče napraviti slovenskega. Pri krstu niso dajali otrokom slovenskih imen.
M e s t a >i n trgi na slovenski zemlji so bili slkoro vsi potujčeini. Kakšne so bile razmere ne le v mestih, nego celo v -mestecih, naj pojasni naslednji dogodek: V nekem majhnem mestu blizu hrvatske meje se je oimožilla hči uglednega krčma rja. Na svatbo so bili povabljeni v sli bldliiši meščani. S valite pridejo do cerkve z godbo, kalkioir je bila navada. Vise je bilo zidane Volje. 'Ioda vsa radost ije izginila hipoma. Kdo je bil kriv te lizprc-membe? Duhovmiik, ki ie poročal. Slovensko jih je ogovoril pred Oltarjem. Po cerkvi je šlo šepetanje: Z nami govori po kraniisko, kakor s pavri! (»Nov.« 1848 str. 205).
Ljubljančanom ie vzbujala ljubezen do slovenskega .jezita slovenska pesem. Tedaj s.o sloveli domači krakovski pevai. V gledališču so navdušili občinstvo katerikrat tudi neimški igralci s kako vdeto slovensko pesmijo. Policijski oblasti seveda ni biilo kaj i takega po godu; leta 1847. je izdala ukaz: »Nikdar iin na noben način se ne itrinejo več slovanske pesmi peti v gledališču«. Pripomniti moramo, da so bile peisunii pete v gledališču popolnoma dostojne in nedolžne, samo njihova slovenska obleka je presedala gosposki.
V dobi, ki jo skušamo v teh kratkih črticah predoičitii bralcem, ie bil naš jezik globoko ponižan tudi zato, ker so imiu zlasti po imestih primeša-vati tuje besede. Tako ie nasitalla tista jeziilkovina mešanica, kateri so rekah k r a n [j s k a š p r a h a«. Lepe slovenske besede, ki so sedaj med nami vsakdanje, so bile pred 70 leti širjim sloJiem neznane. Komnu bi billo prišlo tedai na misel, da bii bil rabil sedaj vdoimačene izraze: soba, knjiga, naloga, svinčnik i dr?.
II.
Milejše zvezde so zasijale slovenščini leta 1848. Dne 15. sušca je bukriki ustaia na Dunaju in razdrobila stare spore. Tlačeni kmet se je oprostil vcteii, hkrati so vstali tlačeinii marodli in segali po svodih pravicah. Tudi slovenski narod fjili je skušal doseči. Doslej zadnji med avstrijskimi
narodi je hotel postati javnopraven svojim sosedom. Zahteval je svojemu jeziku svoboden vstop v šole, v urade in v javno življenje; zahteval je z edini eno Slovenijo.
Prvi je pozdravil nenadni preobrat koroški rodoljub Matija Maj ar kličoč; Slava Bogu v višavah in na zemlji mir ljudem dobrega serea! Tako imenitnega časa za vse Slovence še mi bilo, kar sonce sije, in Bog sam ve, ali Ikadaj ika., takega za Slovence bode ... Mi tega zlatiga časa ne smerno zamuditi. V teli itednili, ko se vsi avstrijski narodi veselijo, iz novega se oživljajo, bi imeli žalosten pogreb našega naroda. Slovenskim poslancem naroča več reči; najimenitnejši pak je, da bode nam slobodmo, da moremo v Sloveniji, kadar koli hočemo in kakor hočemo, po malim v šole in kanclije vpeljati maš slovenski jezik, da nas ne sme noben narod siliti, ptuj jezik nam nametovaii. Nam mora biti najljubši naš slovenski jezik! To je prva potreba! Ako zdaj zamudimo, proti našemu narodu poguba; ali pak zdaj vsi naš jezik iin narodnost branimo, čaka našiga naroda gosposka sreča! ( Nov.« 1848 str. 5(1.)
Slovenski jezik je potrkal leta 1848. na šol s k a v r a t a. Pr. Janez Bleiweis je opozoii! sTarše, ki bodo'pripeljali otroke vpisat v šolo in jih bodo vprašali, v kalerem jeziku žele, da bi se poučevali, naj odgovore; da najpoprej v mateiinem slovenskem v vseli rečeh — potom pa še le v nemškem, ker nam je tudi nemški je(zik potreben. (»Nov.« 1848 str. 170.)
Profesorji lauuskih šol v Ljubljani sto sklenili, da bo vsak v svojem razreda učil slovenščino (»Nov.« 1848 str. 186.) Navdušeni rodoljub Ivan Navratil, edini ljubljanski Slovenec, ki je govoril tedaj pravilno slovenščino, je jel razlagati slovensko slovnico v ljubljanskih začetnih šolah iu pripravnikom. V Celju je poučeval slovenski jezik profesor Valentin Kon-šek. V Maribor i ie jel Jurij Mast jasi c razlagati verozinanstvo tudi sloven sko. V Gorici je bil učiieM slovenščine na modroslovskem učilišau Premini. V Trstu je predaval slovansko v andotni kmetijski šali Jerneij Radie (»Nov. < 1848 str. 1!
Marsikak učitelj je bil vnet za slovenščino, ti kako naj io razlaga drugim, ko se ie sam ni učil. Bolj je bila podkovana v domačem jeziku duhovščina. Marva je poročal »Novicam«; Že nekoliko let izhajajo iz du-hovskega semenišča skoraj sami iskreni Slovenci, ki še sedaj veselo izobražujejo svoj materin jezik (1848 str. 115.) Za slovenščino se je zavzel slovenski mecen ljubljanski škof A n t on Alojzi i Wol f. S krepko besedo je izpodbudil dne 9 listopada 1848 s\'oje bogloslovce, naj pridno obdelujejo slovenski jezik (»Nov,« str. 194.) Iz njegovega Atajziijevišča So izhajali najiskrenejši ljubitelji slovenščine. Rodoljubni Aloiizmiki so jeli spi-sovati leta 1848. domač fet »Slovensko daniuico«.
Mnogi s Po venski dijaki so plrekipavali navdušenja za slovenščino, Vseučiliško dijašivo, vsjed stika z drugimi Slovani že prej prežeto
narodne ideje, je stopilo leta 1848. odločno na branik slovenstva. Zlasti dunajski dijaški krogi — »Slovenija« — so dajali stloveinslkiemu gibanju pravo narodno smer.
Po zgledu drugiih narodov so zahtevali Slovenci ustanovitev s I o v ensfkega vseučilišča. Njihova namera sc je le deloma ob-istinfe. Leta 1849. so se ipričela iv Ljubljani predavanja civilnega in kriminalnega prava v slovenskem jeziku; žal, da so kmalu premamila.
Korak za korakom je napredovala slovenščina. Nikdar poprej se ni čut njen glas v dvorani deželnih stanov. Ko se je leta 1848. sešell deželni z b o r, se je mahoma raz vezala v njem slovenska govorica. Na slovenski jezik so jeli prelagati državne zatone.
Polagoma se je uveljavljala slovenščina na sodi ščiti. Njej prijazni uradniki so se je sami popriljeli in se je marljivo učili po Metelkovi iin po Muiršečevi slovnici, izdani teta 1847. V Šnepeinku je hio m njo vneto vse uradništvo; ondotni komisar je pošiljal kmetom slovenska povabida, ua-rejal zapisnike in pogodbe v domačem jeziku (»Slovenija« 1848 str. 67.) Takisto je bilo v Radovljici, kjer je uči. uradnike slovenskega jezika rodoljubni duhovnik Lovro Pintar, in na Miirnii na DoJenijsklem. V JRostoiini se je 'osnovala družba prijateljev slovenščine pod vodlstvgm duhovščine; pristopili so skoro vsi uradniki. Kmetom je bilo po všeči, da se slovenščina uvede v urade. Žlirovci so mtodiriovaili: Tega je bilo že zdavna portba; to je enkrat pametna! (»Nov« 1848 str. 120). Za slovenščino v uradih so se potegnili štajerski Slovenci poslavši prošnjo apelllaaffi v Celovec, da naj bi ukazala kmetom namenjene dopise po pisarnah sestal vi jati v slovenisk-em jeziku (lib. str. 140). Na volitvah v radgonski okolici so dal kmetje na zapisnik. da nočejo spadati k nemški zvezi in da naii se iimia olziiir na slovenščino v šolah in v uradih (Dr. Fir. Ilešič, Koresp. dr. Jois, Muršeca, Zb. SI. M. VII. str. 59.) Ilirsko poglavarstvo in ljubljanska policija sta lizdaiiaili oznanila v slovenščini.
Slovenska osebna in krajevna imena so se glrdo! pačila zlasti po u radiu. Glede na to je objavili rodoljub Irfcič z Miilnne v »Sloveniji« krepak opomin pišoč mied drugim: »Qg. uraldinikii in duhovni in kdor koli z ljudmi kaj opraviti ima in njiih iimena piše, Vas serčno prosimo, pišite lastna imena, bodli ljiudi ali krajev, raizuimliiivlo lim pravopisno t. j. v slovenskem jeziku in v slovenskem pravopisu, kakor se spodobi« (Slov.« 1848 str. 70).
V prospeh slovenščine so delovala slovenska društva ustanovljena na I Hmaju (»Slovenija«), v Gradcu, v Ljubljani, v Celloivou*), v Gorici in v Trstu. Poleg dunajske »Slovenije« je bilo leta 1848. najdejavnejše »Slovensko društvo« v Ljubljani, ki maj bi se bliilo po želji osnova-
* Znamenit razglas .Slovenskega društva v Celovcu" glej v Koledarju D. sv. C. in M. za leto 1910 v članku: A. H. „!' o 6 0 1 e li h" str. 63.
teljev v ugodnih okornostih prelevilo v slovensko akademijo. Tearai 'društvu namen je bila omika in povzdliiga slovenskega jeziiika rna enako sito-pinjo veljavnosti, na kateri se nahajajo- drugi živi jeziki. Na prvii oidborovt seji dne 8. rožnika 7848 ie vodja dr. Janez B 1 c i w e i s v navdnšienean govoru razlagal društveni namlen in naglašal, da tega ne morejo doseči posamezniki. >•■Združene moči je tedaj potreba — je dejali - da se bo ta namen doseči zamogel po slovenskih deželah, kjer je domači jezik, Bogu bodi položeno! še toliko Sloveneaim ptuij glas in za kteriiga se imiestniki (meščani) večidel clo nič zmenili niso. Žalostna resnica je, da v svoji lastni domovini ie slovenski jezik zaničevan pankeirt bil« (»Noiv.« 1848 str. 106). Ljubljansko »Slovensko društvo« je vzbujalo zanimanja za slovenščino z veselicami prirejevamimii v deželnem gledališču, z igrami iin pesmimi, ki so navduševale občinstvo za domačo stvar. VpiMviaito jie na to, da se je poslovenila meščanska straža in da ie dobila Ljubljana poleg nemških slovenske ulične .napise; pobriniillo se je za nadaljevanje Vodnikovega slovarja.
S 1 o v e n s k a pese imi je odpiral a vsepovsod srca slovenščini. Ko se je v celjskem gledališču dne 12. listopada 1848 začu! prvi slovenski glas — zapeli sta se dve siliovenski pesmi — isto se nekemu gospodu sedečemu v predzadnji klopi od veselja vdrle solze (»Slov.« 1848 sitir. 167.) Po nekod so prirejali veselite, razobešali na visoke mlaje slovensko zastavo — leta 1848. s> bile iznova potrjene naše bairve: bela modra rdeča — in prepevali slovenske pesmi.
Slovenščino so budili, širili in izpopolnjevali časniki. Leta 1847. so Ji služile edino le »K m e t i j s k e i n r o k o d e 1 s ik e N o. v i c e«, ustanovljene leta 1843. Ta list je bil neprecenljivega polmera; oral je narodno ledino, združeval raztresene slovenske ude v celoto, uvel novii pravopis, ki nas 'ie približal Hrvatom, poučeval, da rnisimo samo Kranjci, Štajerci, Korošci, Gioričani, Tržačani, Istrani, nego Slovenci. »Novice« So ninOgiim vdihnile narodno zavednost in jim vžgale ljubezen do slovenskega jezika. Leta 1848. so se pridružili »Novicam« štirje tovariši. Njihov marljivi so-trudniik Navriaitiil je jel izdajati v drugi polovici -leta časopis za šolsko mladost »V e d e ž«, kii je zasajall v mlada srca ljubezen do slovenskega imate-rinega jezika. Une 15. rožnika 1848. so prvikrat 'izšle v Celju »Slov e tiske novin e«; urednik jim je bil profesor Valentin Konšeik. Njim je sledil dne 1. malega srpana »S 1 o- v e n s ik i c e r k v e n i č as o p i s«, uretie-van od vzornega duhovnika poznejšega ljubljanskega škofa Ivana Zla-tonsta POgačairija, iin naposled tri dni pozneje Cigaletoivia vrla »S 1 o-v e n i j a«.	- T . .
Leta 1848. je bila odpravljena cenzura ovirajoča razvoj slovenskega slovstva. Sitimi leta je morala čakati odrešenja Prešernova uedosežma hiimina »Zdravliiica«; dne 26, malega travna 1848. je zagledala v »Novicah
bdi dan; Itkrati iio je prinesel 5. zvezek »Kranj sike Č belice« z ve-čirnii druigimli Prešernovimi pesmimi Poleg njega so z ognjevito pesmijo budili irlolialke: Koseski — njegova slava je bila tedaj na vrhuncu — To-man, .Temam, Jeriša, Kastellfc, Samrajeic, Ravnikar Poiženčan, Ceginar, Va-Ijavec, ki je opoimiinijal Slovence (Slov.« 1848. str. 52);
Mamo mačohe je bol ji	Tega ti nas Bog obvari,
Vzelej vzelej prava mati :	To naj neče se zgoditi.
Torej tuje ne iskati,	Ta ni sin očestva pravi,
Dom nam bode naj po volji	Ki jezika se sramuje,
Po slovensko govoriti	Ter ga nično zametuje,
Ne sramujmo se nikari,	Ki se zove v očetnjavi.
