Za gospodarje
Maribor, dne 31. marca 1937.
Spomladansko gnojenje krmskih rastlin.
Kmetijski oddelek kr. banske uprave Dravske banovine je v zadnjih letih pod-vzel obširne mere za pospeševanje živinoreje v Sloveniji. Uvozili so se plemenski biki, osnovale in subvencionirale selekcijske zadruge in društva. V kmetijskih in kmetijsko nadaljevalnih šolah se je pouku o živinoreji polagala posebna važnost in storilo se je še mnogo drugega, da se pospeši živinoreja, ki je glavni vir dohodkov našega kmetovalca.
Ves ta trud ne bi imel pravega uspeha, ako kmetovalcu primanjkuje dobre in tečne krme. Tu se prične njegovo delo in za dobro krmo mora on sam skrbeti, žal se pa travnikom, pašnikom, poljskim krmnim rastlinam kakor detelji, lucerni, gra-šici, zeleni koruzi, krmski pesi itd. posveča premalo pazljivosti, čeravno so te krm-ske rastline temelj dobrega gospodarstva. Predpogoj za uspešno pridelovanje krme je pa, poleg umnega obdelovanja zemlje in uporabe zdravega dobrega semena, zadostno in pravilno gnojenje.
Hlevskega gnoja nima kmetovalec nikoli dovolj, da bi ga zamogel dati v dovoljni meri tudi travniku, pašniku, detelji ali pa lucerni itd., zato je postala neobhodna potreba, da tudi on, kakor to delajo njegovi stanovski tovariši v drugih državah, uporablja pravilno umetna gnojila.
Ker so se cene umetnih gnojil, predvsem pa krmskim rastlinam, najbolj potrebne rastlinske hrane 40%ne kalijeve soli, precej prilagodile cenam kmetijskih pridelkov, je njih uporaba zopet postala dobičkanosna; posebno ako upoštevamo njih učinek še v drugem letu po gnojenju. Časi so minuli, ko je kmetovalec smatral uporabo umetnih gnojil za previsoki izdatek. On mora zopet poseči po njih, drugače osiromaši svoje njive in travnike tako, da se jim zamore samo s težkim trudom *n z izvanredno velikimi izdatki zopet polagati.
Za vse krmske rastline naj velja kot te*-meljno gnojenje uporaba 40%ne kalijeve soli in superfosfata. Tam, kjer je potrebno, naj se pa uporablja še apneni dušik.
Ta gnojila naj se trosijo v zgodnji spomladi, odnosno takoj ko sneg skopni, čim preje tem bolje.
Detelji, lucerni, grašici naj se gnoji sledeče:	Po enem oralu vzamemo 100 kg
40% ne kalijeve soli in 150 kg superfosfata. Gnojila pred uporabo temeljito zmešamo in enakomerno razsipamo po njivi ter prevlečemo z brano.
Travnikom in pašnikom gnojimo ravno tako, kakor smo ravno omenili. Dodamo pa še 50 do 60 kg apnenega dušika, super* fosfat pa trosimo posebej.
Krmska pesa je za naše razmere ena Izmed najvažnejših krmskih rastlin. Ta jo zelena krma za zimo. Ne sme biti kmetovalca, ki bi ne prideloval tudi krmske pese. V primeri s senom pa krmska pesa gotovo na isti površini vzeto desetkrat več da krme, in ako odstranimo vodo, katere pesa veliko vsebuje, ostane še enkrat toliko redilnih snovi.Krmska pesa nam da velik pridelek, potrebuje pa tudi zelo veliko rastlinske hrane. Krmski pesi je potrebno vedno gnojiti s hlevskim gnojem in z umetnimi gnojili. Ona je izrazita kalijeva rastlina, ker nobena poljščiha ne izrablja tako temeljito kalija, kakor ravno krmska pesa.
Zgodaj spomladi ali vsaj 2—3 tednfc pred saditvijo pese se mora po enem oralu vzeto sledeče gnojiti: 150 kg 40% kalijeve soli se pomeša pred uporabo s 100 kg apnenega dušika in se to enakomerno razsipa po njivi. Ko je to izvedeno, se vzame še 100 kg superfosfata, ki se istotako potrosi, nato pa se vse plitko zaorje.
Ljudski pravnik.