Omeniti treba še nasprotnikov s bo ven š č!i inel »Po celim Knaiinskiim tie ves narod vnet za slovenščino«, so trdite »Novice« dne 13. kimavca 1848; v tent ozikiu so pohvalile dubcvščimioi, a navedle tudi nekaj izjem: kak graščaik, kak tuj uradnik, ki se miu ne ioubii učiti narodnega iie-zifca, kako drugo spačelno gosposko dete in nekateri Ijuibtemiskii meimšku-tarji. »To ime najbolj peče, de talalmo več domačih zopernikov. kakor ptu-jiih protilviniifclov. Le naši poneunčemi Slovenci se prav šopirijo1«, je tožil poslanec, poznejši ljubljanski župan Ambrož (»Nov.« 1848. str. 108). V Trstu so ise prešerno znašali Lahoni, zaničevali slovenski jezik in obkladali (mastne stražnike — Slovence 'nz okolice — s primfci »Bavkolii« fe »Matički«. Slovence sploh so p sova! i s »Sčavi« (»Slov.« 1848. sltr. 117).
Leto 1848. je znamenito v naši zgodovini. V njegovem burnem krilu se ije spočel naš narodni program. Pred 70 leti je stopila v olspreidie dotlej prezirama slovenščina. Njen prvi vstop v javno življenje je bil nekako plah in okoren, a njene moči so rasile Od leta do leta. Premagala je hude ovire. Krasno razvita je v naši dioibi dohitela svoje sestre in hoče biti z njimi inalv-nopravina. Uveiriieni smo, da ji prinese velika svetovna voljna vsaj to, kar so želeli njeni budi tel ji pred 70 leti.
OHO
Poročnik Drago Hude, c. kr. okrožni šolski nadzornik v Užicu.
ŠOLSTVO V SRBIJI PRED SVETOVNO VOJNO IN PO AVSTRIJSKO-OGRSKEM ZASEDENJU.
(Konec.)
Ko sem prevzeli v začetku marca šolski referat za okrožje Uižice, sem imel tod 62 šol samo 4 nedotaknjene, ena je bila pogorela, ena porušena, 56 pa tih je bilo povsem ali deloma brez oprave. Učniih pripomočkov razen v gimnaziji v Užicu nišam našel nikjer, vse uničeno'. Iste iali še slabše razmere so se našle po drugih okrožjih. Sedaj imam že polovico šol kompletnih.
Treba je bilo torej dobro premisliti nna Ikiaik način bi se dalo najlaže zadostiti povelju vojaške uprave glede Otvoritve šol, 'kajti da hi takoj diale občine napraviti, loiziroimia popraviti šolsko opravo, na to se nii imioiglo miti misliti, ker jim je medostajalo denarja, a tudi potrebnega materiala, nii bilo pri rekli. Zamisliti se ije treba le v ralamielre, ki vladajo takoj po zaseden,j/u sovražne dežele. Vse kolikor važnejše 'Osebe so internirane, trgovina se ustavi, gostilne se zaprlo, rokodelci, kar jih je1 ostalo še doma, so tako stairi, >da me morejo več delati, ali pa so jim (delavnice zaprte, dia se ljudstvo me imore shajati. Splošno so pa ile ženske iim otroci ostali defma.
Stavbnega materiala ni mogoče dobiti nikjer; pomislimo saimo nu stekla za okna. V deželi se jih ne prodlucira, a iz monarhije se jih ne dobi, ker je železnica pOvselm okupirana po vojaštvu.
Vojaška uprava je odločila, da je učni jezik samo srbski, upotreblja se lahikio ali jekavščina ali štokavščina, pisati se simle pa samo z latinico nikakor ipa ne v cirilici. Lahko je zapovedati, a težko izpolniti. Kje pa mati dobim za vse šoile potrebnih knijig in to za 8950 otrok irnlojega Okrožja? PrejSne šolske knjige so bile tiskane vse v cirilici.
Uvedel sem sledeče : Kjer ni solistke Oprave, prinesli so otroci s sabo po en stoli, a po občini smo rekviriraili iimiize, talko da jei šola izgledala kakor kakšna kavarna. Ker nobena šola ni imela stekli v Oknih, diail sem na eni strani razredov vsa Okna zabiti z desikami da ni bilo prepiha, na druivi strani pa so ostala odprta. Kjer so bila poslopja pa v takem Stanju, da otrok nii bilo varno pošiljati vanje, sem odredil, dia se poučuje salmio olb lepem vremenu. Tedaj so se prinesle mize in stoli v gozd ali v senco pod vaško lipo ali pa so otroci posedli v travo »po turški« in tam sie je predavalo. V nekaj slučajih smo zasedHi tudi kar prvo gostilno v vasi.
Ali sedaj nam je manjkalo še papirja, črnila, svinčnikov itd. Temu se je ddpomofflo tako, da je okrožno iziapcivedmištvu v Užicu razdelilo' za celo okrožje potrebne pisalne potrebščine.
Kar pa, kakor rečenlo, misimo imelli šolskih knjig, razdeljeval sem iki šolah »Beograldske Novine«, iz katerih so otroci čitali inserati.
Ob sklepu šolskega leta so anali vsi otroci že dobro citati in pisati v latinici. Pri nadzorovanju sem dostikrat tudi zahtevali, da se otroci podpišejo na tablo tudi v cirilici, in izkazalo se je, da je marsikateri učenec že pozabil kako eiriliško črko.
Otroci pa so mi pripovedovali, da se tudi Odrasli ljudje doma od njih uče latinice, seveda samo tisti, ki so pismeni tudi v cirilici. Mislim, da ne ■bo nikaka težava uveisti popolnoma lin izključeno uporabo latinice, ker ljudstvo ie izpreviidelo, da se s cirilico ne more daleč priti.
Vojaška uprava pa ne skrbi samo v tem oziru za otroke, ampak po»-sega tudii dalje v isplošnio vzgojo. Lahko rečemo, dia je Srbija stala od leta 1912. neprenehoma v vojni (turška, potom bolgarska vojna, upor v Alba-
milji, iki je zavzemal večje dimenzije kakor pa nairn je bilo znano- doma, im nato svetovna vojna). V tem času je mnogo, mnogo otrok osirotelo', tako da je sklenila votjaška uprava za nje skrbeti. Z oziram na to seim v sviolieim okrožju ustanovil en asvl za sirote v Užicu, kjer se nahaja 50 dečkov v starosti do 12 let, a pripravlja se tudi večje surotišče za 150 otrok in to v samostanu Rača od Drini, kjer smo celo posestvo lin imanje :zaplenli v ta naimen. Obenem z asvlom se napravi tam tudi vzorno gospodarstvo, kjer se otroci privadijo [modernemu kmetijstvu. Posestvo je namireč cenjeno na 800.000 dio 1,000.000 dimara; polovica so gozdovi na znani Tairi pianimi, polovica pa polja, travniki lin sadovnjaki. Celo posestvo je v enem kompleksu. Njive ise nahajajo v dolini 300 un nad morsko višino', pašniki pa 1.300 m visoko, kjer je tudi kakih 20 kmetijskih stavb nazvanih »Kailuid-žerske kolibe« kar pomeni »uneniške kolibe«. Uprava boi postavila, na, četo temu zavodu 3 učitelje, 3 nadzorov alme ženske ter 50 ruskilh ujetnikov za delo. Zraven ipa pride še 300 ovac, 20 plemenskih krav ter 100 prašičev.
Vsak otrok dobi (v Užicu so že oblečeni) 3 srajce, 3 sp. hlače, 6 žepnih robcev in 6 parov nogavic, 1 letno iin 1 zimsko mornarsko Obleko s čepico, .1 lične opainike, l par čevljev in 1 zimsko suknjo.
Kdor je videl te otroke, ko so prišli v sirotiište in potem, ko so bili preoblečeni, ta jih ni spoznal. Pa celo v sami srajčki so prišli nekateri, ker niso 'imeli nikoigar. ki bi ise jih s hlačami usmilil (da sedati se ogledujejo eden drugega kako jim pristoji leipa modna mornarska obleka. Črne oči se jim blišče, 'lica so jim rdeča (pred kopanjem so bila od blata umazana) in naenkrat stopi 8-letni. Vuik k mehi, prime me za roko ter vpraša: »Slu-šaj. gospodine! Zar ostaje ova haljina sada mioija?« »E pa nego čila dakle, dragi Vuče!« mu odgovorim.
Atli tudi za šoli odraslo deco je preskrbljeno. Ako iideš v Belem gradu od Kalemegdana po Kujaz Mihailoivii i dalje po Kralj Milanovi ulici iin na-prej, prideš v eni uri v Banjuš, kjer je gubernija .ustanovila vzorno olbOtmo in kmetijsko šolo. Tam se vzgojujejo siromašni dečki' a tudi zliiikovci od 12. 'do 17. leta. Iz mojega okrožja sem tja poslal 20 takih dečkov, a zaznamovanih imam zopet 'drugih 16. Tam si' lahko izbere vsak poljubno rokodelstvo ali pa kmetijstvo. Seveda se v tej šoli mora tudi pridnoi delati', ter v začetku marsikateremu ni ta šola posebno dišala in zato je samo od mojih 20 oseim pobegnilo teir peš prišlo dioimov. Pomislite! dečki od 12. do 17. let od Belgrada do Užica peš, kjer je več nego. 200 km daljine iin kjer za vsakim voglom in za vsakim grmom stoji en vojak, iki vsakega vpraša po legitimacije, a tem dečkom se je posrečilo necipaženimii priti domov. No, naša .oblast jih je zopet prijela in odgnala v Banjico, odkoder pa v drugič še nihče ni pobegnil, menda so1 se že znebili domoitožja, ali pa so se privadili na delo. — Da, d-a, dello., na to je treba, privaditi srbsko, ljudstvo! Srb dela samo toliko, da imioire živeti, drugi prosti čas vporalbl za
politiko, toaiiti tu pdlitikuje vse, staro in mlado, imioški in ženske, učiteljice in učenci; otroci greidioč v šoto se pomenkujejo o politiki. Kar sio doma slišalli, to prežvekujejo med potjOf. Mati ne piriipoveduije detetu ipravliiic, ne zabava ga z igračami, nego ona mu pripoveduje o Petrin Karadiiiordjaviou, o Pašiou, o ruskem caru, o turškem dušinainim pa i o »Švabu«. Seveda prelazi to mišljenje majkino v otroško kiti. Radi tega se ne čudimo, da je srbski nariod patirijotičan ikakor nobeden na svetu, in da je branil svojo otačbino, da mu ni primera najti v zgodovini.
Trgovske, obrtne šole, učiteljišča in gimnazije so zaprte, samo v jeseni prične s poukom naša novo ustanovljena internatma realna gimnazija v Belemgraidu. V tem zavodu bodo Imeli dijaki (deklice se ne sprejemajo1) vso oskrbo: obleko, hraino, stanovanje, učne pripomočke iin zdravniško pomioč. Na leto plačajo imoviti K 800, drugi K 400, in K 200, no revni se sprejemajo zastonj.
Ali kakor so pogoji ugodni, vendar se je prijavilo vrlo malto dijakov, a to iz razloga, koiiega radi cenzure ne moram navesti. Bilo je za vsako okrožje določano, da se jih 60 sprejme v ta zavod, iin čeravno prebiva sedaj še v miojelm okrožju okoli 600 srednješolske mladine, vendar se mi jih ie prijaviito samo — 13.
Zgoraj sem posebno povdaril, da se deklice ne sprejemaijOi v imter-natmo gimnazijo v Beleimgriadu. To sem storil iz razloga', ker je skoraj -polovica slušateljev srednjih šol bila ženskega spola. Tu so namreč državne un druge šole posedli večinoma avstrijski in ogrski Slovani, kajti Srbi niso imeli dovolimo izobraženih ljudi. Se pred vojno sio n. pr. starejši srbski načelniki (okrajni glavarji) iimeili isamo po 4 gimnazijske razrede. Zato so Srbi hiteli, da si vzgojijo mladino, a to ne samio moško ampak tudi žensko. Na ta način je postalo v zadnjem desetletju ženstvio posebno v mestih zalo Izobraženo, ni čude, saj ima vsaka druga deklica maturo v ŽepU.
V Užicu je n. pr. štela gimnazija do 850 dijakov, a 60% od njih je bilo deklic, katerih ie pač mnogo odšlo na univerzo v Belgrad, Solun, Petro-grad, Pariz, pa tudi v Gradec, Pest« in Dunaj, ali večinoma so po maturi ostale doma, čitiale romane in pisale dnevnike, pred vsem pa — >po-liitikovale.
Otroci so v Srbiji na splošno zelo talentirani in posebno se odlikujejo po razvitem naravnam razumu v nasprotju z bošnjaškimi otroci preko Drine, s katerimi je pravi križ v šoli.
Nadzorovanje ljudskih šol je jako težavno, ker je težko piliti do njih. Po Srbiji ie naimireč malo potov ter ne držijo skoro do vsakega zelnika, kakor pri nas v domovini, našim državnim cestam podobnih pa sploh ni. Razen 'dveh potov, ki križata naše okrožje po dolgem in po čez, je le malo drugih komunikacij, kjer se imiore priti z vozom, sicer pa je treba jahati.
Večina kmetov 'Sploh nima štirikolesnih vozov, k večjemu talke na dveh kolesih, 'drugače pa umi -znosijo vse potrebno njegovi majhni konjički na hrbtu. Oeilo drva rniu znesejo na ta način iz šume domov. Kdor iima cd nas torej nalogo, da mora potovati po Okrožju, ta umora iuneti tudi svojega kopja.	i
Tudi ženske, ko prihajajo v mesto, jahajo in sicer po moško, iin nihče se nad tem ne spoidtiika. Daleč hoditi itu ni navada itn še celo otrok, ako gre iz ene vasi v drugo kupit sol, zajalia konja.
Srbsko lijudstvio ostane mam veldin-o nepriiiateljsko-, sovraštva iz njih srca mam ne bo mogoče Iztrgati. Tireba iie torej, da si vsaj zagotovimo mladino. Do sedai srno jo odtrgali vplivu srbskega učiiteilj-stvia o temi, da smejo učili po šolah samo naši učitelji in učiteljice in pa, kar je liizijemia, nekatere zanesljive srbske učiteljice.
Da pa kolikor mogoče navežemo srbsko miladež s bvaležinostio- na mas, dajemo vsakemu potrebnemu otroku v šoli o poldne kosilo. Na papirju je namenjeno za vsakega 100 g kruha in 100 g juhe ali1 prikube, v resnici dobi pa vsak tudi dvojino od tega.
To liih ije veselje gledati, kako- prihajalo s pločevinastimi krožniki v kuhinjo eden za drugim, kako lepo posedeijo po dvorišču ter povživajo svoje kosilce. Spoznajo, da se mi v resnici zanimamo za vsakega po-edinega.
Potrebni dobiiio od nas pa tudi perilo in obleko.
Upajmo, da bo naše delo čez leta obrodilo- dober in obilen sad!
Innnnl
IZ ŠOLSKEGA DELA.