Šoferska šola. J. K, — želite pojasnila A šoferskih šolah. V Mariboru vodi tako Šolo ing. Keršič v Frančiškanski ulici. Pouk stane 2000 Din ter je trajanje pouka od-

— 38 —
visno od sposobnosti učenca. Ako bi bivali v Mariboru ter svoj čas posvečali le šoli. Vas ing. Keršič v dveh do treh tednih pripravi za izpit. Sicer pa Vas k izpitu ne pripusti preje, dokler ne znate vsega potrebnega.
Izplačevanje hranilnih vlog. P. K. N.
—	Vprašate, ali zadnja uredba o likvidaciji kmečkih (dolgov vsebuje tudi kake predpise glede izplačevanja hranil, vlog. Takih predpisov uredba ne vsebuje. Velja torej isto kot doslej.
Ključavničar drž. železnic In kmetska zaščita. I. L. v R. — Ste lastnik hiše in nekaj zemlje, nekaj zemlje imate tudi v zakupu, zadolžili ste se, ko ste postavili gospodarsko poslopje in kupili živino ter vprašate, ali bi zamogli doseči ugodnosti kmetske zaščite, čeprav imate zaslužek kot ključavničar v delavnicah drž. železnic. — Dokazati bi morali, da je kmetijstvo Vaš glavni poklic in da Imate iz kmetijstva večje dohodke nego znaša Vaš zaslužek kot ključavničar; ako ta dva pogoja nista podana, Vam zaščita ne pritiče.
Podoficirska šola. J. K. v S. T., I. M. v C,, H. M. v J. — Podoficirskih šol jo več; pešadijskl šta v Beogradu in v Zagrebu. Sprejema se 18 do 21 let stare samske mladeniče, ki so dovršili osnovno šolo vsaj z dobrim uspehom, so dobrega obnašanja, sodno nekaznovani, niso v Itaki kazenski preiskavi, imajo dovoljenje starišev ali varuhov, do. smejo vstopiti v to šolo in ako ugotovi vojaški zdravnik, da so popolnoma zdravi. Pouk V šoli traja dve leti, preje pa še morajo služiti 6 mesecev v trupi. Podoficirji imajo razmeroma dobro "AČo in ugodnosti pri prestopu v civilno drž. službo. Prošnje je nasloviti na komandanta najbližjega vojn. okruga. Kolitovino znaša 5 Din, na prilogah pa slcupno okoli 100,-Din. Natančnejša navodila najdete v zadevnih konkurzth, ki se objavljajo v službenem vojnem listu navadno aprila 'n začetkom druge polovico vsakega let"'. Na vpogled jih dobite na vojnih okrugib, src-skih načelstvih in včasih tudi na večjih občinah. Vstop so vrši 1. maja in jeseni.
Pokojnina vdove po kretničarju? ?*I. T.
—	Nudi se Vam prilika poroke z železni-čarjem-kretničarjem in vprašate, ali bi imeli po njegovi smrti pravico do pokojnine, ko je že 53 let star. — Starost tu ni merodajna. Ako ima dotičnik sam pravico clo pokojnine, jo boste imeli tudi Vi.
Nasilen odvzem hranilne knjižice. — S silo Vam je bila odvzeta hranil, knjižica z vlogo čez 5000 Din in vprašate, kje in kako naj tožite storilca, da bo kaznovan in da dobite Vi knjigo nazaj. Kazensko prijavo napravite pri nabližji orožniški postaji, tožbo na vrnitev knjige pa na sodišču, ki je krajevno pristojno za storilca. Ako Vam da občina ubožno spričevalo, lahko daste tožbo na zapisnik pri najbližjem sodišču in to pošlje tožbo pristojnemu sodišču, ki Vam na prošnjo postavi za razpravo brezplačnega zastopnika revnih. Sodišče Vam ne more izdati nove hran. knjigo. Prositi morate Hranilnico, da zaenkrat ne izplača vloge, pač pa si napiše osebo, ki se bo s hran. knjigo javila. To osebo boste potem morali tožiti z lastninsko tožbo, da Vam izroči knjigo. Ako Vam je bila knjižica res s silo odvzeta, jo bo moral sedanji imetnik Vam brezplačno izročiti, ker ni mogel pridobiti lastnino na njej.
Sprememba rodbinskega imena. M. P.
-— Razlog, ki ga navajate, bo predvidoma zadosten, da Vam bodo dovolili zopet Vaše dekliško rodbinsko ime. Prošnjo je nasloviti ne. sresko-načelstvo. Za otroke smete prošnjo napraviti Vi, ako niso pod očetovsko oblastjo. Priložiti je rojstni list, poročni list, odločbo o ločitvi zakona, domovnico in nravstveno spričevalo. Prošnjo jc kolkovati s 5 Din, priložiti jc v kolkih šc 50 Din in plačati bo treba 30 Din za razglas v Služb, listu; priloge pa morate kolkovati posebej.
Pravica občine določiti, kateri dolgovi »<> zaščiteni? Posodili sto kmetu začetkom 1. 1030 nekaj denarja, katerega bi moral vrniti čez pol lota, sedaj pa Vam pravi, da ne ve, ali ga bo vrnil on ali država ter jo zaprosil, naj se mu poleg drugih njegovih starih dolgov zniža tudi novi, pri Vas napravljeni. Vprašate, ali ima občina pravico vnesti tudi Vašo terjatev mod zaščitene dolgove. — To pravice občina nima, oziroma jo brez učinka, čeprav občina to stori. Ako Vi niste pristali na znižanje, Smete vsak čas iztožiti od dolžnika plačilo cele Vaše terjatve in so na tako zaščito no bo mogel z uspehom sklicevati. Ni se Vam trebalo podpisati, koliko Vam dolžnik dolguje; ako pa sto sc, Vam to ne bo »škodovalo.
Mašinska šola mornarice. R. F. — Ta šola se nahaja v Kumboru, p. Ojenovlč in sprejema gojence navadno 1. oktobra po
— 39 —
razpisu, ki se objavlja par mesecev preje v služb, vojnem listu, ki se dobi na vpogled na vojnih okrugih, sreskih načelstvih in večjih občinah. Glavne določbe so: Gojenec ne sme biti mlajši od 15 <4 in ne starejši od	let; dovršiti je moral naj-
manj štiri razrede osnovne šole z dobrim uspehom in prebiti najmanj dve leti v kovaškem, mehaničarskcm, šoferskem, mon-terskem ali sličnem obrtu ali pa dovršiti vsaj tri razrede srednje ali tej enake šole z dobrim uspehom. Mora biti dobrega obnašanja in nekaznovan. Predložiti mora dovoljenje staršev (ali varuha), da sme vstopiti v to šolo in njihovo obvezo, da bodo povrnili stroške državi, ako bi gojenec stopil iz siužbe ali pobegnil predno položi prisego ali dopolni 18 let. Biti mora samski, zdrav in sposoben za službo v mornarici. Po prejemu v šolo je napraviti izpit, ki pa ni težak. Ako bo gojenec radi slabega obnašanja, ali nezadostnega napredka odpuščen iz šole, bo moral v mornarici odslužiti dobo do polnega roka in še dvakrat toliko, kolikor je bil v šoli.
Odvetniški stroški v kazenskem procesu. F. ž. v B. — Vprašate, ali morate plačati zagovornika, ki Vam ga je določilo sodišče v nekem kazenskem procesu zoper Vgs; ali jo upravičen vknjižiti ce na Vaše posestvo in Vam zarubiti terjatve; ali jo mogoče doseči znižanje previsokih stroškov. — Sodišče mora po službeni dolžnosti postaviti branilca vsakemu, ki je obdolžen kakršnegakoli zločinstva in si ga sam ni najel. Će obdolženec po svojih imovinskih razmerah ne more poravnati stroškov obrambe, mu odredi sodišče na zahtevo branilca kot zastopnika ubogih — sicer ga pa mora obdolženec sam plačati. Zoper odmero stroškov je dopustna pritožba na apelacijsko sodišče; nadalnjega pravnega leka ni. Ako Vam je sodišče pravomoćno naložilo plačilo stroškov pod izvršbo, branilec izvršilnim potom — torej proti Vaši volji — lahko doseže vknjižbo zastgvnc pravice na Vaše posestvo in Vam lahko zarubi terjatve, pa tudi druge imovinske predmete.