Analiza šolskih spisovnic.
(Konec.)	■
Priznavam! tudi na moji poti je veliko stranpolic do nje, in ena glavnih je otroška domišljija. Zato tudi sem hotel -omejiti lakirat orno pisanje o vitezih ter ga spraviti v pravilni -tok na podlagi virov, ki nudijo možnost duševnega pres-hvatanja, zavirajo pa samopašnost fantazije. A v eni dobri smeri jo priporočam!
Da povem, kako je bilo!
Zadnji dan pred božičnim! počitnicami šolskega ieta 1915/16. me vprašajo otroci-: »Kaj pa naj zapisujemo o Božiču? Ali o praznikih?« »Ali, kaj bi tisto! Saj sm-o imeli prej vedno- naloge, da snmo pisali o Božiču,« de eden. »Se bo že našlo, -kakor se inajd-e vedm-o.,« drugi. »Bi smela jia;z zapisati pravljico-, ki so nam jo praviili stara mati?« vpraša -deklica. — Pravljico! Nisem oporekal, v otroke pa je šinilo: pisati pravljice. Fantazija je začela svojo igro ...	■ -
Od viseli, ikar~Stinio jih dioibii, ipritobčujeim le eno.
Oče in njegovi sinovi.
Živel je oče. ki je imel tri sinove. Starejšemu je bilo ime Jurij, srednjemu Lazar, mlajšemu Martin. Mati jim je umrla že pred več leti. Ker so pa bili jako ubožni, jih je oče spravljal po svetu, rekoč: »Pojdite, in tisti, ki mi prinese največ denarja, bo moj dedič.«
Prvi se je odpravil z doma Jurij. Od očeta je dobil nekaj kruha in je odšel. Dolgo je hodil, ko hipoma pride v temen gozd. Samo ozka steza je bila pot, ki je držala skozi njega. Na tej stezi ga sreča starček, ki ga poprosi miloščine. Toda Jurij se niti ne ozre na starčka in ne da siromaku daru. Ko gre dalje, mu starček zažuga iu reče: »Prišel bodeš do izvira; ko se skloniš, da bi pil, te piči kača, in ti bodli v izviru izpremenjen v zlato ribo.«
Jurij ni slišal starčkove grožnje. Sel je dalje po stezi, ki jo je videl. Spotoma ga začne silno žejati. Komaj je čakal, da pride d« vode. Zdajci zasliši pred seboj žuborenje in zagleda hladen vir. Pohiti k njemu in se skloni, da M pil. Ko pa približa ustna vodi, se dvigne iz nje kača in ga piči. Jurij pa je splaval kakor zlata riba v vodo.
Doma so ga čakali leto dni. Ker pa ga ni bilo nazaj, je odpravil oče po svetu Lazarja iu mu dal nekaj kruha. TudS Lazar je prišel v isti gozd. Tamkaj ga sreča starček in reče iste besede kakor Juriju.
Lazar gre dalje. Jako ga je mučila žeja. Ze od daleč je zagledal studenček. Pospešil je korak, da bi bil prej tam. Komaj pa se skloni, da bi pO, piči tudi njega kača, in izpremenil se je v zlato ribo in splaval v studenec.
Marttn iti oče sta dolgo čakala doma. Ko pa nobenega od bratov lp bilo nazaj, reče mlajši brat Martin: »Oče, bratov ni nazaj; naj ju grem iskat.«
Oče pa je bil žalosten ter pravi: »Kaj še ti bi rad odšel? In jaz naj ostanem na stara leta sam?«
«Oče, povrnem se in privedeni še brata.«
»Tudii Lazar je obljubljal, da privede Jurija, in Jurij sam je odšel z namenom, da se povrne, ali ni tie tega, ne onega!«
»Pustite me, oče,« prosi Martin, »in povrnemo se vsi trije.«
Oče se je vdal njegovi prošnji, je blagoslovil Martina ter mu dal nekaj kruha. In zadnji sin se je poslovil od njega.
Tudi Martin pride na svoji poti v tisti gozd. Tamkaj ga sreča starček in ga poprosi miloščine. Martin mu da vse. kar ima. Potem pa reče starček: »Vem. da greš Iskat službe in brata.«
»Da,« odgovori Martin.
»Toda vedi,« nadaljuje starček, »v viru, ki prideš do njega v gozdu, sta tvoja brata. Izpremenjeni sta v zlati ribi, toda prikažeta se samo o polnoči. Rešiš ju lahko, a treba je, da dobiš zlato mrežo. Ta je shranjena v gradu, do katerega drži pot tri dni in tri noSi čez tri gore in čez tri vode. A hoditi moraš neprestano, nikjer
počivati, nič na poti jesti in nič piti. Tretji dan prideš do gradil. V tega se moraš tiho splaziti in počasi iti po stopnicah do sobe. ki boš v njej videl zlato mrežo za ribe. Tiho idi in jo vzemi. Tedaj jo pogrni s platnom, da se ne bo videla. Tako jo daj v ta studenec in čakaj! Ko bo polnoči se prikaže riba. Plavala bo dalje po vodi. Ti pa ta čas odurni platno in imel boš ribo ter rešil prvega brata. Drugo noč to ponovi, in rešen bo tudi drugi brat.«
Nato mu da staršek še mošnjo zlata in izgine.
Martin je storil, kakor mu je naročil starček, in dobil zlato mrežo, jo pogrnil s platnom in dal v studenec. Prvo noč o polnoči je rešil brata Lazarja, drugo noč sta pa oba rešila brata Jurija. Potem so se vrnili domov in so si pomagali iz uboštva z denarji, k'i jih je imel Martin. Mrežo pa so shranili za spomin.
A, da se tie (»mejila otroška domišljija le na pravljice, sprejeli bi bil to panogo ofiicielno v šolsko snisje: bilo pa ie preveč pestrosti. Kalko se začudim prvi dan po Novem letu, ko irni čita učenka kot svoj zapisek narodno pesem »Žena šla je na gositiijo, na en furež ktobasijo, moža pa doma pusti lin miu ostro naroči itd.« (Sicer pesem, ki >jo štrekelj-Gilonarjeva zbirka še ne vsebuje); še večje pa je bilo irrtoje začudenje, Iko pride druga učenka, katere brat rje M po poldrugoletni odsotnosti z doima na vojaškem dopustu, z naslednjo svojo »pesmijo«:
Bratec je šel.
Jesen v deželo gre. ptički na jug lete, daleč na jug. Bratec je naš odšel, daleč na jug je šel se vojskovat. Zima obrni se. bratec naš, vrni se srečen domov!
Zima obrni se, pomlad povrne se v mili naš kraj! Dvojna za nas pomlad: se bo veselil takrat ljubi naš brat.*)
*) Če kdo zaisledi, da bi bila učenka te kitice kje povzela, jih sme vzeti za »plagiat«; meni niso bile znane, tudi mi ni znana podobna narodna pesem, kajti na tako bi še najprej rekel, da se je deklica naslanjala. Ker pa načelno ne obtožujem iz pedagoških vzrokov otrok laži, sem pustil tudi deklico vzlfc svojemu sumu v miru.
' P. F.
Kai isierni hotel? Peseimeo kratikomalo zavreči iin ubito veselje? Puščal sem svobodo -pri zapiskih pred, pustiibi sem jo moral tudi sedaj, da otrok ne zbegam. Vzeli smio »pesem« pod zelo kritično oko; ampak — obstala je! Kdor .bi pa mislil, da je prišlo s tem iv spisje »oficialno pesntiikiovanje,« so moti.
Bodi itnii na tem mestu dovolijemio, da na nekaj opozorim. E. Heywamg pravi, da jie kot mal deček že saim koval pesmice in da »ti otroški poizkusi, kolikor so bili objektivno gotovo brez vrednosti, so imeli za me eno veliko ceno, da sem imel s pesmimi naše literature, s katerimi smo pnišlii v inaiši šoli — žaiibog — le zelo, zelo- imalo v stik, nekako večje dejal bi iskioro: nekako fiimilijarno veselje«.* To vaUtlio pirizinavam; a v ljudski šolii odrekam pravico o b s it o j a itak i h po<lzku|sov p r i s p iso v n etm p o u k u s a m e m, ker ne vodijo ik strogo začrtanem u smotru. V otroških dnevnikih naj bodo, v šolske zvezke ne spadajo. Če pa pridejo v dnevnike, pa mora biiti ravno pri teh stvareh učitelj nad vse kritičen, da se ne zbuja v otroikiih prevelika samozavest, iki preide rada v baihavost. Pustimo jiiim veselje, a posebe jih d;> takih stvari n poidžiigajmo. V dnevnike pa je zašla tudi pri nas še marsikatera »pesemca,« časih v veselje, časih v žailoisit »pesnikov.« —
Kadar preidejo otroci do opisovanja narave, preti inoVa nevarnost, kii pa jo je zlasti spis je stare vršite zelo gojilo; to so r e f 1 e k s i j e. Tu mora biti učitelj zlasti previden, kajti za ničemer ne tiči fraza tako rada, kakor za nijilmi. Miioigi se jih piriuče tudi iz knjig — žaiibog, da dobivajo v roke tudi take — in ker se jiiim zde imenitne zato, ker jih ne razumevajo, si jih radi prilaste. Čustvo res da je prirojeno, a v otroku v smislu izražanja docela latentuo. Kjer se izraža, se kaže 'le na konkretnostih. A. da ni brez nevarnosti niti tu, naj kaže naslednji odlomek iz otroškega spisa, naslovljenega »Večer« (»nevarnosti« senu podčrtal):
. . . Solnee je še veselo sijalo po naravi, ki se je r a d o v a 1 a v poznem jesenskem času. Ptičke so skakale po vejah in pozdravljale to lepo. toplo solnee. Po gozdu je bučal veter in pripogiba! visoko drevje. Sedel sem na jesensko rjavi trati in gledal naravo. Pred menoj so bili Slatrinski gozdi, ki so bili ponekod zeleni, ponekod pa žareče rjavi. Videl sem tudi Letuš in druge Spodnjesavlinske kraje, po katerih je solnee tako prijetno igralo. Zdajpazdaj se je začulo votlo grmenje, ki je prihajalo z bojišča. Nebo je bilo čisto i 11 jasno, kakor ribje oko. Solnee se je počasi nagibalo za Dobrovelj, proti večeru pa je zašlo. Veter je potihnil, nastal je večer, ki ga je pretresal o še vedno grmenje. T a 111 od nekod se je čulo lajanje psov. Gledal sem naravo, dokler je ni zagrrtila temna noč . . .
* Iz knjigo: F,. Heywang ,Der Aufsatzunterrieht in meiner einklassigen Schule unler dem Leilstern der srhaffenden Arbeil belrieben." — Zal. A. Haase, Praga.
Ravno pri opisih gledane narave so nevarnosti za refleksije največje, saj »bledi mesec« in »svetle zvezdice« kar kiriče po njih, zlasti, iker srečujemo talke »opise« talko pogosto v raznih tiskanih stvareh, ki splošno prihajajo v roke ljudstvu in deci. Če pa hočemo gojiti pri otrclkih dober okus, jih ne bomo trpeli pri njihovih spisih; bičali jih bomo, »in če jim jih priskutimo, ho otroški dobiček.
Ob ikoncu omenim še dvoje, kar je potrebno za uspešni naipredck prostega spisia:
1.	temielijiiita priprava zanje od prvega vstopa v šolo;
2.	učiteljeva priprava na lastni osebi.
Na naši šolii se goji spis je takioj v prvem šcilslkem letu s pripovedovanjem. Komaj pa so začeli malčki dobro pisati, že tudi zapisujejo, kar saimii vidijo; najprej z besedami t. j. s samostalnikli, pozneje s stavki t. i. z glagoli liin pridevniki. Riclko v roki s temi zapiski postopa slovnica in pravopis. Kakor hitro pa so se razgreli s priipcvedovanjeim, kaj se je temu ali onemu pripetilo, se to zapisuje in riše: dvojno grafično prednašanje, utemeljeno po psiihologičnih zakotnih. Vse to pa je isiaimo priprava za gledanje iiln za producirainje. Komaj so dospeli v drugi razred, /pišejo; kaj je bilo včeraj, ko je prišel otrok doimov iz šole, kalko je danes vstajal teir se odpraviti z doma. Vsi ti zapiski pridejo v dnevnike ter se v šoli® obravna-vajo. Kmalu se jiitn pridružijo lastno izbrani doživljaji, prav neiznaitme stvarce, kajti posebnosti ne rabimo, še manj pa efektov, ker nami gre le za pripovedovanje in za zapisavanje pripaveidravainega. Časih je vse prav majhno in slabotno, pri vsem pa kričeča oblika. Ntič ne škoduje! Na podlagi zapiskov samih jo doibimo v pest; sad imamo snov!
O itenn le en primer. Vsakdo pozna preglavice, ki jih napravljata pri takem prostem zapisovanju direktni in imdirekitmi goivor — ali ikalkar ju imenujemo pri nas v šoli »resnični govor« in »opisani govor.« Priporočal bi vsakomur, naj pusti otroka samega pisati na tablo svoj lastni doživljaj, kjer nastopa razlika direktnega in indirelktnega govora, naj okrepi to razliko z raznobarvnimi kredami (nam rabi za prvi rdeča, za drogi višnjeva, za ostale stavke navadna bela); naj išče ves razred pogreške, jih določa in popravlja; — ne bo dolgo, ko preide razlika talko- v otroke, da bo vedno manj pogreškiov v zvezkih. L astmo izb r a n a. z a n i itn i v a snov j e pripomogla, da ne ob upava te p r i pravopisnem p o u k u.
Polagoma začno otroci u vide vati enoličnost tistih vsakdanjih zapiskov. Njihova produktivnost potrebuje hrane, a ne kazite jim jo sami; dovoli je, če jih opozorite, kje jo najdejo. In kaj kmalu si začnejo iskati sami dogodkov, čeprav majhnih, kakršne so pač doživeli, če je bilo v prvem razredu še treba, da se »izproži« govorica, v drugem miti ime bo
več sila za to, da se pripravi zapisek. Kakor hitro pa so si začeli iskati dožiVlijatie, že tudi pamaleim izbirajo, produktivnost najde svojo naravno pot iz ikvantitativnosti v kvatitativnosit. In tedaj simo nia iprvi zgoraj označeni stopnji mojega načrta za poistoipek
Še več pa. kakor pri otnolkih, je treba učitelju priprave na lastni osebi: v pripovedovanju, zlasti pa v 'tem, d a v a d i is v o j lastni o k n s, d a s e 'P -r i u č ii s a m z a p i s o v a n j u t e g a. kar vi d i.