Zaščita oskrbnika, lastnika hišice z vrtom. F. F. — Vprašate, ali imate pravico do zaščito dolga, ki ste ga prevzeli po smrti matere, ki je zaščito uživala. — Ako je mati res imela pravico do zaščite, tedaj jo uživate kot prevzemnik po njeni smrti Vi le, ako Vam je kmetijstvo glavni poklic
in izvirajo Vaši obdavčeni dohodki pretežno iz kmetijstva. Ko ste lastnik le vrta in oskrbnik najbrž le tujega posestva, žal ne boste mogli doseči zaščite.
Zamuda pri plačilu prvega obroka. M. B, v D. — Upnik Vam pravi, da ste izgubili pravico do znižanja Vašega dolga, ker mu niste plačali do 15. novembra 1936 prvega obroka; slednjega da niste mogli storiti, k.er Vam upnik ni izstavil obračuna in nove obveznice. — Upnik mora ugotoviti višino in znižbo dolga ter letni obrok z obračunom po predpisanem obrazcu in napraviti novo obveznico na znižani znesek dolga. Poslati mora obveznico in obračun v dveh izvodih občinski upravi, ki je za Vas pristojna. Po našem mnenju niste dolžni preje plačati prvega obroka, dokler upnik ne pošlje pravilnega obračuna in obveznico in obračun v dveh izvodih občinski upravi, ki je za Vas pristojna. Po našem mnenju niste dolžni preje plačati prvega obroka, dokler upnik ne pošlje pravilnega obračuna in obveznice. Razen tega mora upnik, ki bi bil upravičen terjati od svojega dolžnika plačilo celotnega ostanka dolga, najprej dolžnika pismeno opomniti in mu določiti ^ plačilo zakasnelega obroka rok 15 dni.
Samolastna vožnja skozi tuj gozd. L. V. v K. — Vaš mejaš je pred 12 leti kupil gozd, ki leži poleg Vašega; pred kratkim je začel za mejo sekati, vlačiti s konji les na Vaš svet, tarn cepiti drva in jih odvažati skozi Vaš gozd — vse brez Vašega dovoljenja. Vprašate, kako naj postopate zoper njega in ali mu smete vzeti drva, katera ima na Vašem Svetu. — Predvsem lahko tožite mejaša na plačilo odškodnine, ako Vam jc prizadejal kako škodo. Da si no bo vnaprej lastil kake pravice glede Vašega gozda, ga tožite s takozv. negatorij-sko tožbo, da je dolžan priznati, da mu ne pritičejo nikake pravice do Vašega gozda, zlasti ne tam odlagati drva in voziti skozi gozd. Drv, ki leže na Vašem svetu, si ne smete samolastno prilastiti; lahko pa jih boste dali zarubiti, ako bo mejaš obsojen na plačilo odškodnine ali pravdnih stroškov.
Prikrajšanje bodočih dedičev vsled Izročilne pogodbe. G. S. — Stara mati je svoje posestvo, vredno najmanj 70.000 Din, izročila enemu izmed svojih sinov za 35.000 Din; hkratu je volila dvema dedičema po 5000 Din, drugim manj, enemu vnuku (va-
\
gemu varovancu) pa celo le 1000 Din. Zdi se Vam, da je vnuk prikrajšan v svoji dedni pravici in vprašate, kako bi dosegli, da bi tudi on dedoval enako z drugimi. — Po zakonu dedujejo vsi otroci stare matere enake deleže; ako je kak otrok umrl, dedujejo delež umrlega otroci umrlega in sicer si razdelijo delež na enake dele. Kot nujni delež bo mogel vaš varovanec zahtevati le polovico tistega zneska, ki bi mu pripadel, ako ne bi bila stara mati na gori opisani način razpolagala s svojo imovino. Zaenkrat ne morete v varstvo interesov Vašega varovanca ukreniti drugega, kot da predlagate sodno cenitev izročenega posestva v svrho zavarovanja dokaza, da je znašala vrednost posestva 70.000 Din in ne 35.000 Din, kateri dokaz bo treba doprinesti, ko se bo zahtevala dopolnitev nujnega deleža. — Po umrlem dedu je Vaš varovanec pravilno dedoval.