Ne bojim se Očitka, češ, to pač znamo! Kdor ise hoče prepričati, ali res zna, sedi za mizo, pripravi papir in poro, zagilej se skoizii okno, potom pa poizkusi brez olepša vanj a zapisati, kair sii videl.
Za ta, da pripovedujem reisniao>, kliičeim in a pričo — če je1 res potrebna — H. W. Daudiisov članek »Vom Betraohtan, Oeiniessein, Schaffen und andaren Dingen,«* kjer pravi: »Če se je hoteli kak učitelj nadalje izobraževati v spiisju — zgodilo se ni prepogosto, ker je bil navadno že trdno prepričan, da je dob-no podkovan v svojeim jeziku — je istoriil to kolikor le mogoče neokretno: pisal je kake filozofske, doimorodne, 'literarne sestavke. »Eksoerpiral« je, kakor pravi lepa beseda. Take vaje — pri tem nii mogoče nič izprenieniti — so logične umetninice, ki nimajo tudi najmanjše skupnosti z notranjo nazornostjo. »Sholastične epserciicije« so, pa naj že imajo obliko šolskega govora ali ne. Včuteinje je pri tem docela nemogoče. Piri podavanju je le tipanje iin iskanje, vse v zadregi, ali pa suženjsko maslamiianje na dano .obliko. Občuteno napisati, gledano podati... ne vsako... le tisto, kar je res ogrelo, in tedaj zapisati, kadar je vtiseik
še tukaj.---še več: Učitelj, ki se hoče vaditi v spisiju, naj ne' išče
najprej »dramatičnih« snovi. Kar se imu vsiljuje pri vsakem koraku, naj si z ljubeznijo ogleda in popiše. Čisito skraja zapazi, da miu gre težko. Nad se tolaži — to so otroške boleizini, ki so jih 'prestali tudi naši veliki. Samo nikar ne »komponirati,« ne se pretvarjati; tako je treba zapisati, kakor se je gledalo v resnici, kiakbr se je spoiznalo ali ne spoznalo.« —
Ravno tako je moje prepričanje in 'izpovedati isem ga hotel in moral zato. ker tudi izhaja iz lastne prakse.	P. Flore.
II. Matematično zemljepisje.
Dalje. (Glej str. 28.)
Solnčni sestav.
Reklo se je, da je Luna hčer Zetmlje. Ko je bila namreč Zemlja še vsa tekoča v siilnej vročini, se je vslad vrtenja odtrgal ob ravniku kos ognjene snovi, ,se počasi zaokrožil v kroglo in šel po tisti poti naprej 'okoli Zemlje, kakor se je od nje odtrgal. (Primerjaj znane prikazni: ako teče kočija (voz) po blatni cesti, odtrigavaio se od koles kosci blata in sfrče delclma v isti sitnari naprej (v ravni oritii) kakor se vrti kolo. To se tudi opazuje pri * Izšel v »Die Lehrerfortbildung« I. 1916.
okroglem brusnem ikiummiu. Ako se otroci za moke se držeč okoli onega, ki jih žene, vrte, mara zunanji najhuje teči in se čestokirat odtaga 'Od ostalih in odleti, isto se zgodi s kaminom, ki isi ga liimial privezanega na niti in vnte1]. če se je namreč nit utrgala; frače.) Siilia, kli vleče vrteče se stvari cd sredine, se ilmemuje s r e d o b e ž in a s i 1 a. Čim bolj ipa se odtrgani kos od prvotnega telesa oddaljuje, teim manjša je sredobežoa siilia. Da pa Luna mi odletela od Zemlje Ibogve kam, temu je vzrok druga slilla, to je zernel j-s k a p r 'i v 1 a č n o s t ali t e ž n o s t. Da gre Luna vedno- isto pot elkol i Zemlje, zato morata biti sredobežma iin privlačna s!illa enaki.
Kakor ie Luna del naše Zemlje, talko je tudi Zemlja del ali Irci Solnca. Ali ima Solnee morebiti še več takih hčera? Da, iima jih in sicer veliko; glavnih pa je osem; ti so: Merkur, Venera, Zemlja, Mars, Jupiter. Saturn, Uran, Neptun (imena rimskih boigoiv in boginj; Zemlja se imenuje tudi (iea). Vsi ti so bili nekdaj v Solncu, ko je bilo hlapavito aili v ognjeni patri. Vsfcd 'vrtenja Solnca so se posamezni deli Odtrgovali, elni večji, drugi manjši, se 'obliičili v krogle in potovali! vsilad snlinčne privlačnosti, (gravitacije) okoli Solnca; tega potovanja še danes ni konec iin zato imenujemo ta telesa potujoča ali i p r e m ii. č n i c e, p 1 a n e t e. Solnee marejia s preimič-nicami vred eno 'družino ali s o 1 u č n i sestav. Primerjajoč njih velikost in oddaljenost, bi se podalo sledeče: Solnee kot krogla s premierom približno en meter; Merkur kot prosano zrno oddaljen od Solnca 20 m, Venera kot grah •oddaljena 35 m, Zelmilja istotako kot grah oddaljena 60 m, Mars kot koncpljiino zrno oddaljen 75 m. Med Marsom iin Jupitrom so imial" planeti ali asteroidi, ki so jtih do seidaj odkrili nad 400. Jupiter kot srednje velika pomaranča oddaljen nad 250 m, Saturn kot majhna pomaranča oddaljen Okoli 500 m, Uraln kot velika orešnia oddalijeln 1 km 'iin Neptun kot češplja -oddaljen P/2 km.
Ronazoruj te velikosti z .risanjem na tabli! Razdalja se pa lahko po-nazoruje s tem, da si miisllimo planete postavljene v kraje, ki so oid šole oddaljeni dotično mero. Še bolj inaizonno bi to bilo, če bi si kdo napravil kroglice v prej povedani velikosti, jih nasadil na navpično stoječe tanke žice, ki so pritrjene v majhnih stojallih lin jih tako po vrsti razlpositavil na vodoravno ležeči tabli okoli luči. »Zemlja« bi naj dobila drugačno barvo kakor ostali planeti, da se vidi, da sta dva planeta) bliže solnoa kot Zeml j a-znotrania planeta; drugi so zunanji planeti.
Znotranja planeta.
Meilkur.
Polimer njegovega knoga iokoli Soilinca znaša 57 .milijonov km; premer njegovega obla je le ena tretiima zemeljskega pramena. SVojo pot okoli Solnca olbhOdi v 84 dneh; torej je na Merkurju leto krajše kakor pni nas
en 'lotnii čas. Ker 'je Sdlncu 'najbližji, je ina m jem huda vročina in bliščoba; s prostim očesom ga je le redkokedoj videti, ker'je preblizu Solnea.
Venera.
Od Solnea ie 'Oddaljena 107 milijonov km lin je skoraj talko velika kakor Zemlja. Okoli Solnea pride v 224 dneh in se zavrti v 23% uire okoli ■sv,oije osi. Včasih jo vidimo zjutraj pred Solineem kot lepo iblesteoo zvezdo in jo imenujemo d a m i e o ali j u t e r n i c o. Če se pa pokaže šele po solinčnein zahodu, se imienuiie v e čer n i c a. To se da s kmogljicamli in z lučjo lepo pokazati. Vzemi za Merkuirja kot grah veliko kroglico, za Venero in Zemljo pa ikot srednje jabolko. Ce postaviš Zemjlo in Venero na severno stran od luči, tddaj Venere nič ne vidimo (mislimo' si, da smo ina kroglici »Zemilua«), ker je njena temina stran k naim obrnjena. Ako se pomakne Venera v krogu na zahodno stran, vidimo nje 'levo polovico razsvetljeno. Bolj ko se bližin južni strani, bolj je svetla. Ko je ravno na jiugu tako, da so Venera, Solnce in Zemlja v ravni črtii, je -zopet ne vidimo, ker jo Solnce zakriva. Na dosedanji poti je bila na desno od Solnea; videli smo jo vsako jutro pred Sobicam, dokler ne vzhaja s Solineem vred. Minilo je 112 dni. Za tem se začne Venera prikazovati na levli strani lizza Solnea; zato jo opazimo zvečer kmalu po soinčnem zahodu. Nekaj tednov se vedno bolj oddaljuje od Solnea proti vzhodu. Ko stoji na vzhodni 'Strani, je le nje desna polovica razsvetljena, ali mri vidimo pravzaprav le četrt -.oble svetle. Potem se navidezno približuje Solncu; svetloba na njej -pojema, dokler ne stopi zopet med Zemljo in Solnce. Venera imia torej sliične mene kakor Luna. Svetloba in gonkota sta na njej še enkrat tako močni ko na Zemlii.	--
ZeimJiia
je tretja pramičniica kot hčer Solnea. Da je zemlja del ognjenega Solnea, dokazuje nted drugim tudi njena notranija vročina. Odduški ali dimniki tega »pekla« so ognjeniki, ki iz njih včasih švigajo silni ognji iin teče lava dokazujoč, da je znotraj naše Zemlje še vse ognjeno-itekoče. Zunaj okoli se je Zemlja že ohladila in dobila trdo skorjo iz kamena. Ker se pa Zemlja vsied shlajevanja stiska proti središču, se nje zunanja skorja grbanči kakor pri jabolku, ki izgubiva polagoma vodo; te grbe so gorovja Tudi topli vrelci (toplice, geisirji) spričujejo, da je Zemlja znotraj še žareča, a se počasi oh! a ju je.
Zunanji planeti.
Mars.
Njegova oddaljenost od Solnea znaša 225 milijonov kilometrov, premer njegovega oibla je pa za polovico manjši nego Zemljin. Okoli Solnea
pride v 686 dneh; torej je na injam leto skorajj dvakrat tako dolgo kakor pri nas. Okoli .svoje osi pa se zavrti v 241/-2 ure.
Poglejmo si imalo, kako potuje tak zunanji planet okoli ZemJtie im Solnca! Na 'vodoravno ležečo tabio se pas t avli luč, na nje severno stran kroglica (Zcimllja) in nekoliko manjša (Mars), vsi trije v eni črti. Vidli se, da gledajo prabivalai Zemlje v močnih časih rdeče se svetlikajoči planet. Pomakni planet proti zahodni strani! V telili stališču zagledamo zemljami planet šelle proti jutru: vzhaja pred Sclucam. Med tam se vedno bolj približuje Sclmou, dokler ne stoji zadaj za njim, malm nasproti: takrat nam vzhaja ob enem s Scllnoam (kroglico »Zamilja« je traba včasih zasukati cikali svoje osi, da se to spoizna) im se izgubi v solmčni svetlobi. Za tam ga opazimo na zahodni strani po solučneim zahodu, kako zmiirai zaostalja, dokler mam me stoji opolnoči spet na jugu. Ker pa med tam tudi Zemlja potuje, zato nli pot planetov tako enostavna za opazovanje. Niaidalje je tudi treba pomniti, da je pot planetov poševna na pot Zemlje. Oe si mislimo Zemljo kot kroglico na vodi, ki toirej plava vodoravno okoli Solnca, je pot planetov malo pošev na vodno gladino in sicer polovico poid vodo, polovico pa nad njo. Točki, kjer se pot planetov z zemeljsko potjo (površino vode) križa, se imenujeta vozla.
Na Marsu je marsikaj podobno razmeram ma Zelmi ji. Svetle pege pomenijo suho zemljo, tamne pa morja. Počim je na Zemlji skoraj štirikrat več vode kot suhe zemlje, ie na Marsu bas nasprotno. Zato so na njem tudi oblaki, dež, sneg. Letni časi so tam tudi našim podobni, kar ie Mars isitotako nagnjen proti severu kakor Zemlja; samo za polovico daljši so. Ker ima Mars tudi ozračje, zato je ijako verjetno, da so na njem ituidi stanovalci, morebiti mnogo bolj izobraženi ko imi, ki opazujejo 'našo Zemljo, veliko kakor Venera.
Okoli Marsa krožita dva meseca, ki pa imata le po 7 kun premera, talko da lahko človek pride v enam dnevu okoli im oikOli.
Mali planeti ali asteroidi.
To je Skupina malih planetov, ki krožijo izven Marsa okoli Solnca. Do sedaj so jih nastali črez 400. Nekateri zvezdoslovci so umnanja, da šoto deli velikega planeta, ki se je razbil.
Jupiter.
To je največji planet našega sestava. Njegov premer je 11 krat daljšii nego Zemlje iin iz Jupitra bi se dalo narediti 1280 takih krogel kakor je Zemlja. Od Solnca je oddaljen 770 milijonov km; njegovo lato traja 4333 dini ali nekaj manj ko 12 naših .let. Okoli svoje osi se zavrti v približno 10 urah; zato iunajo taim 5 ur dolg dan in 5 ur dolgo noč. Jupiter zelo
močno svati; zaldintfe mesece tega leta (1916) svati celo moč. Njegova močna svetloba prihaja od tega. iker je Jupiter še zelo žareča irmalsa; ko se bo toliko ohladi, da bo rna rniiem ko je sedati pni -nas. bo Solmce žje izgubilo mnogo svoje svetlobe iin toplote. Jupiter ima .pet lun ali mesecev, ki povzročijo na planetu letno 4-400 umikov.
Saturn
jo nekaj manjši kot Jupiter, a njegov premer le devetkrat večji nego Zamilm. Od Solnca je oddaljen 1410 milijonov kim; za svoi obhod okoli Solnca potrebuje 29% mašili lat. Ker o pa ta planet zavrti že 'v 10Vi ure okoli svoje osi, so dnevi i/n noči malo daljše ko na Jupitru. Nekaj posebnega so obroči okoli Saturna. (Pokaži priirrerino podobo!) Ta planot ima tudi 8 mesecev in morebitni prebivalci Saturna limtaf/o kiaj gledaiti. Od našega Solnca ima že malo svetlobe in gaikote. Proti kOniou imeseca decembra lega leta vzhaja že ob 8. zvečer; dne 24. decembra stoji ob 4. ziiutraj ratvmo rna jugu.
Uran
ie nnailo znan planot. Vsled neizmerne icldidaljenosti od Solnca — 2873 milijonov km —ga ie s prostim očesom težko videti. Njegov premer je štirikrat daljši ko Zemljin in za svojo pot Okoli Solnca malhi 84 leit. Ima 4 lune in če nima lastne svetlobe (vsled žalrenja), je rna njem razloček med dnevom iin nočjo ie majhen.