Tožba s krivimi pričami. I. B. v B. —■ V neki pravdi zoper Vas so tri priče po krivem prisegle v neki za Vas neugodni činjenici. — Sodišče ocenjtije sicer po svobodnem prepričanju, ali je smatrati kako činjenico za resnično ali Vne, mora pa pri tem skrbno vpoštevati uspeh celokupne razprave in izvedenih dokazov. Sodišče ne more kar tako preko izpovedb prič, zlasti ako ni nasprotnih dokazov. Vaša dolžnost je zato, da iznesete pred sodiščem vse okolnosti, ki vplivajo na nepristranost prič in na verodostojnost njihovih izpovedb in te okolnosti tudi dokažete. Napačno dokazno oceno morete pobijati le s prizivom in še to le, ako znaša vrednost spornega predmeta preko 500 Din.
škoda vsled počasnega poslovanja občin. C. J. — Imate sina-vojaka, ki, mu je vojaška oblast podaljšala dopust (ki ga je preživljal doma), zadevno obvestilo pa je občina dostavila prepozno, tako da se je sin dan preje vrnil h komandi ter brez potrebe moral plačati vozne stroške tja in nazaj. Vprašate, ali imate pravico zahtevati povračilo voznih stroškov od občine, ki je akt rešila šele četrti dan po prejemu. — Po § 87 zakona o občinah odgovarjata za škode, ki jih povzročijo državljanu občinski uslužbenci kakor tudi občinski organi z nepravilnim in nezakonitim opravljanjem službe, pred rednim sodiščem uslužbenec in občina. Ako je bilo iz akta, ki ga je občina sprejela 16. novembra v svrho pbjave Vašemu sinu, razvidno, da poteče
dopust že z 21. novembrom, bi se smelo reči, da je dotičnik, ki tri odn. štiri dni akta ni rešil, nepravilno opravljal službo. Nesreča je bila v tem, da je akt očividno prišel najprej na napačno občino in da ga tam niso natančneje preštudirali, marveč poslali naprej na pristojno občino, pri tem sicer res zelo počasi in malomarno poslovali (ako so potrebovali 3 dni), da pa sodišče najbrž tega še ne bo smatralo za nepravilno opravljanje službe. Očividno na občini niso vedeli, da mora biti Vaš sin 21. novembra že v Novem bazarju. Radi tega Vam tožbe ne svetujemo. Lahko naznanite malomarnega uslužbenca na prvi (nepristojni) občini sreskemu načelniku; morda se uslužbenec Vaše pritožbe ustraši in Vam preje povorne škodo.
Tržna poročila.
Mariborski trg. Na mariborski trg so 25. marca pripeljali 15 komadov zaklanih svinj. Svinjsko meso je bilo po 10—12, slanina 12—13. Kmetje radi slabega vremena krme niso pripeljali, pač pa štiri voze krompirja po 0.75—1.50, 40 vreč čebule 1—2. česen 4—8, zelje (glave) 0.75 do 4, kislo 3, karfijola 2—12, hren 7—9, kisla repa 2, Ikg glavnate salate 10—14, 1 kg endivije 8—10, 1 kg radiča 10—12. Jabolka 5—9, hruške 5—7, suhe slive 5—9, celi orehi 7—8, luščeni 20—22. Na trgu je bilo 9 vreč pšenice po 1.50, 6 rži 1.25—1.50, 6 ječmena 1.50, 13 koruze 1—1.25, 15 ovsa 0.75—1, 6 prosa 1.25—1.50, 7 ajde 1, 4 prosenega pšena 3.50—4, 6 ajdovega pšena
3.50—	4, 14 fižola 1.50—3. Smetana 8—10, mleko 1.50—2, sirovo maslo 20—22, čajno 24—23. Prinesli so 598 kokoši po 18—25, 788 piščancev 22—60, 4 gosi 35, 23 puranov 40—80, 16 rac 18—26, 16 kuncev 8—25.
Mariborski živinski sejem 23. III. 1937i. Na ta živinski sejem je bilo prignanih: 2 konja, 5 bikov, 110 volov, 373 krav, 6 telet, skupaj 496 komadov. Povprečne cene za 1 kg žive teže: debeli voli 4—4.50 din, poldebeli voli 3.50—4 din, plemenski voli 3.25—3.75 din, biki za klanje 3.20—3.60, klavne krave debele 3.25—4.50, plemenske krave 3—3.75 din, krave za klobasarje
1.50—	2.50 din, molzne krave 3.50—3.75, breje kravo 2.50—3 din, mlada živina 3.50 do 4 din, teleta 4.50—6 din. Prodanih je bilo 276 komadov.