Neptun
je zadnji do sedaj zmani planet našega sotlmčnega sestava. Zanimiva, ije njegova odkritav, ki kaže človeško bistroumnost. Zvezdozinancii še ga niso videli, a iiz nekaterih nepravilnosti v Uranovi poti okoli Sdlnca so določili, kie se niahaja, kako velik ije, koliko časa -rabli okoli Solnca, kako idlallač je od mjega itd. Ko so naravnali italeslkop na praračunijano mesto, -so mašli ondi res -zvezdo pramličnico, ki so jo nazvali Neptun. Ta ie oddaljen od Solnca 4445 imiiliijomov km, a rnjagov icibhiod se izvrši v 165 letih. Po velikosti je Sličan Uranu. — Izračuni oddaljenost v praktičnih zgledih, da vidijo učenci, kako daleč sega družina Solnca!
Zvezdni utrinki, meteori, repatice.
»Zvezda se je utrnila, človek ije uinnrl« pravijo ljudje, Id trde, da ima vsak človek svotfo zvezdo na nebu. Ako se v jasni noči oziramo po nebu, zapazimo, zdaii pa zdaj manjšo luč, ki švigne po ozračju in imia za seboj svetel map, kar pa vse skupaj v inekaj sekundah ugasne. To so z v e z d n i u trli n k i. Prav redko pa se prikaže in a nebu velika žareča krogla, ki se počasneje naprej pomika, puščajoč za seboj svetel rep in pri tam se nebo
močno razsvetlH. Včasih se taka žareča krogla z močnim pokom raizleti. ali pa izgine. To so ume t e or i. Ljudje jim pravijo ponekod škiopnik, kakor škop goreč škrat, ki gleda, tla ibi zažgal kako hišo. Ako pa opaziijo le hipno močno svetlobo. pravijo*, da so se nebesa odprtla in kar sli kdo v tistem trenutku zaželi, to se izvrši. Ako prileti mieteor ali njegovi delci na zemljo, jim 'pravijo zvezidOsfavai meteor i tli ailii aeroliti — izpoid-nebniki. Taki lizpodnebnliki so zelo različne velikosti; drobni, gcisti —kameni t dež —ali pa težki do več sto is tatov. Na Francoskem, na Gronilan-dliji so lih našli že mnogo. Sveti kamen v Kabi v Meiki, kamioir roma vsak Turčin vsaj enkrat v svojem življenju, ie tudi izpoldineibnilk. Tli lizpodnebniki so ali iz železa ali iz kamna. — Od kod so? Zvezdozimanci trde, da so zvezdni utrinki in mieteciri ravno talko člani naše sollinčne obliltellji kakor drugi planeti iin krožijo krog Solnca. Ako zailde katero teh trdnih teles, kii so drugače nevidna, v atmosfero naše Zemlje, ise vsleld silnega zračnega drgnenja tako zažari, da posije ali pa se celo razprši. Ko pride izvem ozračja, se ohladi in ugasne.
Tudi r e p a tiče aili 'k o m e 11 se prikazu jejo' iv maišeim scilnonem sistemu. A to so večinoma gostje, ki prihajajo pozdravljat Solnce. Imajo svetlo glavo (jedro) in dolg rep. Glava je iz skupine meteoroiv aili trdnih sinovi, k/i so omotani v imeglo, paro. Čiiim bliže Solncu pride komat, tem bolj se ogreje in požari ; zato se boli ralzs vatli lin pare ostajajo za njim, kot rep. Ta se nahaja vedno na odsoilnčnii strani kometa. Ko se ropati ca Oddaljuje od Solnca, ie njen tek vedno počasnejši, rep za-to krajši in vise boli ibledeva, dokler ne izgine v vseimiru. Sploh pa sodliijo, da 'je med imeteori, meteorju in kometi sorodstvo. Opazovali so milmireč, da se je komet raz-dtelill v diva ali1 več delov in zato trde, da so imeteoriti deflci kdmetloiv ali rali kometi za se, ker je spektralna analiza dognala, da so vsi iz približno sitih sinovi. Iz tega spoznamo, kako nam veda vzbuja le občudovanje de \raisot neba. ki so nevednim ljudem povzročale le grozo in strah.
V. Fulko.
nnnii
SLOVSTVO.
A. ocene.
Dve novi deli za pouk v risanju.
(Konec.) Konci knjige je deset tabel, ki kažejo deloma primere o analizi otrokovega obzorja, pa vaje za posamezne razrede, oziroma grafičen načrt, ki kaže učitelju, koliko bi se dalo v najboljšem slučaju doseči. V najboljšem! Zakaj vsak pisatelj poda mnogo tvarine. To seveda v prvi vrsti ni zato, da bi pokazal koliko zna, ampak po izreku: »Kdor veliko da, da vsakemu nekaj.« Kdor ne more doseči vsega, naj doseže nekoliko.
Ilustracije v knjigi bi bile tupatam v tehničnem oziru lahko boljše. S tem pa seveda nočem reči, da ne ustrezajo popolnoma svojemu namenu. Ilustracije na prilogah so z ozirom na svoj namen prav dobre. Da bi bile te risbe večje, je nepotrebno, ker hočejo le pokazati kaj in ne kako. To je že izčrpno povedano v knjigi.
Vobče je delo lepo in znanstveno temeljito. Čeprav snov ni nova, ampak jo je v bolj ali manj podobni obliki obravnavalo že mnogo pisateljev metodikov, vendar ima naš pisatelj zaslugo, da je s srečno roko izbral vse najboljše, da ie snov obdelal posebno z ozirom na pravilno in smotreno podajanje, in da je osnoval svoje delo na strogo znanstveni podlagi in utemeljitvi.
Radi popolne orijentacije b!i bilo želeti, da izide čimprej tudi drugi del. Pristojne oblasti pa naj bi poskrbele, da dobi u-čiteljstvo knjigo v roke, jo prouči in poizkusi udejstviti nje namen.
2.) Jos. Jar. Filipi: Plošna s t y I i-s a c e die p r i r o d y. D i 1 1. V Praze. Nakladem »Dedictvi Komenskeho.« Cena 6.— K. Tak naslov" ima risarsko delo, ki me je opozoril nanj »Učiteljski Tovariš.« Delo sicer ni popolnoma novo, vendar se izplača naknadno iz pregovori ti o njem. Toliko neizkaljenega veselja m!i ni nudila že dolgo kakšna strokovna knjiga o risanju.
Pisatelj umetnik obravnava v knjigi stilizacijo prirodnih oblik in sicer doslej
stilizacijo listja, cvetja in plodov. Knjiga obsega na 220 straneh lepo pismeno vsebino lin še bolj bogato ilustracijsko snov, ki daje šele delu popolno vrednost! Ilustracije so deloma posnete po izdelkih učencev s tkalskih šol v Humpolcu in Kraljevih Dvorih, pa tudi po izdelkih ljudskih šol, ki so delovale v smislu pisateljevem. Nekaj osnutkov je izdelal umetnik sam. Delo je namenjeno v prvi vrsti uči-teljstvu, ki naj bi pripravljalo v šoli pot za smotreno gojitev ornamentike.
2e v predgovoru utemeljuje pisatelj potrebo risanja okraskov in zato vaje v stiliziranju večno lepih prirodnih oblik. Pisatelj pravi, da se pri nas sicer ni nikoli temel.ito delalo proti risanju okraskov, novi učni načrti pa tako risanje naravnost zahtevajo s tem, da so odločili temu vprašanju posebne odstavke.
V	uvodu govori pisatelj o umetniški vrednosti ornamentike in o nje zgodovinskem razvitku vse do moderne dobe. Zgovorno se obrača proti onim, ki jim je kra-sitev nepotrebna ali celo resnega človeka nevredna. Potem dokazuje, da zgodovinski okraski vobče nimajo smlisla za naše čase, ker teh okraskov ni zamislil človek današnjih dni, in ki zato ne more imefl za nje pravega umevanja. Z ozirom na narodno ornamentiko pravi, da je nesmisel, če posnemamo okraske tjavendan. Tudi prava pot je: proučevati narodni ornament, poglobiti se v njega dušo, najti v njem to. kar je zares narodno, odkriti v njem zaklade češke in slovanske stilizacije, kompozicije in harmonije barv, potem pa s takim znanjem proučevati našo domačo češko prirodo, stilizirati iz nje nove motive in iz teh komponirati nov ornament« (str. 9.)
V	prhodnjem odstavku je na kratkn označena razdelitev okraskov po motivih, ki jih uporabljamo, po namenu, jki mu služijo, pa po svoji zunanji obliki.
Potem obravnava pisatelj s podobo in z besedo najvažnejša pravila za sestavlja-
nje okraskov. Razmernost, somernost In ritem so tu opisani na podlagi premnogih uzorcev, ki govore več nego tiskana beseda.
V nadaljnih odstavkih je popisan način stilizacije. stilizacija barve, postopek pri risanju in obravnavanju, oprema risb i. t. d. Vse to je zopet bogato ilustrirano.
Pisatelj prehaja nato k stilizaciji posameznih rastlinskih elementov, k stilizaciji listja, cvetja in sadja. Lepo po redu obravnava najenostavnejše liste s celim robom, potem nazobčane, napiljene. krpaste, razdeljene in sestavljene liste. Tu se ti odpre doslej neznan zaklad, globok in bogat nad vse mere. Mislil sem doslej, da imam nekoliko smisla za ornamentiko. A ob pogledu na Filipijevo delo, ki ti iz najenostavnejšega lista pričara dolgo vrsto najlepših osnutkov, sem se čutil jako majhnega in pouka potrebnega. Takisto je pri cvetju in pri sadežih. In vse hodi svojo pot lahko 'in ob sebi umljivo. Kaj če so končni motivi že daleč od prirode! Lepi so. Taki morajo biti in nič drugačni. Razvijajo se in rastejo bordure in obrobki in uzorci brez kraja in konca. Vse je enostavno lepo, novo in — narodno. Da! Čimdalje sem pregledoval te motive in kompozicije, tembolj se mi je utrjevalo prepričanje, da je to sicer novo, moderno, pa ne morebiti nemško ali odkodersibodi. Iz teh oblik diha naša slovanska umetnost, moderna sicer a vseeno vsa naša! Kakor ie že rekel mož v uvodu o narodni ornamentiki Ni le rekel, ampak je storil.
Med ilustracijami je seveda tudi tu vse-polno čtiva, ki pojasni to, česar 'ilustracija ne pove. Vsepovsod je omenjen postopek pri pouku. Pisatelj vse do konca vceplja čitatelju svoje vzore in misli.
Barvastih ilustracij sicer ni mnogo. Le osem jih ie. A tudi tu vidimo nova pota, slovansko čustvovanje.
Ko sem knjigo prelistal, mi je bilo žal. da ne morem pričeti z drugim delom, ki ga še ni. Zato sem se povrnil k prvemu. In se bom še in še.	Drag. Humek.
Weyrichs Ratgeber zur Vaorbereitung auf die Lehrbefahigungspriifung fiir Volks-
und fiir Biirgerschulen und zur Fortbildung des Lehrers iiberhaupt. Zadnjič smo omenili tega dela I. zvezek, ki govori o pripravi na usposobljenosti izpit. U. del obravnava v štirih posameznih zvezkih snov za meščauskošolske izpite: zato opozarjamo na nje v prvi vrsti učiteljstvo. ki se pripravlja na te izpite; kakor pa pove že zgorajšnji skupni naslov, služijo zvezki tudi kot vodnik in svetovalec za nadalino učiteljevo izobrazbo sploh, in kot take priporočamo vsem uučiteljstvu. Kolikor poznamo tozadevno literaturo, moramo priznati, da ti zvezki daleč nadkriljujejo podobne »svetovalce«, v katerih človek zaman išče ravno tistega, kar bi najbolj potreboval. Sestavljeni so zelo skrbno in vestno ter nudijo obilo snovi. Splošno so urejeni vsi štirje zvezki po sledeči razpo-redbi: 1. Študijska pota, kjer se obravnavajo razni avstrijski pripravljalni tečaji za me.ščanskošolski izpit, in se dajejo navodila za zasebni uk; 2. izpitni predpisi (vsak zvezek za posebno skupino); 3. studii predmetov za vsako skupino zase z navodilom za uk in z izbranimi ustnimi in pismenimi izpitnimi vprašanji; 4. pregled kniig. ki se priporočajo. — Obravnavajo pa zvezki po vrsti naslednjo snov:
L zvezek: Allgemeines und Piidagogik (48 str., cena 1 K 60 v). Ker ima ta zvezek v svojem 4.oddelku (pregled knjig) na 20 straneh res pregled najznamenitejših nemških pedagoških del. ki se lahko priporočajo za študij in za zasebno čtivo, opozarjamo nanj tudi vse okrajne in domače šolske učiteljke knjižnice. Seznam knjig in pedagoških listov se ozira zlasti na modernejše znanstvo.
2.	zvezek: Prva strokovna skupina (nemščina, zemljepis in zgodovina). Kakor že zahteva snov sama. ie ta zvezek s svojimi 181 stranmi najobsežnejši (cena: 5 K 60 v); škoda ie le, da je prikrojen le za Nemce, in si mora slovenski učitelj k njemu še sam zbirati snov, ki jo rabi za izpit iz slovenščine; tak dopolnilni zvezek k temu bi nam prav koristil, sai slovenski učitelj, ki se posveti študiju za ta izpit, dostikrat ne ve, kam naj se obrne za nasvete.
3.	zvezek: Druga strokovna skupina
(matematika, prirodopis, prirodoslovje) obsega 36 str. (cena: 1 K 40 v). Tudi ta zvezek navaja obilico znanstvenih in metodičnih knjig, obravnavajočih to stroko, vendar pa opozarja vedno na lastne poizkuse in opazovania, kakor to zahteva tudi izpitni predpis. Zato tudi najdemo med priporočanimi knjigam največ navodil za poizkuse, kakršna so zlasti za zasebni študij neobhodno potrebna.
4. zvezek: Tretja strokovna skupina
- obravnava na 40 str. (cena 1 K 50 o) geometrijo, prostoročno r,sanje, lepopisje. (Z ozirom na matematiko je vzeti v roke tudi 3. zvezek.) Oddelek pri prostoročnem risanju se ne omejuje le na to, marveč obravnava in navaja spise tudi za studii umetniške zgodovine in umetniške vzgo.ie, kr rabi vsakdo, ki si hoče pridobiti vpogled v to strujo novodobne pedagogke.
Vsi zvezki so izšli kot posebna izda-n.ia »Lehrerfortbildung« (v zal. A. Haase v Pragi) in jih dobivajo naročniki tega lista, kakor tudi vsa druga mnogovrstna posebna listova izdanja, po znižani ceni in sicer: 1. zvezek za t K 30 v, 2. zvezek za 4 K SO v. 3. zv. za 1 K 20 v. 4. zvezek za 1 K 20 vin.
Pav. Flere.
Dvoje mladinskih knjig iz leta l'H7.
Konec leta 1917. je prinesel naši mladini dvoje knjig, po katerih sega z veseljem in s pridom. To sta: Fr. Milčinskega »Tolovaj Mataj« iz založbe »Tiskovne zadruge« v Ljubljani in Fr. Levstikov »Martin Krpan«, na svetlo dan od »Nove založbe« v Ljubljani.
Zbirka povestic v »Tolovaju Mataju«, ki jih je napisal Fr. Milčinski ponaiveč kot kompozicijo raznih pravljic in sorodnega blaga, je lepa knjiga, dasi ne dosega prv.h »Pravljic« Milčinskega. Krvavi naslov knjige res krije mnog pravlliški biser, ki je užitek za otroško domišljijo in mlado srce, le škoda, da trpi radi neubranosti pri ureditvi celota. Ce bi bil Milčinski vesten tudi v tem oziru, bi pač odpadli tudi »Bu-talci«. A znabiti ga je zavedel uprav ta ton, da si je dovolil tudi drueie v vsebini neumestnosti, kakršna je na pr. ponesrečeni dovtip v zadnjem stavku »Poldrugega Martina«, v koncu pri »Mačehi in pastorki«. Odkrito pa priznavamo bogastvo Milčinskega jezika, njegovo fantazijo, ki tako neprisiljeno in lahkotno ustvarja novo iz starega ter podaja v tako naivnem tonu, da zlasti otroci lahko uživajo njegovo pravljično umetnost. Težji je v knjigi za nie užitek v Vavpotičevih risbah, ker so jim nekatere prave uganke.
Vse drugače je nastopil z risbami H. Smrekar v »Martinu Krpanu.« Zavedal se je, da dela risbe za prvo — imenujmo z našega stališča — slovensko mladinsko knjigo in po njegovi zaslugi je prišel za svojo 60-letnico Krpan naši mladini v roke v na.ido-stojnejši obliki. Škoda le, da v predragi (cena 5.50 K!), ker tako ne najde lahko razširjenja, kakor ga zasluži kot Levstikov in Smrekarjev »Krpan«.
Pav. Flsre.
b.	književne novosti.
Učna snov za pouk c alkoholu v ljudski šoli. Tako se imenuje brošurica. ki jo ie sestavila za zbirko protialkoholnih sp-sov »Svete vojske« v Mariboru učiteljica Antonija Štupca. O knjižici še spregovorimo. Za danes jo naitopleje priporočamo. Naroča se za 50 vin. (po pošti 5.3 vin.) pri »Protialkoholnetn društvu »Sveta vojska« v Mariboru.
M. Maeterlinek: Život pčela. Izdalo iu založilo Hrvatsko prirodoslovno društvo« v Zagrebu. Cena vez. 5 K, nevez 4 K; člani društva dobivajo knjige zastonj, naročniki »Prirode« po znižani ceni (4 K. ozir. 3 K).
»Život pčela,« ki je izšel kot I. zvezek »Odabranih djela iz prirodoslovja«, je vob-če tako svetovnoznano delo belgijskega pesnika, da ie odveč vsaka beseda, ki bi mu jo govorili v prilog. Čebelar se bo naslajal nad filozofskim razmotrivanjem zagonetnega življenja svojih ljubljenk, ljubitelj prirode bo užival pri tem, kako uči Maeterlinek opazovati prirodo, kako odpira oči ter vodi pred najskrivnejša vprašanja. Zato priporočamo delo tem dvema, kakor tudi vsakemu. ki zna ceniti pesniško umetnino. —č.
c.	časopisni vpogled.
»SchaSfende Arbeit und Kunst in der
Scltule«, letnik 1917.. štev. 1.-8.
Odkar se ie I. 1916. izločila iz lista vsa snov .namenjena nadaljnji učiteljski izobrazbi ter dobila svoj lastni prostor v spodaj pogovorjeni »Lehrerfortbildung«, se vedno jasneje očrtava namen, ki ga Sch. A. zasleduje. Imenovali bi ga: podrobno delo v šolski praksi in udeistvovanie vzgojnih u-metTHŠkih zahtev v njem. Struia, v kateri se to delo giblie, ie zmerna struia zahteve delovne šole, osredotočena zlasti na donto-vinoznanstvo in sploh na pouk, vzet z domačih tal. Ker list ne zastopa nikakih. v praksi ne lahko izvedljivih smeri delovne šole. ter se izogiblje ekstrentov, ki se ;ih smejo s pridom lotiti le močne in samostane osebnosti, se mu pozna tudi na zunaj. O' je njegovo gmotno stališče utrjeno ter r. čuni s precejšnjo svojo razširjenostjo. Vs> binsko pa ie postal v letošnjem letnik splošno boli plehek — ali tudi morda ra\ no zaradi izogibanja ekstremov? ali mord zaradi prevladovanja »vojne snovi v šoli«': Preozko začrtani krog mu pušča premah razmaha.
V naslednjem opozarjam iz letošnjih številk L — 8. na nekatere spise, zaradi katerih samih je list vreden čitanja. Sem spadajo:
O. Seinig: »Dramatisirtes Oeschehen, Lehrhaftes Mimen«, kar ie vzeto iz Seinigo-vega dela »Organisierte Ausdruckspflege«; od takega načina poučevanja pisatelj upravičeno pričakuje, »da ie zelo pripraven za utrditev otroške domišljije in za poživetie zanimanja tudi pri suhoparni učni snovi. Ra-zentega ie primeren otroškemu duhu, ki ie prikrojen za domiselnosti, in omogoča učitelju. da se lahko povzpenia od domiselnosti do abstrakcije.« — V Auskunftstelie fiir Pho-tographie und Projektion« obravnava prof. O. Frey to preirnenitno učilo ter pogovarja njegov pomen z ozirom na fizik.— kemijski in tehnološki, biološki, geografsko-geološki pouk ter fotografijo in projekcijo v matematičnem pouku. Res da stoji pisatelj tu na stališču izven ljudskoŠolskega pouka, a nauk. ki ga razvija ie hasek lahko tudi ljudski šoli. ki ima za taka nazorila — primerna sredstva. Pod istim naslovom nadaljuje g. Stub-ner o stereoskopu, ki nam ie dosegliivejši. In kakor .ie našim razmeram primernejši. —• Za ljudsko šolo važnejši ie Heitzenbergerjev »Anleitung zur Herstellung branchbarer Lehrbeheife«, ki sem ga omenil že v lanskem letniku in se v tekočem nadaljuje. Letos ob-ravanava dozda.i mala dela za zbirko učil (stojala, police), razne nazorilne tabele za računstvo (zlasti priporočljivo), zgodovinske in zemljepisne pregledne in ponavljalne tabele, učila za geometrijski pouk. — »Iiber die Verwendung des VVeciiselstroms zu Schulversuchen (J. Klima)« kaže zelo nazorno. kako ie mogoče poizkusilo seznaniti is-čence v šoli tudi s to snovjo, za katero navadno nedostajaio primerna učila.
Od metodiških obravnav in navodil za take bi omenil zlasti še: »Die Erdkunde der Kleinen (Kinzelmann)«; »Lektion: Der Quirl (Seinig)«; »Wintersport und VVintervergnii-gen in der Arbeitsscliule (Stegbauer)«; »Die methodische Behandliing der Alkohoifrage (Storch)«; «Friihling in der Heimat (Mel-zer)«; »Der Weg zuin eigeneu Stil (Srb)«; »Bemerkungen zum Thema: Etwas iiber Reehenvorteile in der Praviš (Sonček)«: »Das Daheim im Geschichtsunterrichte (Si-rokv)«; Die alten MasBe im modernen Un-terrichte (Fritsche)«; »flber das Stellen-\vertbestimmeii beim Dividieren der Dezi-snalbriicke (Prdckschl)«; »Hebelversuehe (Petzold)«. —
V poglavje umetniške vzgoje spadajo razen nekaterih krajših zapiskov: »Zur Natur-und Kunstbetrachtung (Theimer)«; »Bilder als Zeichenvoriagen (Mitsch)«: »Kunstgenull und Erziehung zur Arbeit (Mitsch)«: Das Problem der kiinstlerischen Jugenderzihung in der Piidagogik Prof. dr. NVilhelm Reims (Mever«.
Socialnopolitičen ie spis »Die Sorge 11111 unsern Nachwuchs (Felbinger)«.
Zaradi njegove kurioznosti oa omenjam še »Einige anregende Gedanken iiber die \veibiiche Dienstpflicht (Gabrieia Donabau-
er)«; kuriozen je spis zlasti zato. ker hoče I njegova sestaviteljica vzgojiti dobre matere na podlagi militarizma. —• Pav. Flere.
»Die Lehrerfortbildung — Schuhvissen-schaftliche Rundschau«; letnik 1917.. štv. 1,—8.
Z letošnim letnikom je postal list mesečnik in se ie tudi vsebinsko dvignil; lani ie bil še poizkus, letos na .ie samostojen delavec. ki podaja učiteljstvu obilo snovi in še več navodil za nadal.ino izobrazbo. Mal izvleček iz vsebine letošnjih zvezkov 1. do 8. naj pokaže, v kateri smeri se gibi le v listu obravnavana snov.
Vzgojno in nsihol.-znanstveni članki: »Zur Theorie und Technik des Psychologi-schen Massen- und DemonstrationsversL-ches (prof. dr. A. Fischer)« obravnava poizkusilo psihologijo. — Z isto snovjo se pečata tudi spisa »Ein Wee. die Sprache iu,-serer Kinder zu erforschen (J. Schlag)« in »Neue Untersuchungen iiber die Entwick-lung der Ausdruekformen (Ruttmann)«. — »Der gegenwartige Stand der Beliebthe ts-untersucliungen (dr. G. Deuchler)« podaja analizo in sistematiko teoriie in prakse omenjenih preiskav in njihove vrednote. — »Fertitkeit (Salhviirk)« ie znanstvena obravnava ročnosti, »Die miiitarische Jugend-erziehiing - Fine padagogisehe Stelluim-nalime (W. Kluge)« oa simpatično pisan članek o vojaški vzgoji, ki izzveni v zahtevo, da bodi vsa vzgoja mladine do 20. leta »velikopotezna narodna vzgoja po narodno-vzgojnih načel h.« - V to poglavie spada tudi spis »Die Forderung der hauslichen Erziehung (Thielemann)«.
Šciska higiena ie obravnavana v »Die Geisteskrankheiten des Kindesalters (Ruttmann)« in »Sprachkranke Schulkinder (Rotlie)«.
V poglavje umetniške vzeoie spad? »Einfiihriina in das Ornamentieren (Rotlie)«. — Glasbeno znanstvo zastopa spis »Dur und Moli (R. Wicke)«.
Strokovno znanstvo ie obravnavano v »Vom Hunger — Ein zeitgemiiBes Kapitel der Biologie (E. Hassenpflug)« in »Biolog.e der StraBenbaume in der GroBstadt (isti)«
Izključno nadaljnji izobrazbi služilo »Mathematik« in Losungen der mathema-tisehen Aufgaben (Rust)«; »Mineralogischer Teil der Lehre von Stoffen (HeiB)«; »Natur-geschlehtliche Praparationswerke (Haasen-pflug)«; »Vierzig Aufgaben fiir die Fortbil-dimg in der Psychologie (Volkmer)«. —
List polnijo tudi razni aktualni članki, ki pa. prikrojeni potrebam nemškega mišljenja, za nas niso dovoli važni. —
Omenil sem. da ie nastal list »L.-Fort-bildung« iz »Sch.-A.«; do svoii bistveni notranjosti sta v zvezi tudi še danes in dopolnjuje drugi s praktičnimi izvajanji znanstveno teorijo prvega. Tudi naročilna cena
A. KULTURA.
Več luči! V založbi konsumnega društva za Ljubljano in okolico ie začela izhajati drobna in skromna knjižnica poučnih iu zabavnih spisov za slovensko delavstvo »Več luči!« Pravkar ie izšel njen prvi zvezek: Bodoči razvoj zadružnega gibanja, ki prinaša dva ponatisa iz »Združnega vestni-ka« iti sicer izvleček iz predavanja znanega avstr. soc. parlamentarca dr. Renner-ia »Državni, občinski in zadružni socializem ter kratko in pregledno poročilo »Pri nas in drugod«. Prvi članek obravnava na splošno naloge zadružne organizacije (predvsem konsumnili društev), ki jih je postavila vojna, vzroke njenega težavnega položaja ter direktive ,ki jih ie pokazala voina za bodočnost. Drugi članek nam pa kaže, kako zelo je napredovala med vojno zadružna misel ori nas, na Nemškem ter v švici, znak, kake silne irsopodarske važnosti ie zadružništvo predvsem za proletarske mase.
Kakor povdarjaio izdajatelji v predgovoru, je njih namen »razširjati izobrazbo med vse. saj je slovenski narod šele v začetku svojega razmaha, a manjka mu vsepovsod onih sil. ki bi ga gnale hitro dalje, da pride v doglednem času na enako višino s sosednimi narodi«; eno najslavnejših teh sil bi Da lahko imenovali učiteljstvo. Naše učiteljstvo si rado nadeva atribut »pionirjev kulture in prosvete«, žal. da doslej le z relativno pravico. Učiteljstvo bi moglo in moralo igrati v kulturnem, predvsem pa v gospodarskem življenju naroda glavno vlogo. za enkrat na igra komaj podrejeno. Krivo ie temu predvsem silno zanemarjanje študija kulturnih vprašani, nredvsem pa gospodarskega vprašanja, v katerem ie zadružništvo žarišče, vsai za slovenske razmere. Zadružništvo ie proletarcem najtrdnejša opora v živlienskem boju. Ker se le pa doslej balo in sramovalo priznati svo-ie najčistejše proletarsko pokolienie. seveda tudi zadružništvu ni pripisovalo niti izdale-ka tiste važnosti in moči, ki mu .ie ima-nentna.
Podajati pa Drve Doime in orijentacije. predvsem iz zadružništva, ie namen zbirke
ju veže; oba skupai staneta letno 10 K. posamezno pa »L.-Fortb.« letno 8 kron. »Sch,-A.« (i K (Zal. A. Haase — Praga.)
Pav. Flere.
»Več luči« in zato jo vsem tovarišem toplo priporočamo.	Fran Friavec.
Slovenska Socijalna Matica, Slovenska socialistična omladina. spoznavajoč, da ie potrebno za razširjanje iu poglobitev socu ializma predvsem kulturno delo, ie ustanovila »Slovensko Sociialno Matico« r. z. z o. z. v Ljubljani. Izdajala bo sociialistično revijo »Demokracija«, ki prične izhajati 15. januarja 1918. Glavna naloga revije bo, da razmotriva socijalistične probleme, razbistri pojme o demokraciji in da seznanja v obširnem »Pregledu« svoje čitatelje z vsemi važnimi pojavi na političnem, kulturnem, soci.ialnem in gospodarskem politi. Revija Da bo hkratu tudi svobodna tribuna za razglabljanje vseh vprašanj, ki so danes va2-na. Socijalistična omladina noče posegati v strnkarsko politične boje. njen edini namei; ie. kulturno delo. Zato bo izdajala »Slovenska Socijalna Matica« poleg revije tudi znanstvene knjige. Prvo znanstveno publikacijo izda prve mesece prihodnjega leta. To publikacijo pripravljata dr. Lončar in Abditus. — Revija bo izhajala dvakrat na mesec. Celoletna naročnina znaša 16 kron. — Priglase k zadrugi (deleži po 50 kron) in naročila za revijo sprejema Štebi Alojzija. Ljubljana. Kolodvorska ulica 5.
B. šolstvo.
Višja obrtna šola v LJubljani.
S šolskim letom 1917/18 se otvori v Ljubljani višia stavbna šola ter višja obrtna šola mehanično-tehnične smeri.
Višja obrtna šola ima namen, dati učencem ono strokovno-tehnično znanje in one spretnosti, ki so potrebne za industrialne In obrtne obrate, poleg tega pa tudi višjo stopnjo splošne izobrazbe, tako da so oni. ki končajo višjo obrtno šolo. soosobni ne ie izvrševati tako tehnično obrt, marveč svoje delo tudi razširiti in izpopolniti, ali pa lahko vstopijo kot tehnični uradniki v indu-strijalne obrate, kjer so iitrt odprta odgovornejša in tudi vodilna mesta.
Višia obrtna šola. ki se bo ustanovila v Ljubljani, bo imela dva oddelka, iu sicer:
	RAZGLED.	
		
1.	višjo stavbno šolo in
2.	višjo obrtno šolo mehanično-tehnične smeri.
Višja stavbna šola.
Višia stavbna šola ali stavbna strokovna šola obsega štiri letnike in šestmesečno prakso med obema semestroma 111. letnika.
Učenci te šole nai si orilaste one spretnosti in ono znanje, ki ga potrebujejo stavbni mojstri, stavbni podjetniki in tehnične pomožne moči pri stavbnih obrtih in v stavbnih uradih.
Absolventie imaio pravico do enoletne prostovoljske službe v armadi, osobito pri železniških in brzojavnih polkih, ali do dveletne prostovoljske službe v mornarici. Pri prošnjah za koncesijo stavbnega, zidarskega kamnoseškega, tesarskega in vodniakarske-ga obrta zadošča zanje praktična izobrazba, ki ie za eno leto krajša, kakor pri drugih prosilcih. Začetne službe dobe navadno pri stavbnih mojstrih in pri stavbnih uradih. Pri oddaji volonterskih mest na državnih železnicah imaio iste udobnosti in pravice, kakor absolventie srednjih in trgovskih šol; tudi nri oddan praktikantskih mest na carinskih uradih se enako upoštevajo kakor absolventie višje gimnazije ali višje realke. Višja obrtna šola mehanieno-tehnične smeri.
Tudi ta oddelek višje obrtne šole le t.bsega štiri letnike.
Učencem se nudi teoretično znauie. združeno z onimi praktičnimi spretnostmi, ki so potrebne za samostoino izvrševanie obrtnih obratov in za tehrrčne uradnike strojne industrije in drugih mehanično-teh-ničnih obrtov in podjetij.
Absolventie imaio pravico do enoletne orostovoljske službe v armadi, osobito pri železniških in telegrafskih polkih, in do dveletne prostovoljske službe pri mornarici. Naiprei iščejo služb kot tehnične pomožne moči v stroinih in elektrotehničnih tvornicah in železničnih delavnicah, bodisi v risalnih biroih al na Dri obratih. Odhodno izpričevalo velia kot dokaz vsposobtienosti za samostoino izdelovanje in popravo parnih kotlov in za izvrševanie plinovodnih, vodovodnih in razsvetljevalnih naprav. Glede oddaje volonterskih mest pri državnh železnicah in praktikantskih mest pri carinskih uradih uživajo iste udobnost, kakor učenci višje stavbne šole.
Sprejemni pogoji.
Učenci, ki vstopajo v višjo obrtno šolo. morajo biti zadostno vešči slovenskega učnega iezika in telesno usposobljeni za udeležbo pri pouku.
Vsak nanovo vstopajoči učenec mora prinesti s seboj: Krstni ali roistni list, v dvomljivih slučajih tudi domovnico. Izpriče-
vala zadnjih dveh šolskih let. Zadnje šolsko izpričevalo srednje šole ali višje obrtne šole mora imeti odhodno klavzulo. Prosilci, ki niso bili do konca prejšnjega šolskega leta na kakem javnem učnem zavodu, morajo prinesti s seboi tudi nravstveno izpričevalo in izkaz, kako so bili zaposleni, odkar so izstopili iz šole.
Za vstop v I. razred se poleg tega zahteva: 1. Dokaz, da ie Drosilec star 14 let ali da doseže to starost še v sprejemnem koledarskem letu. 2. Dokaz, da ie prosilec z uspehom dorvšil ali četrti razred iavne srednje šole; nezadostni redi v tujih jezikih se ne upoštevajo, ako ima prosilec v ostalih obveznih predmetih povprečni red »dobro«, ali pa da ie dovršil z uspehom posebni enoletni tečaj kake meščanske šole: ali tretji razred meščanske šole. zasnovane na petem šolskem letu liudske šole. ali zadnji razred osetnrazredne liudske šole. obaie s povsem povolinim usoehom.
3. Sprejemni izpit, napravljen z ugodnim uspehom. (Oproščenie od sprejemnega izpita ie izključeno.) Izpit se polaga iz učnega iezika, aritmetike, geometrije, priro-dopisia in po potrebi tudi iz risanja.
Za vstop v II. razred se bo zahtevala pozneje ugodna dovršitev I. razreda ali pa V. razreda višie realke; prosilci take vrste pa morajo delati sprejemni izpit. V III razred se spreiemaio izjemoma tudi učenci VI. in VII. realke, to pa le na podlagi posebnega strosrega sprejemnega izpita.
Spreiemaio pa se v oba oddelka višje obrtne šole tudi deklice in sicer pod prav enakimi pogoii. kakor dečki.
Šolnina znaša za vsak semester 5 K. Od plačevanja šolnine oprošča c. kr. deželna vlada.
Vsak nanovo vstopajoči učenec plača 2 K vpisnine.
Štipendije.
Pripomniti .ie. da se bo za ta dva oddelka višie obrtne šole ustanovilo večje število štipendij ter ie mestna občina ljubljanska v ta namen določila 6 ustanov po 500 kron. tudi deželni odbor kranjski bo. kakor ie upati, razpisal več.ie število ustanov za te šole. obljubljene so ustanove tudi od trgovske in obrtniške zbornice in se bodo podeljevale končno tudi državne štioendiie. ki znašajo redno po 40 kron na mesec.
Nižji oddelki.
Na c. kr. državni obrtni šoli v Ljubljani se tudi prihodnje leto ne bodo mogli vsled vojnih razmer otvoriti vsi učni oddelki.
Izmed teh nižjih oddelkov se bodo (»tvorili samo:
Strokovna šola za lesno in kameneno kiparstvo. Šola obsega tri letnike ter le
predpogoj za sprejetje v to šolo dopolnjeno 14. leto in liudska šola.
Javna risarska in modelirska šola z nedeljskim jutranjim poukom ie v prvi vrsti namenjena obrtnikom.
Ženska obrtna šola za perilno šivanie in šivanie ženskih oblek ter za vezenje, obsega v vsakem oddelku 2 letnika. Pogoji spreienta so starost 14 let in liudska šola.
V teh novih oddelkih obrtne višje šoie se nudi mladini našega naroda višja strokovna izobrazba v panogah, ki so zlasti v naših krajih največiega gospodarskega pomena. Absolventie te višje obrtne šole bodo lahko izpodrinili v stavbnih in mehanič-no-tehničnih strokah tujerodne, zlasti italijanske nastavljence ter bodo tudi sicer, vsled velikanskega povzdiga industrije, ki ga pričakujemo do končani vojni v našiti kraiih. lahko našli službe in dobre plače. ki so ostajale dosedai večinoma v tuiih rokah.
Preureditev kr. ženske realne gimna-ziie v Zagrebu. Oddelek za bogočastie in uk kr. deželne vlade hrvatske ie osnoval poleg gornjih štirih razredov realne gimna- [ ziie v Zagrebu pedagoški oddelek za iz-obrazovanje ljudskih učite!uc Pod imenom -kralj, učiteljska škola uz kruli, žensku re- I alnu gimnaziiu u Zagrebu«. Ta oddelek ima štir itečaie; prvi tečai se naslanja na peti razred ženske realne gimnazije, drug) na šesti, tretji na sedmi, četrti na osmi razred. Prvi tečai se ie otvoril s šolskim letom 1917/18., ostali oa se otvoriio stopnie-ma vsako leto po eden višji.
Ljudsko šolstvo na Češkem v I. 1915. V vsei deželi ie bilo 626 meščanskih in 5707 stlošnih liudskih šel. in sicer čeških: 385 + 3336, nemških p:i: 241+ 2371. Deških meščanskih šol ie bilo 360. dekliških 266. Od ljudskih šol ie bilo 1112 enorazred-nic, 1740 dvorazrednic. 982 trirazrednic 382 štirirazrednic. 1145 petrazrednic. 129 šest-razre-lnic. 12 sedemrazrednic in 5 osem-razrednic; 2,39 ekspozitur in 12 ekskurend. Vseh razredov na ljudskih šolah ie bilo 19.224: Pouk ie bil na 3920 šolan celodneven. na 929 poldneven, na 858 deloma celo-, deloma ooldneven. Na novo ie bilo otvor-ienih: 2 meščanski in 14 splošnih liudskih šol s skupai 99 razredi' zatvcrla se ni nobena obstoječih šol. opustilo pa se ie 46 že obstoječih razredov. — Otroških vrtcev ie j bilo v deželi 401. in sicer 126 v čeških In 275 v nemških šolskih okrajih: otroških zavetišč ie bilo čeških 100. nemških 67. skupaj 167.
C. to in ono.
Politične stranke in enotna šola ali s katerimi faktctrii mora računiti učiteli v tem vprašanju. O vprašanju enotne šole m šolske reforme, ki razburkava javno mnenje pri drugih narodih, se pri nas v ob-
če še ne razpravlia. Celo ne samo v Slovencih. marveč v Avstriji povprečno sploh. Ali nam manika za to, kar ie važno, vsem narodom volia ali potreba, ali smo znabiti prepričani, da nam pade kar ugodna rešitev šolske reforme kot zrel sad z drevesa, se ne da dognati. Resnica ie. da se ie izrekla do zdai po vsei Avstriji o vprašanju edina nemška socialna demokracija, ki ie zavzela svoie stališče brezpogojno za enotno šolo. To stališče ie umljivo: socialno načelo enotne šole. možnost vsestranskega postopka za vsakega nadarjenega (brez ozir na stan in premoženjsko stališče) mora najti pritrditev ravno v tei stranki. Tudi ie imela socialna demokracija od nekdai že svojo natančno očrtano šolsko politiko in ie sprejela v svoj strankin načrt dalekosež-ne zahteve učiteljstva. Razen tega čutijo trdoto obstoječega šolskega sistema nai-boli proletarski starši in ravno njihovim otrokom ie vsled socialnih razmer naiče-šče zaprta pot do višje izobrazbe. Zato smatra ta stranka tako rešitev šolskega vprašanja za nujnost socialne pravičnosti iu zato ie enotna šola šolska politika soci-aluodemokraške stranke. To politično stališče pa moramo ločiti od pedagoškega stališča učiteljstva, ki zahteva enotno šolo edinole iz šolskih iu vzgojnih ozirov in potreb. — Po svojem svetovnem nabiranju ie socialni demokratizaciji načelno nasproten krščanski socializem. O tei avstrijski stranki (mislimo na nemško kot naiobšir-neišo in v takih vprašaniih avtoritativno) nimamo nikake izjave. Gotovo pa bi se ta krila s sorodnim centrumom v nemškem državnem zboru, kier se ie ta izrekel pri tozadevni debati (dne 22. sušca t. 1.) pogojno, enako kakor katoliška učiteljska društva v Nemcih (v rajhu in pri nas). Simulta-niziranje šole. kakor ie v zahtevi enotne šole, ie ovrgel centrum docela, kajti kotifc-sionalna šola ie za te stranke brezpogo-ien noli me tangere! Drugače pa ie zlasti mani radikalna konfesionalna struia gibanju naklonjena iu še posebe ii ie sempati-čna ideia možnosti vsestranskega postopka za vsakega nadarjenega. Seveda tudi s strankarskega stališča, da pridobi na ta način čim več lastne inteligence na višjih in odgovornih mestih. — Da so agrarci konservativnega mišljenja proti ideji enotne šole, ie gotovo in s stališča veleposestnikov. ki jim ie za cene delalavske moči. tudi umljivo. — Razen omenjenih strank i-matno še četrti politično načelni kompleks v meščankih strankah (to načelno strankarsko nianso razlikujemo nekako pri vseh avstrijskih narodih, zato govorimo za zdai lahko brez ozira na narodnost). Ali se zavzema meščanska (ali takozvana »liberalna)« stranka za enotno šolo? Po svojem Ii-
beralnem in nacionalnem načelu bi to mo- I rala storiti, tudi diferenciacija izobrazbe j stanov bi ii morala biti simpatična; vidimo na. da se drže liberalne stranke reservirano in njihovo časopisje molči. Mislimo, da se ne motimo, če smatramo za glavni vzrok tega njenega vedenia deistvo. da se stranka opira le na meščanstvo, ki ie pa v pretežni večini premalo demokratsko v svo-iem mišljenju in prerado nastopa kapitalistično v svojih separatističnih željah. Mogoče pa je. da pridobi vseobči demokratski val tudi meščanstvo za to demokratično re-iormo in z njo tudi stranko.
Tako vidimo glede naklonjenosti in nenaklonjenosti v vprašanju enotne šole naslednjo sliko: v polnem obsegu ii ie naklonjena socialna demokracija, pogojno krščanski socializem, nasprotni so ii konservativci. neodločna pa meščanska stranka.
In vlada kot odločilni foktor? Konservativna kakor ie —• si moramo priznati, da ne more biti posebno naklonjena demokratični reformni ideii; pripravljena bi znabiti bila do koncesii; nkakor pač ne moremo izrecno računiti na njeno pomoč.
To bi bil mal celoten pregled avstrijskega šolstva, ozrimo se še na naše razmere. Danes, ko živimo v trdnem zaupanju narodne avtonomije Jugoslovanov, bi ne bilo prezgodaj, če formuliramo svoje načelo glede preuredbe lastnega šolstva tudi v slučaju te politične pridobitve. — Ne da bi hoteli ustvarjati kak predsodek, moramo takoj reči. da nam za preustroiitev naše šole in vzgoje načrt enotne šole načelno lahko dobro služi. Naša stanovska organizacija narodnemu političnemu vodstvu lahko z mirno vestio priporoča uprav ta načrt. ker je naiprikladneiši za tako izrazito demokratski narod kakor ie naš. Konerva-tivni kmetski interesi (pri nas ti niso istovetni z onimi veleagrarskimi z zahtevami po cenih delavskih močeh!), ki iz konservativnosti niso ravno preveč naklonjeni nadaljevalnemu šolstvu, pa bi morali izginiti z ozirom na prepotrebno narodno kulturo," v to bi iih morala prisiliti narodna disciplina.	Frančev.
Smoter umetnosti. »Najvišja umetnost stremi vedno za tem. da nam da v vidnih in etičnih rečeh najvišjo iasnost. ki ie mogoča. To iskanje bistvenega ie živlienski element umetnosti, v katerem se te lahko razvijejo do skrajnosti. Najvišje, kar u-metnost premore, ie resnično predstavljanje plemenitega človeka. Več ni nikdar storila rs nikdar na ine stori -nanj« — 3. R't skin v »Pre.lavinja o me nosi-. odct. 31.
kar bi nam smelo biti vzroka dovoli, da posvetimo vzgojne sile v otroku tet umetnosti. nienemu rzumevaniu in njenemu u-/ivaniu.	Frančev.
Razvoj otroške igre. »Razvoj igre se razširja kakor pridobivanje prostora: izhajajoč iz lastne osebnosti širi svoi vpliv v koncentričnih krogih na vedno širša torišča. Prve igre se omejujejo na lastno telo. To so igrajoča gibanja, ki imajo pri navidezni brezsmotrenosti vendar veliko vrednost za napredujoče gospodstvo nad telesom. Druga vrsta samskih iger hoče imeti gospodstvo nad rečmi, otrok vstopi v stanie predmetne igre. ki se ločijo v destruktivne igre. kjer napravila iz elementov nove zveze. Razen teh samskih iger prihajajo v poštev tudi socialne igre. Kolikor starši ie namreč otrok, toliko boli si želi otroških-soigralcev, toliko boli tudi raste njegova zmožnost, da se veže z drugimi otroki v skupne igre. Najprej vrše take skupne igre drug poleg drugega, nato v resnici drug z drugim, nazadnje pa drug proti drugemu.« (W. Stern: »Psvchologie der friihen Kindheit.«)
Problem kmetijskih nadaljevalnih šol rešujejo sedai po raznih knjigah in spisih. Skupna zahteva vseh piscev pa ie. da ie uspeh takih nujno potrebnih šol zagotovljen le tedai če se uvede obligatni pouk za kmetijske nadaljevalne šole za vse šoli odrastle dečke in deklice od 14. do 17. leta po vseh deželah v državi s tedenskim nai-mani dvakratnim obiskom s skupnim številom 6 ličnih ur. Vsaka drugačna rešitev da bi bila polovičarska in le lukus polovičarstva.
Za nadarjene Ijudskošolske učence v Berlinu. V Berlinu so sklenili letos oiah-kočiti za nadarjene dečke in deklice prehod iz ljudske v srednjo šolo. Na enem mestnem gimnaziju prestopijo taki učenci že po 6 letih na vseučilišče. Po prvih letih se učenec lahko odloči za gimnazijski študij ali za realko. Tudi se ustanovita dve realki, kjer se pripravlja izključno na obrtne stroke. Pripravljalni razredi za srednje šole sc odpravijo. Dekliške 9razredne srednje šole se preurede v učnih načrtih tako. da se olahkoči vanje vstop iz različnih stopenj liudske šole. Z razširjenjem takih šol se da deklicam več prilike, da se pripravljajo na višji studii .Izbor učencev in učenk določijo šolski voditelji in šolski zdravniki. Ubožnejši so prosti šolnine in dobivajo še podpore letnih 300 mark .Edino priporočilo ie otrokova nadarjenost.
Prednosti naravne prehrane dojenčkov nam kaže s kratkimi številkami naslednja statistika: Od 4232 otrok ie bilo 3643 pri prsih. t. j. 86:08 %. 589. t. i. 13:92 % pa se ie hranilo potom steklenice. Od teh zadnjih ie obolelo povprečno 52:92 %. od prvih pa le 35:25 %. Se nižia ie umrljivost otrok, ki iih doie matere, napram onim. ki iih krmijo umetno. Od 580 tako prehranjenih
otrok ie umrlo 151 dojenčkov (pri 312 slu-čaiih obolelosti), od otrok pri prsih pa ie umrlo od 1248 obolelih le 276 otrok. Tako torei ni preživelo prvega leta od naravno hranjenih le 7:58%. od umetno hranjenih pa 25:64 %.
Ministrstvi za ljudsko higieno in socialno skrbstvo. Dne 30. avgusta 1917 ie ustanovil avstrijski cesar ti dve novi ministrstvi v državi. Za prvega ministra socialne oskrbe ie bil imenovan tajni svetnik dr. Viktor Mataia. za prvega ministra za ljudsko higieno pa profesor med. kemije na češkem vseučilišču v Pragi, član gospodske zbornice dvorni svetnik dr. Ivan Horba-ezeuski.
Novi zakoni, in sicer o skrbstveni vzgoji, mladinski kazenski zakon in zakon, s katerim predajajo prebitki občih sirotin-skih blagajn deželam v stalno ureditev, ie predložila avstrijska vlada v načrtu državnemu zboru v septemberskem zasedanju I. 1917. —• Ker sta zlasti prva dva zakona važna za vse vzgoievalce mladine, priobči niuno besedilo naš list. kakor hitro stopita v veliavo.
Pedagoška provinca. V okolici Berlina so otvorili letos aprila poljedelsko vzgoje-vališče v Struveshof-GroGbeeren. ustanovljeno s stroški laU mil. mark. Vzgoievališče ie prevzela mladinska oskrb ter krenila t. njim na novo pot vzgoje: tu se vadiio v poljedelstvu mladostni prisil.ienci, ki imajo za to več veselja in ročnosti kakor za rokodelstvo. V vzgojevališču ie 250 gojencev in njihovo življenje ie uravnano kakor življenje v kmetskih družinah. Zato tudi ne stanujejo vsi v enem in istem poslooiu, marveč v posameznih hišah ter žive v skupinah, ki iim načelu.ieta posebna gospodar in gospodinia. Vsepovsod vlada ne-prisilna vzajemnost. Trmoglavi prisil.ienci so ločeni od drugih in šele. kadar se navadilo rabiti svoio svobodo .se pridružijo ostalim gojencem. A tudi za take prisilien-ce ni uveden značai kaznilnice, temveč so izročeni oskrbi, kier vladajo kakor slučal-nostne varnostne odredbe. Sploh sloni red ves na uvedbi družinstva. veselia in svobode. Vse učitelje in vzgojitelje navdaja prepričanje, da se dajo napraviti iz teh zanemarjenih otrok in mladeničev vrli liudie ne s silo. marveč z zaupanjem, ki ga veže dolžnost. Celo vse stavbe, posamezni do-mi. učilnice in lastna cerkev izražajo s svolo opravo in s svojimi okraski to ideio. V hiši in na dvorišču, v hlevu, na polili in na vrtu. v bolnišnici, v telovadnici in kopališču vlada isti vtis veselega dela in prijaznega reda. In zlasti poveličujoča ie misel. da se uporablja celo v dobi splošnega razdejanja toliko vrle vzgoine sile za duševni dvig teh nesrečnežev ter se jim n?
krati niihova pravica do vzgoie in oskrb-lienia.	Po »Arb.-Z.«
Uvedba šolskozdravniškega nadzorstva v Belgiji. V Belgiji se ie postavno določila dolžnost redno in brezplačno zdravniško preiskovanje šolskih otrok v vsaki občini za vse šole. tudi za otroške vrtce in za oskrbovalnice. Dotični zdravnik mora temeljito preiskati otroke pri njihovem vstopu v šolo, v 3., 5 .in v zadnjem šolskem letu. Vsak mesec mora tudi še posebej obiskati odkazane šole. Posamezni otroci se postavijo lahko pod posebno nadzorstvo. Šolski zdravnik pa ne zdravi otrok, on le preiskuje in določa njihovo stanje. Namesto šolskozdravniškega preiskovanja se vrši to lahko tudi od drugega zdravnika, vendar pa se mora vsakokratno poročilo poslati šolskemu zdravniku.
3. razpis nagrade časopisa »Schaffende Arbeit und Kunst in der Schtile«. Uredništvo navedenega lista nas prosi, da obia-vimo naslednje: »Ker so s tekmo, ki sta iu dosegla razpisa prvih dveh nagrad, nastala mnoga izvrstna dela, zlasti o malo pojasnjenem pouku v domoVinoznanstvu. se peča tretii razpis z risanjem, t i. s predmetom. ki ie v šolski praksi zelo na slabem vzlic vsem učnim načrtom in navodilom. Zato razpisujemo tri nagrade v zneskih po 300 K (prva nagrada). 200 K (druga nagrada) 100 K (tretia nagrada) za dela. ki nudijo vsestransko metodiško obravnavo pouka v risanju za dobo od 3. 5. šolskega leta. Spisi imoraio vsekakor odgovarjati učnim načrtom, biti docela prikrojeni potrebam ljudske šole ter se ozirati na vse šolske organizacije, zlasti na pouk v oddelkih na inanjrazrednih šolah. Povsod nai se pojasni zveza s stvarnim poukom. Tehnični migljaji so dobrodošli. Honorar za natis ni vštet v razpisanih nagradah.
Spisi, določeni za nagrade, nai se vpošlieio do konca iulija 1918 na izdaiatelia čaopisa »Schaffende Arbeit und Kunst in der Schule« (prof. A. Heget, Komotau. Češko). Pisatelji ne smeio imenovati svojega imena v izdelku, marveč zaznamovati tega le z označbo. Točni naslov vpošiliateliev naj se priloži v zaprtem zavitku, ki nai ima tudi označbo.
Vse risbe, ki so namenjene za tisk. naj se prilože na posebnih listih in se ne smeio vstaviiati v besedilo.«
Popravek. V 1. let. štev. čitai na str. 2. vrsta 21. stavek: »Kar se pa tiče strosrc znanstvenosti. ie to točka, na katero se še povrnemo itd.« ne pa. kakor stoji v 1. štev. »... na katero se ne povrnemo Sitd.« — Tega. kakor tudi — vzlic natančni korekturi — ostalih tiskovnih pogreškov, ki pa naj i.h blagovoli popraviti vsakdo sam. ie kriva tudi — voina.
Hranilnica in posojilnica ..Učiteljskega tonila" v Ljubljani.
registrovana zadruga z omejenim jamstvom.
Zadružnik zadruge postane lahko vsak, kogar sprejme načelstvo. Delež 50 K se vplača naenkrat in se obrestuje po 5°/0.
Vstopnine se plača 2 K.
Hranilne vloge se sprejemajo od vsakega, če tudi ni zadružnik. Obrestna mera je 4 '/2 " „• Obrestovanje se pričenja s 1. in 16. vsakega meseca.
Posojila se dajo le zadružnikom na osebni kredit po jako ugodnih pogojih.
Informacije pošilja zadruga vsakomur franko, kdor vpošlje 25 h v znamkah. Na prošnje brez vpošiljatve navedenih znamk se principielno ne odgovarja.
Zadružni lokal je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6.
Uradne ure za stranke so izvzemši praznikov vsak četrtek in soboto od 725. do '26. ure popoldne.
Društvo „Selbsthilfe"
štajerskega učiteljstva
je podporo, ki se po smrti druš venika ostalim izplača, od 1550 K - zvišalo na 1600 kron.
Članarina se ravna po številu smrtnih slučajev in je znašala v vojnem letu 1915: K 23. —, 1916: K 27. —, v mirovnem času mnogo manj.
Društvo je podpisalo že 60.000 kron vojnega posojila in je izplačalo že nad 200.000 kron podpor.
Število članov in prihranki se vedno množijo. Pristop je vsakemu olajšan kakor nikjer drugod. Pojasnila daje društveno vodstvo v Gaishorn-u na Gornjem Štajerskem.
Akvarelne
In
T:'P7ra barve,
Giinther Wagner-jeve umetniške in najfinejše tehniške akvarelne barve
prekašajo glede čistoče, sijajnosti, me-ževitosti in trpežnosti vse doslej znare izdelke.
: NajpilkUdnejša znamka za šolsko rabo i
Giinther Wagner-jevi
tekočI tuši
prevladujejo svetovni trg!
Gospodom učiteljem risanja so na zahtevo napleski (namazi) in cenik aa razpolaganje.
GtfNTHER WAGNER,
Hannover in Dunaj X I. Obstoja od 18: 8 I. —« 40 odlikovanj.
Cenjenemu učiteljstvu in slavnim okrajnim šolskim svetom priporočamo v obilna naročila vse predpisane Šolske tiskovine po najnovejših vzorcih, najnovejše mladinske spise lastne In druge zaloge, poštne in druge tiskovine za šolsko uporabo na ljudskih, obrtnih in meščanskih šolah, učne načrte, razne napise na lepenki itd. - Zahtevajte cenik, ki se pošlje brezplačno in poštnine prosto. - Vsako leto izide ,Ročni zapisnik' z osebnim Statusom in imenikom vseh šol po slov. deielah.
UČITELJSKA TISKARNA
V LJUBLJANI
registrov, zadruga z omej. zavezo
Frančiškanska ulica 6.
a